GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
NOVOTEKS
ŠTEVILKA 9 LETO XV SEPTEMBER 1987
(Iz dela samoupravnih organov
V avgustu in septembru so se sestali delavski sveti vseh temeljnih organizacij, DSSS in delovne organizacije.
Delavski sveti so razpravljali o polletnih rezultatih poslovanja. Iz ocene poročevalcev lahko povzamemo, da so bili glede na pogoje za gospodarjenje doseženi zadovoljivi rezultati, posebno še, če primerjamo, kakšno situacijo še pričakujemo. V naslednjem polletju pričakujemo še težje poslovanje, saj se pogoji za gospodarjenje iz dneva v dan menjajo. Zaradi padanja kupne moči in velike konkurence na domačem trgu se moramo preusmeriti v izvoz, kjer pa so pogoji zelo zahtevni: hitro prilagajanje, kratki roki in, seveda, kvaliteta. Pričakovati je slabšo prodajo tako konfekcijskih izdelkov kot metraže, zato so bile že v poletnih mesecih izvedene določene akcije za pospešitev prodaje.
Osnovno, za kar se moramo prizadevati, je, da bomo količine, ki so že zaključene, pravočasno in kvalitetno izdelati ter s čim manjšimi stroški in do roka dobavili. Delavski sveti so zahtevali od vseh delavcev temeljnih organizacij in DSSS maksimalno angažiranje pri opravljanju del, racionalizacijo na vseh področjih ter zmanjševanje režije.
Nadalje so delavski sveti obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih. Praksa je namreč pokazala, daje pri nekaterih določilih oz. izvajanju le-teh prihajalo do nejasnosti, kar je pravna služba v novem predlogu upoštevala.
Spremembe in dopolnitve pravilnika se nanašajo na pravice delovnih invalidov (omenjeno področje je bilo že sprejeto na zadnjem referendumu, vnesti pa gaje treba tudi v ta pravilnik), natančneje so opredeljeni nadurno delo, pripravništvo, višina in izraba letnega dopusta ter porodniškega dopusta, dodano pa je še novo poglavje, ki se nanaša na opravljanje popoldanske obrti kot postranskega poklica.
V	skladu z rokovnikom aktivnosti posameznih dejavnosti za referendum so delavski sveti obravnavali in sprejeli dokončno besedilo predloga sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov za sprejem na referendumu, razpisali referendum za 22. 9.1987 ter imenovali komisijo za izvedbo referenduma in komisijo za sestavo volilnega imenika.
V	javni razpravi, kije potekala do 31.8.1987, ni bilo pripomb na osnutek predlaganega gradiva za referendum, pripombe so bile le splošnega značaja, izražale so težnjo po višjih plačah in se niso nanašale na gradivo za referendum. Tudi na delavskih svetih ni bilo pripomb na prej omenjeni osnutek gradiva za referendum.
Delavski svet delovne organizacije je sprejel novo višino osebnih pre-
jemkov iz drugih poslovnih stroškov, in sicer:
1.	dnevnica:
—	cela (od 12 do 24 ur) 8.798 din
—	polovična (od 8 do 12 ur) 4.291
—	znižana (od 6 do 8 ur) 3.151
—	znižana za trgov, potnika na sejmu v kraju bivanja 3.151
2.	stroški prenočevanja:
—	brez računa 2.683
3.	stroški za ločeno življenje:
—	stroški za stanovanje (največ) 60.372
—	stroški za prehrano (največ) 79.186
4.	kilometrina:
—	za en prevoženi kilometer 112
5.	terenski dodatek:
—	dnevno 3.519 din
6. stroški prihoda in odhoda z dela:
—	delavcem, ki nimajo organiziranih javnih prevozov na delo in z de-
V letošnjem letu je prišlo do bistvenih sprememb družbenih dokumentov, ki se nanašajo na razporejanje dohodka in čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Za 1. polletje je veljal interventni zakon, ki je osebne dohodke omejil na poprečje iz 4. kvartala v preteklem letu in dovolil povečanje te mase v odvisnosti od produktivnosti dela. Kot pogoj prehoda izplačevanja osebnih dohodkov od določil iz interventnega zakona na izplačila po samoupravnih splošnih aktih ie bilo zahtevano usklajevanje aktov OZD z družbenim dogovorom, ki ureja področje planiranja, ugotavljanja in razporejanja dohodka, čistega dohodka in OD ter skupne porabe.
Usklajevanje aktov poteka v dveh fazah:
1.	uskladitev planskih aktov za leto 1987,
2.	uskladitev splošnih aktov OZD prek referenduma.
Prvo fazo smo v DO Novoteks izpeljali v prvem možnem roku, to je do 30.6.1987, tako da smo lahko na podlagi mnenja odbora udeležencev za spremljanje izvajanja družbenega dogovora pri občini Novo mesto osebne dohodke za junij in julij izplačali po merilih iz naših aktov. To mnenje ter s tem tak način izplačila pa velja le do 25. 9. 1987.
Za izplačila OD po 25. 9. 1987 pa moramo, da bi OD delili po naših aktih, uskladiti le-te z usmeritvami iz dogovora. Neusklajenost aktov bi imela neljube sankcije, in sicer izplačilo OD največ do višine, ki jo lahko štejemo v izbugo, to je 80% poprečnih
la se priznajo stroški v višini 46 din za prevoženi kilometer.
Spremembe veljajo od 20.8.1987 dalje.
Po rednih sejah delavskih svetov temeljnih organizacij in DSSS so bile slavnostne seje, na katerih so bile jubilantom za 10- in 20-letno delo podeljene denarne nagrade in priznanja.
V soboto, 5. septembra, pa je bila slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so bile jubilantom podeljene denarne nagrade in priznanja za 30-letno delo. Ob 40-letnici delovne organizacije Novoteks pa so bile [»deljene plakete delovne organizacije naslednjim delavcem delovne organizacije in poslovnim partnerjem:
tozd Predilnica Metlika:
— Tereziji Gregorčič
— Ladislavu Marentiču
— Ani Škof
obračunanih OD na delavca za preteklo leto, povečanih za rast življenjskih stroškov v SFRJ v obračunskem obdobju tekočega leta glede na poprečje pretekleta leta.
Zakonski predpisi torej spodbujajo OZD k uskladitvi samoupravnih splošnih aktov z določili družbenega dogovora. Uskladitev pa ni le formalna (sprejem na referendumu), ampak tudi vsebinska, saj bo pomenila drugačen izračun družbeno primerne mase za OD delavcev v odvisnosti od uspešnosti poslovanja. Boljši rezultati v panogi bodo dovoljevali višje OD. Vsekakor uskladitev aktov pomeni pravičnejše razporejanje OD, kot to zahtevajo interventni in drugi predpisi, a v okviru doseženih rezultatov.
V DO Novoteks smo hkrati s spremembo planskih aktov sprejeli rokovnik za usklajevanje splošnih aktov. Uskladitev je predvidena za 22.
9.	1987 z izpeljavo referenduma.
Za referendum smo pripravili spremembe in dopolnitve:
—	samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka DO Novoteks,
—	samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD DO Novoteks,
—	pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke tozdov (DSSS),
—	samoupravnega sporazuma o združitvi delavcev v DO Novoteks.
tozd Tkanina:
— Nežki Medved — Francu Pavlinu — Zvonetu Župevcu — Martini Kroni — Janezu Brulcu — Antonu Kočjažu — Marjanu Somraku — Rihardu Resniku
tozd Trgovina:
— Gojku Staniču
tozd Konfekcija III Trebinje:
— Ljeposavi Ivkovič
tozd Konfekcija I Novo mesto:
— Majdi Pavlič — Milanu Močniku
DSSS:
— Tinetu Filipu — Zvonetu Bavčarju
poslovnim partnerjem:
DO Magros, Trgotekstilu Nikšič, Verni Maribor, Nami Zagreb Ljubljanski banki — TDB Novo mesto, krajevni skupnosti Bršljin, inž. Dušku Brcanskem (Velebit Beograd)
Spremembe in dopolnitve aktov o razporejanju dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov ter sredstev skupne porabe so tako usklajene z določili veljavnih družbenih dogovorov in sporazumom dejavnosti tekstilne industrije. Pomembnejše spremembe so predvsem:
OD, skupna poraba in sredstva akumulacije so vezana na učinkovitost gospodarjenja v tozd, katero ugotavljamo s primerjavo doseženih rezultatov s planiranimi, preteklim letom in dejavnostjo, z uporabo izhodiščnih vrednosti za usmerjanje razporejanja dohodka. Sintetični kazalnik za ugotavljanje uspešnosti poslovanja je enotna mera uspešnosti, ki se ugotavlja kot razmerje med dejansko doseženimi rezultati v tozdu in družbeno pričakovanimi rezultati glede na poprečne rezultate v primerjalni skupini (normalni OD, normalna sredstva za skupno porabo in normalna akumulacija). Rezultati se ugotavljajo za tozd in DSSS kot poprečje posebej, sredstva za OD in skupno porabo pa se usklajujejo na nivoju DO iz sredstev, ki sojih določili tozdi.
Delavci ugotovljena sredstva za bruto osebne dohodke delijo na dva dela: za živo delo in iz naslova upravljanja in gospodaijenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom.
Drugačna je ureditev določanja povračil stroškov, kijih imajo delavci pri delu in v zvezi z njim, ter opredelitev uporabe sredstev za skupno porabo (upoštevajo se določbe zveznega družbenega dogovora — enotna ureditev za celotno SFRJ).
* Usklajevanje samoupravnih
•S
I
splošnih aktov z novimi predpisi

Opredelitev bruto osebnih dohodkov je spremenjena. Bruto osebni dohodki so določeni kot del čistega dohodka za osebne dohodke in neposredno skupno porabo delavcev ter za zadovoljevanje skupnih potreb iz bruto osebnih dohodkov.
Delavci tozdov in DSSS morajo opredeliti skupne oz. enotne osnove na nivoju DO pri razporejanju sredstev za OD in skupno porabo (enotna metodologija za razvid, ugotavljanje zahtevnosti del, prispevka delavcev iz tekočega dela, inovativnosti, rezultatov upravljanja in gospodarjenja kot minulim delom solidarnost pri izplačevanju OD in skupni porabi).
Spremembe, ki smo jih vnesli v akte, pa so v manjši meri tudi posledica sprememb ostalih zakonskih določil (zakon o sanaciji, novi obračunski sistem, zakon o rezervah) in rezultat dosedanjih predlogov strokovnih služb v delovni organizaciji.
