3/10 št. brezplačno J U N I J 2 010 Štorski občan SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Osrednja tema te številke Štorskega občana je občinski praznik, ki ga je občina Štore praznovala 1. junija. Poleg proslave, ki je bila na predvečer praznika v kulturnem domu, so naša društva v zadnjem mesecu pripravila številne kulturne in športne dogodke in s tem obeležila ta praznik. V svojem govoru na proslavi sem poudaril, da sta usodo Štor v temelju zaznamovala dva dejavnika. Prvi je bil ta, da je pred več milijoni let v globinah naše Zemlje nastal premog. To dejstvo ne bi imelo nobenega pomena, če rudnih bogastev v začetku 19. st. ne bi odkrili in jih začeli uporabljati. Nadaljevanje te zgodbe nam je vsem več ali manj poznano. Novo zgodbo so Štore začele pisati leta 1995, ko smo postali samostojna občina. Spremembe, ki so se dogajale teh zadnjih petnajst let, so očitne in vsem vidne. Ker se jeseni izteka naš mandat, si bom dovolil in vam podal malo daljši pregled našega štiriletnega dela. Tega ne bom storil s kakšnim skritim predvolilnim namenom, temveč v zahvalo občinskemu svetu, občinskim odborom in komisijam, obema podžupanoma, občinski upravi in nenazadnje vsem občanom, da smo s skupnimi močmi uspeli udejanjiti marsikateri cilj, ki smo si ga zadali. Zasnovo za nekaj projektov, ki so bili realizirani v začetku tega mandata, smo podedovali od naših predhodnikov, vendar ne brez naših naporov in dodatnih idej. Tu mislim predvsem na nadvoz Lipa, dom Lipa in dva bloka, ki jih gradi podjetje CMC Celje. Marsikatero željo, idejo ali potrebo pa smo uspeli realizirati mi sami. Na področju otroškega varstva smo vsako leto obnovili del vrtca Lipa, nabavili igrala in uredili njegovo okolico, v OŠ Kompole smo uredili igralnico za novo skupino otrok, v času letošnjih počitnic pa nas čaka še urejanje dveh začasnih igralnic v OŠ Štore. Z naslednjim letom bodo težave s prostorsko stisko vrtca rešene, saj načrtujemo rekonstrukcijo in izgradnjo prizidka k vrtcu. Na področju športa smo obnovili športni park Lipa, kupili zemljišča in uredili športno igrišče v Straži, kupili zemljišče in zasilno uredili parkirišče v Gajski hosti. Na področju kulture smo uspeli obnoviti kulturni dom do te mere, da se v njem lahko odvijajo prireditve, prav tako pa je v njem dobilo svoje prostore kar nekaj naših društev. S tem smo obnovili sicer nekoč že zelo bogato kulturno dogajanje v Štorah in ga popestrili s številnimi prireditvami za vse generacije. Poleg že naštetim društvom je občina pomagala pridobiti ali urediti prostore tudi turističnemu društvu, društvu upokojencev, sofinancirali smo obnovo fasade na lovskem domu in na gasilskem domu v Prožinski vasi zamenjali njegovo dotrajano kritino. Z gradnjo Mercatorjevega centra se nam obetajo tudi novi prostori za knjižnico in prostori za potrebe občine. Na področju javne infrastrukture smo poleg letnega in zimskega vzdrževanja cest, ki za občino predstavlja velik strošek, obnovili in uredili kar nekaj odsekov cest. Naj naštejem samo nekatere: v Žervišah, nad Stolarno, Mrzla planina – Lovrenčak, v Kompolah pri Ocvirk, v Dragi, v Laški vasi, itd. Poleg tega smo zgradili pločnik z javno razsvetljavo pri OŠ Kompole, uredili izvoze za invalide v spodnjih Štorah in na Lipi, pa avtobusno postajo in prehod za pešce ter most na Opoki. Zgrajena je bila kanalizacija v Kompolah in Dragi, čaka pa naš se izgradnja povezovalnega kanala med obema obrtnima conama. Poleg naštetih že izvedenih investicij pa je še veliko takšnih, za katere pripravljamo ali pa že imamo pripravljeno različno dokumentacijo. To so že