Pomoček v nesreči.
Vsaeiga človeka lahko nesreča zadene, de v vodo pade. Srečen ta, ki plavati zna. Dunajske Novice so nam pa unidan pomoček razodele, po kterim se zamorejo tudi tisti , ki plavati ne znajo, nesreče rešiti, če to storijo, kar jim bomo tu-kej povedali. De pa ta svet ni prazen svet, nam poterdijo skušnje, ki so jih na več krajih naredili, in ktere nam je cesarski stotnik H*$* v 259. listu Dunajskih Novic popisal. Poslušajte kaj svetuje :
„Stara in gotova resnica je, de vsaka živina plavati zna, akoravno je nobeden učil ni. Tudi človek zamore to, če se ve v vodi p olajšati in tako deržati, de je lož e j i od vode. To pa zamore takole storiti: Če človeka, ki plavati ne zna, nesreča zadene, de v vodo pade, nej nikar z rokami in nogami okoli sebe ne maha, ampak miren nej bo; roke nej doli stegne i n j i h tikam a h truplu stisne, tako kakor vojak, kadar v vojniškim redu stoji. Tako navpik stoje-čiga človeka bo voda kmalo od dna vzdignila, na verhpernesla in ga podolgama na herbet položila. Vse to nej z zaupanjem na Boga miren preterpi, brez de bi imenovano lego spremenil. Ko na verhu vode leži, nej zatilnik, kolikor je moč, v vodo derži, tako de brada iz vode vun moli; zraven tega pa nej herbet toliko vpog-ne, de tudi persi iz vode vun molijo, in de so persti na nogah proti truplu o bernj eni. V ti legi človek lahko več ur na vodi leži in plava* brez de bi se potopil. Voda ga bo naprej nesla in tako bo na kako mesto prišel* kjer bo mogel nesreči oditi, ali pa mu bodo ljudje, ki ga bodo na vodi zagledali, na pomoč prihiteli."
Pri vsim tem ni nič druziga potreba, kakor de se človek sam sebe zave, in de mu nevarnost glave ne zmeša. Vsigausmiljeni Bog naj bo za to vprošen.
Mi pa se Dunajskim Novicam prav serčno za to oznanilo zahvalimo, ktero bo morebiti marsi-kterimu nesrečniku življenje otelo! Zdej saj vemo. kako se ima človek v vodi vesti, de, namest de bi si pomagal, si ne bo sam sebi jame kopal, kar se z nepremišljenim mahanjem z rokami in z nogami gotovo vselej zgodi.
166