Tako vsebuje predlog ukinitev nadomeščanja odsotnih delavcev, izjemoma pa o nadomeščanju za konkretne primere odloča DS DO na predlog DS tozda oz. DSSS. Uvedena je kategorija osebnega dohodka za gospodarno izrabo časa (stimulacija za prihod na delo) kot element gospodarnosti, od katerega je odvisen delavčev prispevek poleg količine in kvalitete dela. Dodatek za stalnost je spremenjen. Namesto opredelitve v točkah na leta priznane delovne dobe je dan predlog, kot ga upošteva sporazum tekstilne dejavnosti — v odstotkih na zahtevnost del in nalog po sistemizaciji. Obračun bolniške in porodniške je poenostavljen, ureja se v skladu s sporazumi dejavnosti, zaradi česar spremembe teh sporazumov ne vplivajo na obvezo po spremembi določil v naših aktih. Pri jubilejnih nagradah se je zmanjšal % nagrade.
Glede ostalih nadomestil omogoča družbeni dogovor kot osnovo 3-mesečno ali krajše obdobje. Pri nas bomo prepustili delavskemu svetu DO, da v letnem planu določi ustrezno obdobje. Vsa nadomestila, ki gredo iz materialnih stroškov, ne bo več urejal dohodkovni pravilnik, ki se
sprejema na referendumu, temveč poseben pravilnik, ki ga bo sprejemal centralni delavski svet.
Vsi dodatki (nadure, nočno delo, izmenski dodatek, ločeno življenje, kilometrina, dnevnica, terenski dodatek...) so odstotkovno usklajeni s panožnim sporazumom tekstilne industrije.
Na novo so opredeljeni izguba, motnje v poslovanju in nelikvidnost ter postopek in višina izplačevanja osebnih dohodkov v teh primerih (v skladu z zakonom o sanaciji in prenehanju OZD).
V zvezi z gornjim odstavkom je na novo urejen postopek pokrivanja izgub v predsanacijskem oz. sanacijskem postopku ter ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zoper organe upravljanja, poslovodne organe, posamezne člane teh organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in druge delavce za nastale motnje, nelikvidnost ali izgubo. Pri tem so zanimivi ukrepi: predčasen odpoklic oz. razrešitev, uvedba disciplinskega postopka oz. postopka ugotavljanja materialne odgovornosti ter zmanjševanje osebnega dohodka, ki se lahko zmanjša celo do višine zajamčenega osebnega dohodka.
Predlagane spremembe posameznih členov so delane po dohodkovnem pravilniku tozda Tkanina. Ker pa se ti členi po številkah (zaporedju) ne ujemajo z dohodkovnim pravilnikom DSSS, Trgovina in Konfekcijami, se predlagane spremembe nanašajo tudi na tiste člene dohodkovnih pravilnikov delavcev DSSS, Trgovina in Konfekcij, ki vsebinsko obravnavajo enako materijo.
Z referendumom, ki bo 22. 9. 1987, se bomo torej odločali o spremembah in dopolnitvah 4 aktov s področja urejanja odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Razpis referenduma je potreben zaradi uskladitve naših aktov z merili iz družbenega dogovora in zakonodaje, ki ureja to področje delitve, pri tem pa je bistvena obveza tozdov, DSSS in DO, da se prek svojih aktov zavežejo, da bodo svoje rezultate primerjali s
planiranimi, preteklim obdobjem in rezultati podskupine dejavnosti, katere del predstavljajo.
Podobne primerjave so se izvajale že leta prek dogovorov, tokrat pa moramo obvezno primerjave rezultatov za ugotovitev mase dohodka, ki jo delimo v odvisnosti od doseženih rezultatov na osebne dohodke, skupno porabo in sredstva akumulacije, zapisati v splošne akte. Obveza je obenem pravica, ki je opredeljena takole:
—	za boljše gospodarjenje v panogi delimo višje osebne dohodke od povprečja panoge,
—	za slabše gospodarjenje v panogi delimo nižje osebne dohodke od povprečja panoge.
S tem je opredeljena masa za osebne dohodke za določeno obdobje in delitev mase na OD iz živega in OD iz minulega dela. Poleg te bistvene spremembe oz. dopolnitve aktov gre še za naslednje zadeve:
—	prenos dodatka za stalnost v živo delo in opredelitev v skladu z merili za delitev teh OD, to je v odstotkih v odvisnosti od zahtevnosti del na ure po času in učinku;
Odkar sem pred leti prvič prebral tisto doslej najpogosteje citirano Kardeljevo misel iz uvoda njegovih »Smeri razvoja...«, kjer pravi, da si mora vsak človek sam ustvariti svojo srečo, ker mu je ne morejo podariti ne država ne sistem ne politična partija, me notranje sporočilo te sodbe neprestano skrivoma vznemirja.
Presunljivo je najprej že samo spoznanje — priznanje enkratnosti posameznikove usode. Občutiti je v njem mogoče Kardeljevo spoštovanje pred plemenito človekovo osamljenostjo, v kateri slehernik poskuša z nekakšno eksistencialno tragičnostjo napolniti neponovljivo zgodbo svoje negotove življenjske poti s čimveč zanesljive sreče, ljubezni in radosti. Njegova hrepenenja pa se nikoli docela ne uresničijo: napori, najti srečo,
—	dodatni odstotek za delavca pred upokojitvijo po sklepu DS DO iz minulega dela z mesečnim izplačevanjem;
—	opredelitev kriterija gospodarjenja z uvedbo osebnega dohodka za gospodarno izrabo delovnega časa;
—	opredelitev dodatkov za posebne pogoje pri delu, osebnih prejemkov iz drugih poslovnih stroškov, prejemkov iz sredstev skupne porabe v pristojnosti DS DO v skladu z merili iz zveznega dogovora; ta pa omogočajo opredelitev enakega zneska kot doslej (nočni, nadurni dodatek..., dnevnice, prevozni stroški..., jubilejne nagrade, odpravnine...);
—	sankcije OD v primeru izgube, sanacijskem postopku, nelikvidnosti in ugotavljanje odgovornosti vodilnih delavcev in samoupravnih organov;
—	nadomeščanje odsotnih delavcev se praviloma ne izvaja; izjeme potrjuje DS DO.
se radi sizifovsko sprevračajo v trpljenje, obup in nesrečo.
Misel o individualni pogojenosti človekove sreče je vsekakor nenavaden kontrapunkt tega marksističnega misleca. Navsezadnje seje vse življenje posvečal umetnosti precej drugačne vrste: kako čimbolj razumno osnovati in dosledno uresničiti takšno sistemsko arhitekturo socialističnega življenja, da bo pod svojim krovom ljudem omogočala živeti svobodno, dostojanstveno, pravično in ustvarjalno, varno in v sožitju. Poleg drugega pa so to nepogrešljivi gradniki, iz katerih sestoji skrivnostna duhovna substanca človekove sreče.
Ob popularnem javnem navajanju omenjene Kardeljeve misli o sreči dialektika soodvisnosti med posameznikom in njegovo individualno srečo na eni ter družbo in sistemom na drugi strani ni neposredno razvidna. Sreča, ta naj višji smoter človeškega bivanja, kakor da nima ničesar opraviti z naravo politične urejenosti in smotri družbe, znotraj katere človek živi.
Ves čas me zato po malem vznemirjajo dvomi, da to znano Kardeljevo misel vendarle nekoliko zlorabljamo, ko jo enostransko trgamo od drugega dela resnice, da človek lahko ustvari svojo srečo le znotraj družbenega okolja. Družba s svojim sistemom, politiko in državno organiziranostjo se nikakor ne more in ne sme otresti vsaj posredne odgovornosti za večjo srečo svojih ljudi.
Prav o tem govori Kardelj v drugem delu taistega, vendar nikoli citi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Plansko analitska služba Pravna služba
Sreča in sistem
(Nadaljevanje s 3. strani)
ranega odstavka o sreči, za katero naj po njegovem družbeni in politični sistem ljudem ustvari čimboljše okoliščine. Ljudem samim še zmeraj ostane težji del te filozofsko-antropo-loške uganke: kako vsaj kdaj pa kdaj osebno zaživeti srečno. Navkljub mogoče celo neprijaznemu sistemu.
Človek je s svojo usodo trdno umeščen v določen vsakokratni narodni, politični, kulturni, vrednostni, delovni, družinski, verski in kdo ve še kakšen sistem, kolektiv ali občestvo. Zato tudi svoje sreče ne more najti zunaj časa in prostora svojega družbenega bivanja. Tudi dr. Trstenjak družbeno pogojenost človekove sreče definira kot način srečevanja, odnosov med ljudmi, ne pa kot samotno robinzonsko hojo za njo ali celo sebično posedovanje sreče. Nje ni mogoče imeti, mogoče jo je le živeti.
Ves ogromni, komaj pregledni zgodovinski napor človeštva bi bil nerazumljiv, brez središčnega smisla, če v njem ne bi videli tudi neskončno zapletenega in protislovnega iskanja sreče, ki se ji ljudje od nekdaj poskušajo približati tudi ob pomoči stvaritev takšnih družbenih matic, znotraj katerih bodo srečni posamezniki vse bolj pravilo in vse manj izjema.
Človek je res svoje sreče kovač, je že davno pred Kardeljem podobno misel doumela ljudska modrost. Ne gre pa pozabljati, da kuje svojo srečo lahko v boljši ali slabši kovačnici — družbenem sistemu.
Sistem, ki bi človeku kratil svobodo, tlačil ustvarjalnost, zanikoval pravico do drugačnosti, ogrožal socialno varnost, omejeval kulturo, dopuščal zakone volčje narave, namesto vrednot človeškega sožitja, sodelovanja in ljubezni, v takšnem sistemu — kovačnici bo človek le s težavo skoval zase košček sreče. Ali pa je sploh lahko v resnici srečen, če večina okoli njega ni srečna?
Naša družbeno-gospodarska, socialna in moralna kriza pomeni za številne tudi osipanje njihove sreče. Vse bolj se jim odmika kot način bivanja. Malodušje, zaskrbljenost, nezadovoljstvo, bojazni vseh vrst, sebičnost in nestrpnost, utesnjenost in nezaupanje pač nikoli niso bila tista duševna stanja ljudi, iz katerih bi moglo bohotno odganjati cvetje človeške sreče. Z manjšim kosom kruha se je, žal, mnogim skrčil tudi njihov košček sreče. Pa čeprav, na srečo, celo lačen človek ne živi le od kruha. Biti danes sit pa prav tako, na srečo, še ne pomeni biti tudi že srečen. Ne pozabimo pa, daje lačnemu vedno težje biti srečen.
Srečo vdihava res vsak zase in sam. Vendar kisik zanjo prihaja iz družbenega ozračja, ne le iz človekovih notranjih duhovnih prostorov. Blagor torej ljudem, ki jim družba in sistem ponujata bogate možnosti za kovanje njihove sreče! Blagor pa tudi družbi, državi in partiji, ki jo po večini sestavljajo zadovoljni, še več, srečni ljudje!
Kako je torej s temi rečmi pri nas?
ZVONE PRESKAR
.#•' “1:
M■ ■■
::::::
vg
Nasi jubilanti
i

Ob obletnici delovne organizacije so praznovali tudi jubilanti za 10, 20 in 30-letno delo. Čestitkam ob njihovem jubileju se pridružujemo tudi v uredništvu glasila in jim želimo še veliko delovnih uspehov.
TOZD TKANINA DE PREDILNICA
10 let
1.	Mileva Aleksič
2.	Živka Jelič
3.	Miljana Mikič
4.	Mile Rajak (I)
20 let
1.	Marjan Kic 30 let
1.	Janez Klobučar
DE PRIPRAVA
10 let
1.	Jožica Brajdič
2.	Sonja Mausar
3.	Ivica Petrovič
3.	Franc Klemenčič
4.	Joža Pilih
5.	Marija Slak
6.	Pepca Setina
7.	Tilka Turk
DE PLETILNICA
10 let
1.	Ljubica Drkušič 20 let L Janez Matoh 30 let
1.	Božo Čavlovič
2.	Stane Tutin
DE OPLEMEMTILNICA
10 let
1.	Malič Čivovič
2.	Darinka Eršte
3.	Mihaela Lokar
4.	Jože Lužar
5.	Slavka Lokar
6.	Alojz Matko
7.	Janez Rozman
20 let
1.	Milena Hrovat
2.	Ivanka Sančanin
3.	Rudi Zupan
20 let
1.	Ana Grivec
2.	Marija Muhič
3.	Marija Pavlič
4.	Joža Primc
5.	Cvetka Vaupotič
SS TOZD TKANINA
20 let
1.	Marjan Somrak
UPRAVIČENCI JUBILEJNIH NAGRAD ZA 10,20 IN 30-LETNO DELO
TOZD TRGOVINA
10 let
L Majda Cvelbar
2.	Martina Jaklič
3.	Ivanka Jeglič
4.	Jože Nastav
5.	Zorica Popovič.
6.	Andjelka Sipčič
7.	Zlata Čirič
8.	Zoran Milenkovič
20 let
L Dobriša Majstorovič
30 let
1.	Karolina Miklič
DE TKALNICA
10 let
1.	Slobodan Ivanjič
2.	Franc Marolt
3.	Hajriz Smailovič
20 let
1.	Ivan Kocjančič 30 let
1.	Mika Gril
2.	Martin Gorenc
30 let
L Anton Kozjan
2.	Ana Špringer
3.	Miha Turk
4.	Anton Zajc
5.	Pavla Zajc
DE ŠIVALNICA
10 let
L Velida Adrovič
2.	Nada Derganc
3.	Mira Graša
4.	Milena Marojevič
5.	Nada Dubravac
UPRAVIČENCI JUBILEJNIH NAGRAD ZA 10,20 IN 30-LETNO DELO
TOZD KONFEKCIJA
10 let
L Aleksandra Blatnik
2.	Olga Bukovinski
3.	Nevenka Gazvoda
4.	Vlasta Kopar
5.	Darinka Kulovec
6.	Dragica Lukše
7.	Milena Pungerčar
8.	Ljuba Radonjič
9.	Nevenka Tintor
10.	Zdravka Trifkovič
20 let
1.	Danica Fink
2.	Anton Klemenčič
3.	Jože Rozman 30 let
1.	Rozi Hudoklin
2.	Vera Zupančič
3.	Jožica Vehar
UPRAVIČENCI JUBILEJNIH NAGRAD ZA 10,20 IN 30-LETNO DELO
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
10 let
1.	Milena Brdar
2.	Rujka Markovič
3.	Marjeta Vesel
4.	Boža Gradišar
5.	Milena Veselič
20 let
1.	Jože Kralj
2.	Nurif Rizvanovič
3.	Stanislav Pavlin
4.	Dunja Petrič
5.	Silva Kostrevc
6.	Živko Pitamic
7.	Stanislav Avsec
8.	Franc Potočar
9.	Tončka Kodrič
10.	Rade Dukič
11.	Milena Mavsar
30 let
1.	Franc Primc
2.	Vašo Bijelič
3.	Kosta Taleski
4.	Anton Bojane
5.	Ibrahim Saračevič
UPRAVIČENCI JUBILEJNIH NAGRAD ZA 10,20 IN 30-LETNO DELO
TOZD PREDILNICA METLIKA
10 let
1.	Marica Benko
2.	Janko Hadušek
3.	Branko Kokalj
4.	Dragica Matejak
5.	Jože Petrina
6.	Katja Rujevčan
7.	Nikola Rahija
8.	Vladimir Štrucelj
9.	Pile Aščič^
10.	Dragutin Šajatovič
11.	Milica Lalič
20 let
1.	Sredoje Čučič
2.	Josip Ilijanič
30 let
1.	Anica Bohte
2.	Barbara Božič
3.	Stanka Dragovan
4.	Martina Dumešič
5.	Terezija Gregorčič
6.	Henrik Sušanj
7.	Katica Vancaš
TOZD KONFEKCIJA VINICA
10 let
1.	Ana Blažič
2.	Marija Boljkovac
3.	Anka Čepuran
4.	Kristina Grdun
5.	Anica Grdun
6.	Zdenka Hrbolič
7.	Štefica Jamevič
8.	Mirjana Mamič
9.	Zdenka Ropar
10.	Marica Sutlič
11.	Marica Starešinič
12.	Viljenka_Špehar
13.	Danica Šoštarič
14.	Ana Veselič
20 let
1.	Danica Gašaprovič
2.	Ana Grubič
3.	Katica Štampehar
30 let
I.	Milena Perko
TOZD PIONIR PRNJA-VOR
10 let
1.	Nevenka Uletilovič
2.	Gina Bučak
3.	Štefica Kuzela
4.	Ankica Rajič
5.	Vera Marinovič
6.	Slavica Šainovič
7.	Nezira Hodžič
8.	Nisveta Delmehič
9.	Esma Jašarevič
10.	Vesna Mikič
II.	Ljubica Vrhovac
12.	Gordana Mihalič
13.	Božica Popovič
14.	Marko Aleksič
15.	Dušanka Trivičevič
20 let
1.	Vukica Čikojevič
2.	Čedomir Jankovič
30 let
I.	Ibrahim Vugdalič
TOZD KON FEKCI J A TRE-BINJE
10 let
1.	Novo Vujovič
2.	Dobrila Obrenovič
3.	Sadika Kapič
4.	Ljeposava Inič
5.	Stanislava Petkovič
6.	Danica Cvjetič
7.	Jasminka Ethemovič
8.	Zorka Grubac
9.	Stana Bjelica
10.	Zorka Grkavac
II.	Ana Vučurevič
12.	Slavojka Bogdanovič
13.	Jasminka Pivodič
14.	Dušanka Okuka
15.	Alma Maglič
16.	Božica Barbare
17.	Zorka Bulaič
18.	Hinka Radanovič
19.	Nefa Zečevič
20.	Plagija Jakšič
21.	Melča Bijedič
22.	Mira Davidovič
23.	Jagoda Kovačevič
24.	Danica Bokič
20 let
1.	Dika Čampara
2.	Hasreba Begovič
3.	Borinka Čečur
4.	Milojka Butalija
5.	Slavojka Mikavica
6.	Milenko Vučurevič
7.	Jela Glogovac
8.	Sofija Čurič
9.	Amira Hadzovič
10.	Desa Kujačič
11.	Milka Bravica
12.	Fatima Avdič
r
i
.\v
i
Praznični 40. rojstni dan Novoteksa
ll
SS
5; lig
Sobota, 5. septembra je minila v znamenju praznovanja 40. obletnice delovnega kolektiva Novoteks.
Že dneve poprej so tekle priprave na vseh koncih. V lepem, poletnem dopoldnevu je Novoteks pričakal obiskovalce ves praznično oblečen — s pometenim in opranim dvoriščem, urejenimi zelenicami in pospravljenimi obrati.
Kot je bilo že predvideno, smo praznovanje pričeli s svečano sejo centralnega delavskega sveta, ki so se ga poleg članov in vabljenih gostov udeležili tudi jubilanti delovne organizacije.
Kot se spodobi ob takih priložnostih, je glavni direktor tov. Pavlin v kratkem orisal prehojeno pot in mejnike, pomembne za razvoj našega podjetja ter vsa prizadevanja, ki bodo vnaprej še kako potrebna za čim bolj stabilnejši razvoj in obstoj Novoteksa.
S podeljenimi priznanji delavcem za dolgoletno vztrajno delo in plaketami zaslužnim delavcem dokazujemo, da je Novo-teksov delavec bil in bo tudi vnaprej največji porok za dosego začrtanih ciljev. Vsa naša prizadevanja bodo tudi vnaprej v smeri zadovoljitve potrošnika in članom kolektiva ustvariti boljši jutri.
Osrednja proslava se je odvijala na Jasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer se je na družabnem srečanju
zbralo približno 1800 delavcev in družinskih članov, predstavnikov družbenopolitičnih organiza-
cij, članov KS Bršljin in drugih gostov. Tov. Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov je kot slavnostni govornik spregovoril o problemih tega časa, ki tarejo tako delovne kolektive kot zaposlene, pa še posebej iz tekstilne panoge, ki je zaradi vsem znanih specifičnosti dodatno izpostavljena težjim pogojem gospodarjenja.
V lepem popoldnevu in dolgem večeru se je zvrstil pester program nastopajočih in priklical marsikomu od smeha solze v oči.
Zapeli so nam pevci Ribniškega okteta in Dušana Jereba, zaplesala folklorna skupina Kres, za smeh je poskrbel Rifle s svojo skupino (Moped-show, zmagovalna ekipa metliških športnikov je odnesla na svojo mizo lepo zapečenega odojka, ni manjkalo kislih obrazov ob praznih sreče-lovnih listkih, kar vse se je pa pozabilo ob lepo prikazani modni reviji naših izdelkov.
Za prijetno zabavo pozno v noč pa so že kartra-dicionalno poskrbeli Fantje z vseh vetrov.
Vsekakor ne smemo mimo požrtvovalnih delavcev našega obrata družbene prehrane, ki so kar dva dni po svojih najboljših močeh skrbeli za zadovoljstvo vseh.
Še prvi naslednji delovni dan so nasmejani obrazi dokazovali, da je praznik minil v prijetnem vzdušju.
Branka Jedlovčnik
v	šs
| Rezultati športnega 1 dne Novoteksa
m, ,	,,m




V počastitev 40-letni-ce delovne organizacije je bil v soboto, 5. septembra 1987, tudi športni dan Novoteksa. Doseženi so bili naslednji rezultati:
TEK 600 m (ženske):
1.	Marica Brusan, Pred. Metlika
2.	Slavica Starešinič, Konf. Vinica
3.	Ivana Divkovič, Pred. Metlika
4.	Anica Bucič, Pred. Metlika
TEK 1200 m (moški):
1.	Zahid Durmič, Pred. Metlika
2.	Enver Kroni, Tkanina
3.	Stanko Brozovič, Konf. Vinica
4.	Vladimir Metelko, Tkanina
5.	Ivica Simčič, Konf. Vinica
6.	Jože Auersperger, DSSS
7.	Milan Plesac, Pred. Metlika
8.	Enes Mahmutovič, Pred. Metlika
SKOK V DALJINO Z MESTA:
1. Marica Brusan, Pred. Metlika	200 cm
2. Esma Mahmutovič Pred. Metlika	198 cm
3. Anica Bucič Pred. Metlika	197 cm
4. Slavica Starešinič Konf. Vinica	191 cm
5. Ivana Divkovič Pred. Metlika	190 cm
6. Zdenka Ninič Pred. Metlika	176 cm
7. Ivanka Flajnik Konf. Vinica	169 cm
8. Ivanka Stič, Pred. Metlika	167 cm
SKOK V DALJINO Z MESTA (moški):
1. Ivo Goričar, Tkanina	173 cm
2. Ivan Erič, Tkanina	265 cm
3. Marko ZUpančič, Tkanina	261 cm
4. Enver Kroni, Tkanina	255 cm
5. Ivica Simčič, Konf. Vinica	254 cm
6. Matija Belavič, DSSS	253 cm
7. Marjan Somrak, Tkanina	252 cm
8. Anton Stojak, Tkanina	248 cm
9. Slavko Pavlakovič, Konf. Vinica	247 cm
10. Vladimir Metelko, Tkanina	245 cm
11. Zlatko Željko, Tkanina	244 cm
12. Milan Plesec, Pred. Metlika	243 cm
Tekmovanje v odbojki »stari — mladi« v počastitev 40-letnice delovne organizacije
V sredo, 2.9.1987, je bila na Loki zanimiva tekma v odbojki. Srečali so se dolgoletni igralci z mlajšo generacijo. Za ekipo starih so igrali Rihard Resnik, Martin Aš, Bruno Koprivnik, Marjan Somrak, Ivan Kapš in Miha Legan. Manjkal je Jože Mišmaš, zaradi službenih obveznosti.
Za mlade so igrali Jure Stegnar, Janez Jerman, Vladimir Metelko, Gojko Cukut, Možina Tomaž, Gorazd Polovič.
Ekipa »starih« je dokaj hitro povedla z 2:0. Nato so se mladi zbrali in zmanjšali rezultat na 2:1. Tudi v četrtem setu je že kazalo, da bodo mladi rezultat izenačili, vendar zaradi večje izkušenosti starejših je tudi četrti set dobila »stara« ekipa, tako daje bil končni rezultat njim v prid, in sicer 3:1 za »starejše«.
I	MIHA LEGAN J
13. Stanko Brozovič Konf. Vinica	243 cm
14. Enes Mahmutovič, Pred. Metlika	233 cm
15. Zahid Durmič, Pred. Metlika	232 cm
16. Jože Auersperger, DSSS	194 cm
SKAKANJE V VREČI (ženske):
L Marica Brusan, Pred. Metlika
2.	Ivanka Rajnik, Konf. Vinica
3.	Ivana Divkovič, Pred. Metlika
4.	Slavica Stič, Pred. Metlika Slavica Starešinič, Konf. Vinica
6.	Esma Mahmutovič, Pred. Metlika
SKAKANJE V VREČI (moški):
1.	Zahid Durmič, Pred. Metlika
2.	Milan Plesac, Pred. Metlika
3.	Enver Kroni, Tkanina
4.	Enes Mahmutovič, Pred. Metlika
5.	Zlatko Željko, Tkanina
6.	Ivo Erič, Tkanina
Ivica Simčič, Konf. Vinica
8.	Jože Pavlakovič, Konf. Vinica
9.	Jože Auersperger, DSSS Redep Kroni, Tkanina
MET BOMBE V CILJ (ženske):
1.	Slavica Starešinič, Konf. Vinica
2.	Zdenka Ninič, Pred. Metlika Ivana Divkovič, Pred. Metlika
4.	Ivanka Flajnik, Konf. Vinica Marica Brusan, Pred. Metlika
6.	Anica Bucič, Pred Metlika
7.	Mirjana Lakner, Konf. Vinica
8.	Esma Mahmutovič, Pred. Metlika
9.	Biserka Kavšek, Konf. Vinica
10.	Slavica Stič, Pred. Metlika
MET BOMBE V CILJ (moški):
1.	Boris Govednik, Pred Metlika
2.	Anton Stojak, Tkanina Zlatko Željko, Tkanina
4.	Ranko Lalič, Pred. Metlika Marjan Somrak, Tkanina
6.	Milan Plesac, Pred. Metlika Rudi Zupan, Tkanina Stanko Herman, Tkanina Anton Slane, Pred. Metlika
10.	Enver Kroni, Tkanina Mile Rajak, Tkanina Jože Auersperger, DSSS
13.	Ivan Erič, Tkanina
Stanko Brozovič, Konf. Vinica Zahid Durmič, Pred. Metlika
16.	Vladimir Metelko, Tkanina Čedo Rajšič, Konf. Vinica Redep Kroni, Tkanina 19. Franc Grdun, Konf. Vinica Matija Belavič, DSSS Enes Mahmutovič, Pred. Metlika
22. Ivica Simčič, Konf. Vinica Miro Jakovčič, Pred. Metlika Tomaž Blatnik, Tkanina
25.	Branko Flajnik, Konf. Vinica Marko Zupančič, Tkanina 27. Ivan Zupančič, Konf. Vinica Jože Pavlakovič, Konf. Vinica 29. Štef Damjanovič, Konf. Vinica
SKUPNO ATLETIKA:
ŽENSKE:
1. PREDILNICA METLIKA (1,1,
1,	2 = 5), — 6 točk
2.	KONF. VINICA (2, 4, 2, 1 = 9) — 1 točka
MOŠKI:
1.	Tkanina (2,1,2,3 = 9) —11 točk
2.	Predilnica Metlika (1, 12. 1,1 = 15) — 6 točk
3.	Konfekcija Vinica (3, 5, 6, 13 = 27) — 3 točke
4.	DSSS (6, 6, 9, 10 = 31) — 1 točka
ŠAH:
1.	Ranko Lalič, Pred. Metlika
2.	Ivan Kapš, DSSS
3.	Boris Govednik, Pred. Metlika
4.	Franc Pavlin, DSSS
5.	Šegulja, Pred. Metlika
6.	Ferdo Vidmar, DSSS
7.	Rudi Zupan, Tkanina
8.	Ivo Zupančič, Konf. Vinica
9.	Brane Malešič, Tkanina
10.	Jože Pavlakovič, Konf. Vinica
11.	Anton Stojak, Tkanina
12.	Franc Grdun, Konf. Vinica
EKIPNO:
1.	PREDILNICA METLIKA	11
2.	DSSS	6
3.	TKANINA	3
4.	KONFEKCIJA VINICA	1
STRELJANJE (moški):
1.	Marjan Rifelj, DSSS
2.	Enver Kroni, Tkanina
3.	Franc Pavlin, DSSS
4.	Blatnik, Tkanina
5.	Slane, Pred. Metlika
6.	Boris Govednik, Pred. Metlika
7.	Marko ZUpančič, Tkanina
8.	Jože Mohorič, DSSS
9.	Ivo Panijan, DSSS
10.	Jože Starešinič, Konf. Vinica
11.	Miro Jakovčič, Pred. Metlika
12.	Janez Jerman, Tkanina
13.	Žugelj, Konf. Vinica
14.	Ludvik Grivec, Konf. Novo mesto
15.	Ivo Erič, Tkanina
16.	Ivo Zupančič, Konf. Vinica
17.	Redep Kroni, Tkanina
18.	Zlatko Željko, Tkanina
ženske:
1.	Mirjana Lakner, Konf. Vinica
2.	Biserka Kavšek, Konf. Vinica
3.	Esma Mahmutovič, Pred. Metlika
4.	Slavica Stič, Pred. Metlika
5.	Ivanka Flajnik, Konf. Vinica
6.	Zdenka Ninič, Pred. Metlika
SKUPNO ŽENSKE — STRELJANJE:
L Konfekcija Vinica	6 točk
2. Predilnica Metlika 1 točka
SKUPNO MOŠKI — STREUA-
NJE:
L DSSS	11 točk
2.	Tkanina	6 točk
3.	Pred. Metlika	3 točke
4.	Konfekcija Vinica	1 točka
VLEČENJE VRVI: ženske
L Konfekcija Vinica	6 točk
2. Predilnica Metlika 1 točka
moški:
L Tkanina	9 točk
2.	Konfekcija Vin.	4 točke
3.	Pred. Metlika	1 točka
v. v, v. v..
SKUPNI ZMAGOVALEC: ženske:	
L Konfekcija Vinica	13 točk
2. Predilnica Metlika	8 točk
moški:	
L Tkanina	27 točk
2. Pred. Metlika	21 točk
3. Konf. Vinica	11 točk
4. DSSS	18 točk
(nepopolna ekipa)
SKUPNO MOŠKI — ŽENSKE
L Predilnica Metlika	29 točk
2.	Konfekcija Vinica	24 točk
3.	Tkanina	27 točk (nepopol.
ekipa)
4.	DSSS	18 točk (nepopol.
ekipa) MIHA LEGAN
stranjevati težave in ovire, ki so nam stale na poti razvoja društva.
Z aktivnostjo društva se je večalo njegovo članstvo in uspehi. To so spoznale tudi nekatere delovne organizacije in nam začele pomagati pri našem delu. Konec leta 1983 je bil v delovni organizaciji Labod ustanovljen prvi aktiv invalidov DO. V začetku leta 1984 so mu sledili še Iskra, Novoteks in Krka. Delo v aktivih je lepo steklo v sodelovanju delovnih organizacij in društva invalidov z namenom pomagati zaposlenim invalidom, da se bodo normalno vklopili v delovni proces in se počutili kot enakopravni člani naše socialistične družbe.
Leta 1985 smo premagali najtežjo oviro. Dobili smo svoj lastni prostor v stavbi sisov na Kidričevem trgu. Konec istega leta smo dobili še telefon. Delo v društvu je postalo bolj organizirano in kvalitetnejše.
Letos, ko praznujemo petletnico delovanja društva, se lahko mirno ozremo na opravljeno delo:
—	v društvo smo včlanili prek 700 invalidov,
—	s pomočjo združenega dela, samostojnih obrtnikov in samih članov smo opremili društveni prostor,
—	trikrat tedensko imamo uradne ure,
—	s jiomočjo zdravilišč Dolenjske in Smaiješke Toplice omogočamo članom cenejše kopanje v termalni vodi,
—	izpeljali smo preventivno akcijo proti zlomom okončin,
—	težkim invalidom pomagamo pri nabavi kurjave,
—	letno organiziramo pet do šest izletov s pestrim programom in novoletno srečanje.
Še bi lahko naštevali aktivnosti društva, predvsem v socialnem in na športnem področju.
V jeseni pripravljamo ustanovitev prvega poverjeništva v krajevni skupnosti. Za naslednje leto pripravljamo razvitje društvenega prapora. V ta namen je že stekla akcija med članstvom, združenim delom in samostojnimi obrtniki za zbiranje sredstev.
i Društvo invalidov ft Novo mesto

Ob peti obletnici delovanja smo imeli tudi slavnostno letno skupščino pod pokroviteljstvom DO Labod. Zaslužnim članom in delovnim organizacijam smo podelili priznanja in zahvale.
Društvo invalidov je bilo ustanovljeno leta 1982 na pobudo ZDIŠ, družbenopolitičnih organizacij Novo mesto, SPIZ Novo mesto in samih invalidov.
stala pred nami. Z delom, dobro voljo
in velikim zanosom smo začeli od-	Dl Novo mesto
Članom aktiva invalidov
Začetki delovanja društva so bili težki. Nismo imeli lastnega prostora za osnovne dejavnosti, neosveščenost invalidov in širše družbe o potrebah in nalogah društva, majhna denarna sredstva in še kopica drugih težav je
V
Društvo invalidov iz Novega mesta bo v mesecu marcu razvilo svoj prapor. Ker primanjkuje sredstev za prapor, prosimo vse člane aktiva invalidov, da s svojimi prispevki pripomorejo k nakupu prapora. Denarni prispevek pobira Jelka Tomašev v delovni organizaciji, lahko pa tudi prispevate v društvu invalidov v Novem mestu.
Aktiv invalidov Novoteks
Novi računalnik že v Novoteksu
Novoteks je ob svoji 40-letnici obstajanja nabavil novi računalnik. Montaža seje pričela po planu v drugi polovici avgusta. Ves računalniški sistem je dobavila Tovarna meril, računalniški inženiring-Kopa, Slovenj Gradec.
Novi računalniški sistem se razlikuje od starega po moči, hitrosti, propustnosti, delovnem spominu in enotah za hranjenje podatkov. Pravzaprav gre za višjo razvojno stopnjo računalniške tehnologije. Mi pa smo dodali še eno posebnost. Odločili
Z nakupom tega računalniškega sistema smo v naši delovni organizaciji dopolnili asortiman računalnikov ameriške firme Digital. Trenutni seznam računalnikov omenjene firme je naslednji:
smo se za sodoben koncept. Osnovno jedro računalniškega sistema predstavlja računalniška mreža, imenovana Ethernet. Njegova neprekinjena komunikacijska linija v dolžini 500 metrov seže od telefonske centrale v poslovni stavbi prek računalniškega
prostora do skladišča gotovih proizvodov konfekcije.
Na tej liniji sta priključeni 2 računalniški enoti tipa MicroVAX-II in 4 vozlišča po 8 terminalov.
Ves sistem je sorazmerno fleksibilen. Na Ethernet podatkovno linijo je možno po potrebi kjerkoli priključiti dodatna vozlišča po 8 terminalov. Poleg tega sistem sestavljajo še: 2 hitri tračni enoti, 2 disketni enoti, 16 video terminalov, 2 namizna tiskalnika in 1 vrstični tiskalnik za hitrost tiskanja 600 vrst v minuti.
Novi računalniški sistem nudi naslednje prednosti:
*	izboljšana je mžnost centralizirane in decentralizirane obdelave podatkov,
*	z ETHERNET konceptom začenjamo uvajati celovito računalniško mrežo večih računalnikov,
*	ta koncept bo omogočil, da bomo lahko več pozornosti posvetili materialnemu poslovanju, obvladovanju materialnih tokov in kvalitetnemu skladiščnemu poslovanju, saj so ta področja v sedanjih razmerah ekonomsko zelo aktualna.
Nadaljnji razvoj računalniškega obravnavanja podatkov na nivoju cele delovne organizacije bo vodila posebna komisija. Naloge te komisije bodo: opredeljevanje novih področij za računalniško obdelavo podatkov, spremljanje izvajanja, ugotavljanje učinkov in njihovo vrednotenje.
HINKO ŠINTLER
Kotiček
za
upokojence
Na zadnji seji odbora sekcije upokojencev je bil sprejet tudi sklep, da se namesto cvetja, ki ga pokloni sekcija upokojencev Novoteks umrlemu članu, nakažejo denarna sredstva za drage instrumente.
Splošnemu sektorju pa je sekcija predlagala, da bi namesto objavljene osmrtnice v časopisu Delo, objavljali le-to po radiu, in to iz razloga, ker objavo po radiu sliši več ljudi, kot pa jih bere časopis.
Predlog je bil s strani sekcije upokojencev soglasno sprejet in se že izvaja.
komercialna oznaka 1.	ACS — barvna metrika 2.	KOPA — 3500 3.	ISKRA-DELTA 4.	KOPA—45 Primerjava novega računalnika s starim:		namen in tehnična oznaka procesni (Micro-PDP) poslovni (Micro-DPP) poslovni (PDP 11/44) poslovni (MicroVAX II)
	spomin	diski za podatke
stari (= PDF 11/44)	1 Mb	3 x 160 Mb
novi (= MicroVAX II)	2x9 Mb	4 x 474 Mb (hitri)
		
/fT SERVER
\	100 y
"ETHERNET"
KOAKSIALNI KABEL (500m )
TK- TRANSE!EVER KABEL T - TERMINAL
DEC SERVER >^100 ^
DEC SERVER 100 _
DEDNA
DEDNA
Dva primera jesenskega kostima; krilo nad koleni in poudarjena ženskost
C Moda________________________________ )
Nekaj značilnosti jesensko-zimske mode za leto 1987/88
Poletna sezona se izteka, čas krat- Črn ali moder jeans bo aktualen kih hlač, kratkih rokavov ter sladole-	tudi jeseni, v hladnejših dneh pa naj
da mineva, zato poglejmo, kakšno	bodo zgornji deli izjeansa podloženi z
modo nam prinašajo prvi jesenski umetnim ali naravnim ovčjim krz-dnevL	nom.
Na prvi pogled lahko opazimo, da Moda za jesen in zimo 87/88 prenova moda še naprej razvija linijo, ki težno temelji na prefinjenih uglašenih jo je lansirala že lani. Gre torej še na-	tonih modre, vijoličaste in rjave bar-
prej za poudarjeno ženskost, nekoli- ve, za svetovne modne ustvarjalce pa ko podložena ramena, stisnjen pas, so najljubši vir navdiha črna, siva, poudarjene boke in, če je le mogoče, barva kamelje dlake in mornarsko odkrita kolena.	modra.
Jesenski kostim je lahko kombina-	Nova moda ljubi veliko gumbov, ki
cija krila nad koleni in daljšega ele- se lahko nadomestijo le s kovinsko gantnega suknjiča ali pa daljšega kri-	zadrgo, ta pa letos ne sme imeti le
la in kratkega suknjiča.	funkcionalne,	ampak	tudi in	pred-
Krilo je lahko ravno, plisirano, vsem estetsko funkcijo, zvonasto, nabrano, z volani ali krojeno na zvon šele v višini kolen, krajše ali daljše; nasploh je značilnost prihajajoče sezone ta, da so pri krilih dovoljene in modne vse kombinacije.
Jopiči in puloverji posnemajo krila: ali so zelo kratki, pogosto škatlasto pravokotni, ali pa precej dolgi, včasih do kolen, in tako lahko tovrstne toplejše jope nadomestijo tudi plašč.
Moden je karo vzorec in vse v zvezi z njim: škotska krila in college jope ali suknjiči, katerih glavna značilnost so našiti emblemi
Krajša jakna iz aktualnega črnega jeansa
£" 1
I Moja hoja na Triglav 1
%


V sklopu 40-letnice Novoteksa je bil organiziran tudi 3-dnevni pohod na Triglav, katerega se je lahko udeležil vsak, ki ima veselje do planin in željo, da tudi njegova noga stopi na naš naj višji vrh.
Tako se nas je v povezavi z DO Labod zbralo 12 ljudi, ki smo krenili na ta pohod.
Odhod smo imeli 30. 8. ob 4. uri zjutraj z železniške postaje Bršljin. Z vlakom smo se odpeljali do Ljubljane, od tu pa z avtobusom do Mojstrane in naprej do Aljaževega doma.
Prvi dan smo si zastavili plan priti do Kredarice. Pri Aljaževem domu smo imeli kratek počitek, kjer smo iz svojih nahrbtnikov privlekli vse mogoče in se malo okrepčali. Vsak je želel pojesti čim več, kajti vsem seje zdelo, da imamo pretežke nahrbtnike in radi bi sijih olajšali, kajti pot, kije bila še pred nami, je bila dolga in naporna.
Kar nismo se mogli dvigniti in od-diti na pot, kajti nekaj nas je bilo tudi takih, ki smo bili prvič med planinci. Pri odločitvi nam je pomagal vodič Miro in že smo se spustili proti dolini Vrat. Povedati vam moram, da vodijo od Aljaževega doma tri doline, skozi katere se pride do Triglava. Te so Vrata, Kot in Krma. Naš vodič se je odločil za dolino Vrat. Začetek poti je bil dokaj enostaven, toda v meni so se mešali razni občutki in razmišljanja. Nisem bila prepričana, ali bom zmogla tako dolgo in naporno pot. Največ skrbi mi je delal nahrbtnik, ki je bil težak, vendar brez njega, sem vedela, da ne morem biti, zato so mi bili prvi kilometri poti najtežji.
Toda kot pravi pregovor, da za vsem hudim pride tudi lepo, sta tudi v meni ta strah in tesnoba popustila, vživela sem se v hojo, ogledovala prelepo naravo, med potjo smo se tudi šalili in se spodbujali, obenem pa vzpenjali višje in višje.
Kmalu smo prišli iz doline v hribe, gore, kjer je bilo samo skalovje, brez zelenja, le ozke stezice, ki so bile markirane, so bile naš kažipot.
Večkrat sem se ozrla v dolino in na hribe, ki so nas obdajali. Videti in doživeti to lepoto narave, ki jo imamo, je težko opisati, to je treba doživeti in potem se ni treba spraševati, zakaj toliko ljudi hodi v hribe in uživa v njihovi neomajni lepoti.
Naša polje bila čedalje bolj strma, vmes je prišlo že nekaj klinov za pomoč pri vzponu in vedno bliže smo bili Pragu, katerega smo morali prehoditi. Med potjo smo se večkrat tudi ustavili, bili smo zasopli od hoje in prepoteni od sonca, ki nas je spremljalo ves čas naše poti. Najbolj nas je mučila žeja. Ni bilo večjega veselja, kot tedaj, ko smo zagledali, kako se po skalah spuščajo manjši curki vode. Vzeli smo čutarice iz nahrbtnikov in
si jih napolnili z vodo. Ko smo prehodili Prag, smo prišli tudi do studenca, ki izvira v tem skalnem gorovju. To ni kakšen velik studenec, to je vo-
se eden za drugim dvigali proti najviš-ji gori Triglavu, slišati pa je bilo tudi vriske in hojkanje najbolj navdušenih, ki so odmevali med skalami in prihajali vse do naših ušes. Ko smo tako počivali, so mimo nas hodili ljudje iz različnih krajev Jugoslavije, veliko je bilo tudi tujcev, predvsem Cehov, Nemcev, Francozov in Italijanov.
Ti ljudje so mi ostali v spominu zato, ker so imeli vseskozi veder obraz, pa najsi bo to otrok ali starejši
Pogled na dolino Krme
da, ki po kapljah curlja iz skal. Pri omenjenem studencu smo imeli po štiriurni hoji polurni počitek. Posedli smo po skalah, nekateri so se osvežili s pijačo, drugi so zopet malicali, obenem pa opazovali kolone ljudi, ki so
planinec, skoraj vsak pa je imel tudi besedo za tebe, če že nič drugega, pa en prijazen in bodrilen zdravo, srečno
Tako smo od nekega prijaznega planinca izvedeli, daje dom na Kre-
Planinski krst
darici poln in da bomo težko dobili prenočišče. Zato smo naš plan spremenili in odšli do bližnje Staničeve koče. Imeli smo res srečo. Staničeva koča je bila skoraj prazna in s prenočiščem nismo imeli problemov.
Zvečer smo še malo posedeli, naredili plan za naslednji dan in kmalu legli k počitku. Vstali smo ob 5.30, hitro pozajtrkovali in nadaljevali z našo potjo. Jutro je bilo sveže, nebo jasno, brez oblačkov in veseli smo bili, kajti pred nami seje kazal lep sončen dan, prav tak, kakršnega smo si želeli za naš naslednji podvig. Prehodili smo že goro Rž in približno po dveh urah smo prišli do doma Kredarice. Sonce je že pokukalo izza oblakov in obsijalo to veličastno goro, ki seje dvigovala pred nami in čakala naš prihod.
Ko tako stojiš pod samim vrhom Triglava in ga opazuješ, ne moreš verjeti, da boš tudi ti stopil na njegov najvišji vrh. Pri domu smo počakali kake pol ure, ker smo videli, daje v skalah pri vzponu nastal kratek zastoj. Šlo je za skupino ljudi, ki se je vzpenjala, med njimi so bili tudi otroci in zaradi varnosti so vodiči pazili na vsak njihov korak. Kadar pa ne gre drugače, vzamejo vodiči iz svojih nahrbtnikov planinsko vrv in negotove navežejo nanjo ter jih imajo tako pod nadzorstvom.
Tudi naš vodič je imel s seboj planinsko vrv in kdor se ni počutil dovolj varnega, ga je nanjo navezal. Tako smo se tudi mi začeli počasi, eden za drugim, vzpenjati proti vrhu. Vzpon je bil včasih zelo strm, tu pa tam so nam bili v pomoč klini, paziti pa smo morali na vsak korak in prijem. Pot, po kateri smo hodili in plezali, je bila zavarovana, vendar od tolikega števila željnih osvajalcev te gore, so skale že povsem gladke, »zlizane«, zato je potrebna kar največja previdnost. Ker je bilo vreme tako čudovito, jasno, smo imeli zelo lep razgled. Bolj smo se približevali vrhu, več smo videli. Pogled se nam je razprostiral vse do avstrijskih in italijanskih Alp. Do vrha smo imeli še kako uro hoda. Naredili smo kratek počitek pred našim največim vzponom.
Ko smo tako kramljali med seboj, sta blizu nas sedela tudi fant in dekle, tiha in zamišljena. Pogovor med nami je kmalu stekel in fant nam je zaupal, daje sam že bil na Triglavu, sedaj pa je že dvakrat pripeljal tudi svoje dekle, vendar le-ta ni zbrala toliko poguma, da bi prišla do vrha. Beseduje dala besedo in Neva je vprašala našega vodiča Mira, če bi to dekle navezal in ji pomagal premagati strah. Po kratkem premisleku se je Miro odločil, da dekletu pomaga. Dekle se ni moglo takoj odločiti,
vendar ko jo je spodbujal še fant, seje odločilo in postala sta člana naše skupine. Na svoje oči sem videla, kaj pomeni strah in kako ti dober in izkušen planinec lahko pomaga strah premagati. Začetek je bil bolj počasen, dekle seje oprijemalo skale, ni si upala pogledati ne levo ne desno. Vendar želja, da bi prišla na vrh, je bila močnejša od strahu in tako smo vsi skupaj ob 11.30 prišli na vrh Trigla-
Aljažev stolp vrh Triglava (2864 m)
va. Tega vzpona oz. dosežka smo bili vsi veseli. Najbolj veseli pa smo seveda biti tisti, ki smo ta vrh osvojili prvič.
Bilo je res enkratno doživetje. Vodič Miro pa je imel polne roke dela. Novince je seveda moral krstiti. Za to priložnost oz. »slavje« je uporabil kar planinsko vrv. Dobili smo jih po zadnji plati in še veseli smo bili tega.
Razpoloženi in polni lepih vtisov smo se po enournem počitku začeli vračati v dolino. Šli smo po drugi poti, proti Doliču. Na pol poti smo na desni strani hriba zagledali ostanke razvalin italijanske postojanke. Do te vodi še vedno ohranjena pot, ki se imenuje Mulantjera. Tudi mi smo del poti hodili po njej in prišli do koče na Doliču. Tu sta se naša znanca poslo-
vila. Njuna obraza sta bila srečna, našemu vodiču pa sta se zahvalila za nesebičnost in pomoč. Ko si tako v planinah, prepuščen goram in njenim zapletkam, lahko večkrat prideš v težave. Iz teh te reši lahko le zdrav razum in dober prijatelj, katerega pa v planinah ni težko najti.
Pred nami je bil še en težji del poti, Hribarice. Res, ta pot seje kar vlekla. To je v glavnem melišče (pesek, kamen) in hoja po takem terenu ni nič kaj prijetna. Po uri in pol hoda je bil tudi ta hrib za nami, pred nami pa ena najlepših poti, vsaj zame, pot do Triglavskih jezer. Spuščali smo se vse niže, začeli so se pašniki, videli smo veliko planinskega cvetja, manjše gozdičke in nato najlepše — prva triglavska jezera. To so Mlaka v Laštah,
Spominski posnetek z vrha Triglava
Triglavski dom na Kredarici
Rjava mlaka, Zeleno jezero, Veliko jezero (Ledvica) in za tem še nekaj kilometrov hoje in prišli smo do koče pri Triglavskih jezerih. Tu pa je zopet eno večje jezero, iz katerega imajo speljan rezervoar za pitno vodo. Imenuje se Dvojno jezero. Tukaj smo tudi prenočili. Dan, kije bil za nami, je bil najbolj naporen, saj smo hodili (seveda s počitki) 14 ur. Tretjega dne smo prav tako vstali zgodaj, ker pa je bila zunaj še rosa, smo morali odhod odložiti za pol ure, in to zaradi varnosti, da ne bi komu spodrsnilo po mokrem listju in skalah. Ne bi bilo dobro, da bi se na koncu komu kaj pripetilo.
Pot nas je nato pripeljala do zadnjega triglavskega jezera, Črnega jezera.
Ne da se opisati, kako lepa so ta jezera, voda v njih je kristalno čista, barva jezera se preliva iz plitvine v globino od svetlo zelene na temno zeleno-modro barvo.
Zadnji počitek, zadnji pogled na to lepoto naše narave in nato je pred nami spust po Komarči do koče pri Savici. Tudi ta del poti smo srečno prehodili. Imeli smo srečo, ker je bila dolina v megli in nismo videli, v kakšen prepad se spuščamo. V dolini Savice smo si nekateri ogledali še slap Savice. Zadnja osvežitev v tej vodi, namakali smo si noge, se umivali in se veselili našega uspeha. Še pol ure hoda do hotela Zlatorog in od tu naprej z avtobusom do Ljubljane in z vlakom do Novega mesta.
Zaključek naše skupine je: bilo je prekrasno, zadano nalogo smo brez večjih težav in poškodb opravili in sklenili, da se še kdaj srečamo in gremo v planine, vendar z željo, da bi naša skupina imela še več privržencev narave in planin, sodelavcev naše delovne organizacije.
B. T.
Trenutek za premislek
Ne vem, kje bi začela in kako bi se izrazila, da bi povedala tako, kot čutim.
Ob prebiranju našega časopisa vidim, kako malo je ljudi, ki se še trudijo oblikovati naše novice. Za kritiko, kako slab in prazen časopis imamo, pa nas je vedno dovolj! Nezainteresiranost se čedalje bolj izraža na vseh področjih.
Kako tuji smo si postali ljudje!
Hočemo le denar. Res, tudi ta je potreben. A kaj nam je res samo za golo preživetje? Kako prazen je človek, ki mu zadostuje le materialna dobrina.
Vsi smo v krizi, takšni ali drugačni, in verjetno nas to sili, da se zapiramo in jezimo na vse okoli nas. Boj za življenje, boj z novimi cenami, boj za dokaz samega sebe, zoper neresnice: vse to nam uničuje dušo.
Toda kdo so ti ljudje, ki so tako strašni, da nas rinejo v vse to?
Na vsakega izmed nas bi padel delček krivde.
Včasih sem bila še mnogo večji entuziast, kot sem sedaj, in nemalokdaj sem dobila očitke, kaj tiščim z glavo skozi zid. Nisem jih razumela, nisem jih znala razumeti, v meni še ni bilo spoznanja o podlosti in krutosti tega
sveta. Videla sem samo pravico in iskrenost.
Na delovne akcije sem šla z željo, da nekomu pomagam, da skupaj gradimo boljši jutri. Bila sem ponosna, da sem lahko sodelovala, in ostali so mi najlepši spomini.
Ko sem se letos pogovarjala z znanko, sem na vprašanje, zakaj ne gre na akcijo, dobila plaz zastrašujočih mladih gledanj. Resje bilo tudi nekaj krute resnice, toda zakaj takšna čmoglednost?
Začela sem razmišljati o prostovoljnem delu, tovarištvu, nesebični pomoči in o našem druženju. Zakaj se ne veselimo več skupaj uspehov, veselih novic...? Vsi ti delčki sreče nam napolnjujejo dušo, dajejo notranje zadovoljstvo.
Ali ne potrebujemo več zadovoljstva, topline in lepih besed? Smo res že roboti?!
Ne čudimo se ob zločinih in raznih hudodelstvih, ki nas iz dneva v dan bolj zapirajo in s tem obsojajo na praznino jutrišnjega dne.
Mogoče je še čas, verjamem, daje še, poskusimo začeti drugače. Se vedno smo ljudje in včasih je imel človek človeškost!
ŠAH
TEBI.KI Sl DAL ^	■ KRI IZ ZlL
DEL SEBE SAMEGA
V drugem trimesečju so darovali kri
PREDILNICA:
Anton Gole (do sedaj že 23-krat), Mile Rajak (49), Alojz Zoran (23), Jože Kruh (36), Pavle Kupljenik (51), Jožica Florjančič (32), Vili Ve-rščaj (14), Alojz Debevc (3), Jožefa Pate (46), Anton Pate (39), Ivan Kocjančič (50), Brane Mitag (49), Slavica Erjavec (3), Alojz Urbič (29).
PRIPRAVA:
Rajko Petan (29), Alojz Kristan (38), Janina Tomažin (5), Zvonka Slak (4), Fani Palčar (10), Vlado Škodnik (13), Karolina Barbič (34), Rudi Andruščišen (25), Fani Ašič (14), Slavica Hrovat (22), Marija Dvornik (15), Alojz Derganc (14), Franc Iljaž (47), Ljudmila Jurič (23), Milena Čučnik (22), Marija Dobovič-nik (19), Anton Breznik (13), Jožica Brajdič (6), Marjeta Medle (26), Kristijan Zupančič (2), Bojan Florjančič
(48)	, Anton Zajc (11), Milena Zibert (26), Franc Sluga (37), Jana Kovačič
(5), Ivan Metelko (4).
TKALNICA:
Drago Vaupotič (29), Pavle Pan-gre (20), Stane Bobnar (15), Jože Staniča (21), Janez Bukovec (6), Rudi Redek (31), Antonija Zelenkovič
(5)	, Franc Krakar (34), Janez Bučar
(9)	, Ivanka Šmalc (33).
OPLEMENITILNICA:
Viktor Avsec (46), Milka Rifelj
(6)	, Darinka Eršte (9), Ana Kralj (39), Marija Klemenčič (27), Ana Bratkovič (9), Milan Gerzetič (37), Jožica Mlakar (21), Anica Željko (23), Milka Božič (25), Majda Rajer
(7)	, Marija Pavlič (25), Miha Irt (24), Marija Prešeren (24), Slavko Bogolin
(49)	, Franc Pintar (40), Fani Gorenc (13), Janez Šinkovec (14), Ivanka Jerič (29), Martina Vidmar (14), Jožica Vovk (27), Robert Zajc (5), Ana Špringer (29), Rozalija Kebelj (18), Martin Kozjan (53), Vida Golob (22), Avguština Stipič (40), Rudi Zupan (55), Štefka Kastelic (17), Zdenka Kotnik (27), Edita Mirtič
(10)	.
PLETILNICA:
Dino Radolovič (18).
IN VESTICIJSKO-V ZDRŽEVA1JVI SEKTOR:
Marjan Palčar (16), Stane Miklič (22), Franc Zupančič (10), Anton
Preperen (13), Bojan Košmrlj (19), Marjan Korasa (11), Martin Može (43).
SKUPNE SLUŽBE TOZD TKANINA:
Marta Kapš (14), Martina Vesel
(8), Rihard Resnik (28).
TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO:
Mirko Mohar (14), Aleksandra Blatnik (13), Jože Rozman (33), Marija škedelj (23), Terezija Drab (4), Silva Strajnar (14), Tatjana Klobčar (5), Zvonka Kobe (17), Anica Bevec (4), Rudi Gazvoda (24), Marija Metelko (3), Pavla Per (6), Jože Mitag (39), Marija Miklič (22), Milena Judnič (3), Milan Možnik (3)), Marija Drašler (18), Dušanka Vovko (19), Marija Gazvoda (10), Majda Vidrih (27), Jože Mišmaš (55).
TOZD PREDILNICA METLIKA:
Marjan Kerč (20), Vida Brodarič, Jože Cajnar, Marija Čivič, Anica Čurči, Marija Gornik, Mijo Graša, Anton Ivec, Miro Jakofčič, Branko Kokalj, Lidija Ladika, Ladislav Marentič, Marko Matekovič, Katica Mužar, Anton Radman, Katica Rade-novič, Mohamed Ramič, Anica Šte-fanič, Ankica Tkalac, Vlasta Rus.
TOZD KONFEKCIJA II VINICA:
Jože Adlešič, Josip Becič, Ana Be-bar, Stanko Brozovič, Kristina Čadonič, Katica Čadonič, Branko Flajnik, Mojca Gričar, Zdravko Gračan, Marija Gajič, Manda Jaketič, Ivan Jaušovec, Anica Kajin, Kristina Kump, Mirjana Lakner, Jožica Lah, Dragica Matkovič, Anica Matkovič, Barbara Moravec, Franc Moravec, Čedo Rajšič, Rozalija Stegne, Pavla Stegne, Anica Starešinič, Marija Simčič, Slavica Stanešič, Anica Stegne, Marija Starešinič, Katica Starešinič, Bogomir Šutej, Katica Štampehar, Erika Trempus, Katica Vrbanec, Marija Zajec, Danica Žalec, Slavka Šušteršič.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Matija Belavič (21), Jože Auer-sperger (3), Martina Zorčič (7), Ana Hrnčič (25), Srečko Lamut (14), Irena Kure (2), Alojz Drenik (9), Metod Žagar (18), Janez Turk (29).
MILENA MAVSAR
C
)
Danes šah malo drugače
Verjetno ste že vsi slišali za znamenitega in proniciljivega detektiva Sherlocka Holmesa in njegovega vdanega prijatelja doktorja Watsona. In kakšno zvezo imata junaka napetih detektivskih zgodb s šahom? Imata, po zaslugi Rajmonda Smullyana, kije leta 1979 objavil zanimivo knjigo z naslovom »Šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa«. V njej avtor, ki je sicer profesor logike, matematike in filozofije v ZDA, obravnava šah čisto drugače. Knjiga je namenjena reševalcem logičnih ugank, ki poznajo šahovska pravila, in v problemih gre predvsem za preteklost šahovske igre. Šahovski problemi in naloge so povezani z duhovitimi in kratkočasnimi dialogi med Holmesom in njegovimi prijatelji. Seveda je knjiga tako kot izvirne Holmesove prigode pisana v prvi osebi, pripovedovalec je doktor Watson.
Črni-1
* 11*11 lil	11
Bill lil BI	ill
Nil lili lil	lil
11 131 lili	■1
Hill 81)1 IH!	II!
lili 191 111	H
lil! lili lil	H
8111! 11 II	S
Beli-3
Oglejmo si primer, ko Holmes postavi pred Watsona pozicijo z naslednjimi besedami:
»Kakor vidite, Watson, ni ne ta ne ona stran matirana — niti v šahu ni. In tukaj veva, da beli igra na tisti strani, kjer sedite vi. Vprašanje se zdaj glasi: Glede na to, daje zadnji vlekel črni, kaj je bila njegova zadnja poteza in kaj je predtem povlekel beli?«
Nekaj časa sem razmišljal, potem pa rekel: »Holmes, obžalujem, da sem tako počasen učenec, ampak pozicija se mi zdi nemogoča. Očitno se je črni pravkar umaknil šahu s polja a7, vendar ne vidim, kako neki bi bil mogel beli premakniti svojega lovca in dati šah!«
»Ni slabo, Watson; sploh ni slabo! Vidim, da začenjate razmišljati. Ampak zakaj se tako oklepate slabe navade, da pozabljate na to, da lahko figura tudi kaj vzame?«
Zdaj sem seveda spregledal. »Drži, Holmes, drži. Črni je nazadnje umaknil kralja s polja a7 in vzel belo figuro na a8. To je figura, ki se je morala predtem umakniti z diagonale gl-a7, tako, da je odkrila lovčev šah. To je očitno skakač, ki seje premaknil s polja b6 na a8. Tako je črni nazadnje vlekel z a7 na a8 in belemu vzel skakača.«
»Pravilno,« je rekel Holmes.
Nenadoma meje obšla nova misel. »Holmes,« sem rekel, »je bilo pri tem problemu res nujno vedeti, katera stran je bela?«
»Vsekakor,« je odvrnil Holmes. »Če ne bi imela te informacije, potem bi bila mogoča še druga rešitev: bel kmet bi bil lahko pravkar promoviral v lovca.«
	til	m	IMl
1101 i		«(tlli!:II|i|:;ai!	
	■i	lil	«1 lil
lili		aii ai	101
	■i	■	!II0111
■i		m ni	BI
	HI	a H a	Hall
H		Bl*il	& lili n
2.	problem:
Naloga: beli je na potezi, črnega pa mora matirati v eni potezi. Rešitev:-Na prvi pogled se zdi, da je edini način, kako naj bi beli črnemu dal vsaj šah, poteza s skakačem na polju g4, in sicer ga lahko premakne na h6 ali pa z njim vzame skakača na f6. Ampak ne ta ne oni šah ni mat! V prvem primeru se črni lahko umakne na h8, v drugem pa skakača jemlje s kmetom. Toda če malo natančneje pogledamo pozicijo, vidimo, da ima črni figure postavljene na strani belega, in obratno. Če ne bi bilo tako, kako bi sicer beli kralj in dama lahko sploh zamenjala mesti? (Kot se spomnimo, je začetni položaj bele dame belo polje, črne dame pa črno polje.) Torej v primeru l.Sh6 črni ne more jemati s kmetom, tako pride do mata in problem je rešljiv, čeprav je takšno pozicijo v turnirski partiji skoraj nemogoče doseči.
KSENIJA ŠKULJ
mm * jmr * mr * *mr * jmr *	* /mr *	* jmr jr akb' jr jmr s jmr * jmr * j—r * jmr * mmr * mm * jt * jmtr * jmr * smr	jmr * mar * jmr * jmr * jmr *	* Mmr * jmw * jmm*
\ ZA VSAKOGAR NEKAJ — ZA VSAKOGAR NEKAJ \
poB»th> m ume* žels-
ZA morimo takoj po pranju tamotfKo zbrisati, sicer m na površini hitro narotii rja.
Dokler j« PlOČ£VfNASTA P0S0DA ie tepta, jo zdrgnemo s soljo, oplaknemo v mlačni votli in Potem obrišemo, PioPovinoata posodo m »mamo nikdar sušiti tako, da bi jo za nekaj minut poatmviii m toplo pMbo štedilnika, kot lahko storimo to z iMožolez no,
ALUMINIJA STE posode lahko čistimo tudi a kislim mlekom m jogurtom. Seveda bomo v ta namen uporabili kislo mleko ali jogurt, ki ni več uitten.
PRESNETA POSODA...
PLASTIČNO POSODO operite v vodi, v kateri ate prej kuhali testenino in dodajte nekaj kapljic detergenta za pranje posodo. Plastično stekleničko za dojenčka, kije post a ta motna, napolnite s segretim kisom in pustite stati dvajset minut, malo stekleničko dobro izperite.
¥ ČAJNIKU celo noč pustimo vodo, v kateri smo prej kuhati krompir, To ga bo popolnoma očistilo. Apnenčasto oblogo, ki se sčasoma nabere v čajniku, pa odpravimo tako, da v njem prevremo vodo, ki smo ji dodali male kisa in pest soli.
MHSMTM.SKA KAVA
ZA tm OSEftO p0TftimWE«!O; «kod«lico kav« {# Repfeo cl*doi«ds}, ii*«© *t«-$#«♦ sfaidk«	idolovi©« banane, nmuzmm
m tanke Itatia«. Banano nadevamo v visok koaa-m® in pmii§dimt aad|a * amiksano meiafils© ka«4 •ladetad« in smetane. Po žei|i ie sladkamo.
šmitmusiiA immmA kava
rontSBUJEMO: ledene kocka, sladko smela-HO* skkdkomi skn^» In dvakrat »oeneji« ka»? kol |a kiihsmo sicer.
V visok košare« damo neka! ledenih kock, lih prelijemo s kavo In isboljkemo okna s sladkornim sirupom (sladkor prekuhamo v vodi, da dobimo ijeatijate tekodlnoj 1» smetano.
Prišli — odšli
V	mesecu juliju in avgustu so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci:
TOZD TKANINA
DE predilnica: Gordana Jotanovič DE tkalnica: Andjelka Kamenčič DE priprava: Iztok Kavšek, Ankica Maglica, Ivan Stojanovič, Marijan Dražetič
investicijsko-vzdrževalni sektor: Roman Lahne
DE oplemetilnica: Dijana Furač, Draginja Smiljanič
TOZD KONFEKCIJA
Vesna Zupančič, Tanja Bele, Antonija Škedelj, Božica Plesac
TOZD TRGOVINA
prodajalna JULIJA: Janja Juvančič, Andreja Tršinar
prodajalna Prnjavor: Slavica Sandič
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
prodajni sektor: Ivan Juratovič, Marjeta Primc
finančno-računovodski sektor: Jožica Redek, Marija Luzar
V	istem času so našo delovno organizacijo zapustili:
TOZD TKANINA
DE predilnica: Silva Mitrovič DE tkalnica: Danijela Kramer, Rudi
javni opomin:
1.	Marjanu Kitanoviču (1960), delavcu na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo.
2.	Sandiju Nosanu (1967), delavcu na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo.
3.	Josipu Maričiču (1962), delavcu na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo.
4.	Jožetu Rženu( 1962), ddelavcu v IVS, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil nadurno delo, neopravičeno izostal z dela ter zamudil na delo. Delavec je istočasno dolžan TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 10% neto OD v mesecu kršitve.
5.	Zvonimiri! Jeliču (1951), delavcu v barvarni, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto ter se neprimerno obnašal do predpostavljenega.
6.	Silvu Bregarju (1964), delavcu na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je zamudil na delo, isti dan pa je tudi odklonil delo.
Redek, Franc Mlakar, Matevž Mejač, Miroslav Nikolič DE priprava: Regina Hrovatič DE oplemenitilnica: Franc Zarabec, Peter Gerlica
DE barvama: Gojko Vezmar investicijsko-vzdrževalni sektor: Franc Brezovar, Jože Ržen, Peter Berus
TOZD KONFEKCIJA
—	Antonija Zorko
—	Tatjana Klobučar
Delovna skupnost skupnih služb:
tehnično razvojni sektor: Stanko Jelenčič
finančno računovodski sektor: Alojzija Pene
sektor za organizacijo in informacijske sisteme: Otman Zajc obrat družbene prehrane: Marija Saje
UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI:
DE oplemetilnica: Ana Novak, Marija Gril, Ana Špringer
DE tkalnica: Ana Kocjan, Marija Šinkovec, Pavla Pangre PRERAZPOREJEN: Ljubica Drku-šič iz DE pletilnica v DE priprava Ivan Staniša iz SS tozda Tkanina v DE predilnica
Jožica Petan iz tozda Konfekcija v tehnično službo konfekcije
VIDA KOLENC
7.	Raifu Sijariču (1966), delavcu na barvanju v apreturi, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Delavec je istočasno dolžan na podlagi 1. tč. 143. člena pravilnika TOZD Tkanina povrniti pavšalno oškodnino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve.
8.	Ludviku Bambiču (1965), delavcu v pripravi, TOZD Tkanina, ker je zamudil na delo, isti dan pa je tudi neopravičeno odklonil delo.
9.	Senadiji Smailovič( 1960), delavki v oplemenitilnici, TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela. Delavka je dolžna TOZD Tkanina povrniti pavšalno oškodnino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve.
10.	Zdenku Banu (1959), vodji izmene v pripravi, v dveh disciplinskih postopkih, in sicer 16. 12. 1986 je komisija spoznala delavca za odgovornega hujših kršitev delovnih obveznosti, ker je spal med delom, in 27. 1. 1987 gaje komisija ponovno spoznala za odgovornega enake kršitve, ker je ponovno spal med delom, in mu obakrat izrekla disciplinski ukrep javni opomin. Sklep je potrdilo tudi sodišče združenega dela v Novem mestu s svojim sklepom S 62/87 dne 30. 6. 1987.
Izrečeni disciplinski ukrepi (maj, junij, julij 1987)
________________'_____________^
Obvestilo
V	oktobru nameravamo začeti s programom usposabljanja že zaposlenih delavcev v tozdu Tkanina. Namen tega internega izobraževanja je usposobiti določeno število ljudi, ki bodo lahko zamenjavali izmenovodje v času njihove odsotnosti (t.j. bolniška, dopusti ipd.) kot pomočniki izmenovodje oziroma vodje skupin, preddelavci. Tečaj bo trajal 180 ur in zajema naslednje predmete:
—	tehnologija tkanja, predenja oz. tekstil, kem. tehnologija,
—	vezave in dekompozicija tkanin (zgolj za tkalce),
—	tekstilne surovine in preiskave tekstilij,
—	organizacija in ekonomika OZD,
—	psihologija dela,
—	strojništvo in elektrotehnika,
—	varstvo pri delu,
—	enciklopedija tekstila.
Predavanja bodo organizirana v naši delovni organizaciji in bodo internega značaja, predavali bodo strokovnjaki iz delovne organizacije. Zaradi tega bo možno pridobiti s tem tako imenovano interno kvalifikacijo.
V	program se lahko vključijo zaposleni delavci v Novoteksu, ki izpolnujejo naslednje pogoje:
—	končano poklicno šolo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v Novoteksu,
—	končano osnovno šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v Novoteksu,
—	starost največ 35 let, za vzdrževalce 40 let.
Vsi zainteresirani se lahko prijavite najkasneje do 30.9.1987 pri referentu za izobraževanje v kadrovskem oddelku. Prijavi priložite tudi dokazila o končani šolski izobrazbi. Z vsemi kandidati bo opravljen razgovor, ki bo pripomogel, da bo možno napraviti izbor za vključitev v program usposabljanja.
Kadrovski oddelek
Prenehanje delovnega razmerja:
1.	Rudiju Šuštarju (1947), delavcu na pranju v oplemenitilnici, TOZD Tkanina, ker je prišel vinjen na delo. Ukrep je izrečen pogojno, za dobo treh mesecev.
2.	Regini Hrovatič (1965), delavki na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je dlje časa ni bilo na delo.
3.	Milošu Muždeki (1959), delavcu na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je tri dni neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno, za dobo 1 leta. Delavecje istočasno dolžan TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino na podlagi 1. tč. 143. člena pravilnika, in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% neto OD v mesecu kršitve.
4.	Miladinu Blagojeviču (1967), delavcu na dosukanju v pripravi, TOZD Tkanina, ker je tri dni neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno, za dobo 1 leta. Delavec je istočasno dolžan na podlagi 1. tč. 143. člena pravilnika TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% neto OD v mesecu kršitve.
MARIJA HODŽIČ, iur.
Zahvala
Ob smrti moža se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz delovne organizacije Novoteks za izrečeno sožalje in podarjene vence.
NEMEC ŠTEFKA s hčerkama
C	^
Oglas
Mlad zakonski par brez otrok iz Karlovca išče stanovanje oz. sobo s souporabo kopalnice.
V Novoteksu sem zaposlena kot pripravnica višje tekstilne šole. Vsak dan se vozim iz Karlovca, kar je zelo naporno.
Če ima kdo prosto sobico in jo je pripravljen dati v najem mlademu paru, naj to sporoči DIJANI MATUZIČ v apreturo.
Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujem!
MATUZIČ DIJANA
V	J
eiAsaoTnaraMT^vMMi novo muto
■JMF NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 Izvodov.
Glavni in odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovskl, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Škulj In Zdenka Židanik. Uredništvo:	Novoteks Novo
mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.