omenjena rekonstrukcija in dozidava vrtca Lipa, rekonstrukcija kulturnega doma z zunanjo ureditvijo, športna dvorana in športne površine pri OŠ, kanalizacija Prožinska vas, pločnik Opoka – Prožinska vas … Z gradnjo Mercatorjevega centra bomo rešili težavo s trgovinsko dejavnostjo na Lipi, pripravljajo pa se tudi rešitve za spodnje Štore. S temi in podobnimi projekti smo ali pa še bomo kandidirali na različnih evropskih razpisih in skušali maksimalno izkoristiti možnosti, ki so nam na voljo le do leta 2013. Nemalokrat me zaboli očitek, da se hvalimo s projekti, ki še niso plačani. Predvsem člani občinskega sveta boste vedeli in mi lahko potrdite, da je bilo finančno stanje ob prevzemu mandata, z vsemi presenečenji, ki so sledila, katastrofalno. Ves mandat smo se trudili, da smo dolgove zmanjševali, kredite reprogramirali v ugodnejše, se pogajali z upniki, skratka skušali doseči tisto, kar je bilo v danem trenutku in tudi dolgoročno najugodnejše za našo občino. Dejstvo pa je, da so določene priložnosti tukaj in zdaj in če jih ne bomo zgrabili, bodo za vedno izgubljene. Idej, želja in potreb je še veliko. Na vsakem koraku, v vsaki vasi in ulici bi se našlo kaj, kar bi bilo potrebno popraviti, urediti, zgraditi. Glede na vse povedano trdno verjamem, da smo tudi v prihodnje pripravljeni in sposobni poskrbeti za skupno dobro. Čakajo nas izzivi na različnih področjih, ki vključujejo vse generacije: otroke, mladino, zaposlene, brezposelne, upokojence. Prehojena pot nas obvezuje tudi v prihodnje, za naslednje generacije. Naše želje in načrti so veliki. Jutri je nov dan, so novi izzivi in so nove priložnosti. Miran Jurkošek, župan ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI OBVESTILA O... ZANIMIVOSTI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI DUHOVNE STRANI UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠPORT 4 20 22 30 35 46 52 55 58 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na CDju ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v septembru pričakujemo vaše prispevke do 20. 8. 2010. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 JUNIJ 2010 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN DEJAN SKOK priznanje odličnemu diplomantu za nadpovprečen učni uspeh na fakulteti Dejan Skok se je rodil l. 1986. OŠ je obiskoval v Štorah, šolanje pa nadaljeval na srednji ekonomski gimnaziji v Celju, smer ekonomska gimnazija. Po uspešno opravljeni maturi se je odločil, da bo študij nadaljeval na takrat novi in perspektivni fakulteti, to je fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, na univerzitetnem programu logistika sistemov. Obvladovanje širokega znanja in integracija različnih znanj sta mu dala samozavest in spodbudo za nadaljevanje študija. Po uspešnem zaključku dodiplomskega rednega študija na I. bolonjski stopnji nadaljuje izobraževanje na podiplomski, II. bolonjski stopnji magistrskega študija. V diplomski nalogi z naslovom Zasnova sledenja blaga v podjetju Bosio d.o.o. je analiziral obstoječe stanje sledenja blaga v podjetju in prikazal njegove slabosti. Na podlagi pridobljenih informacij je prikazal oblikovanje modela, ki temelji na izboljšavah in je najprimernejši za to podjetje. Pri tem je prikazal zasnovo procesa sledenja, ki temelji na uporabi obstoječih virov, reorganizacije dela in implementacije informacijske tehnologije za skladiščno poslovanje. Visoko postavljeni cilji in poglobljen študij logistike so njegova pot k uspehu. Redni študij kombinira s številnimi drugimi aktivnosti. Med drugim je član akademskega društva LARS, laboratorija za logistiko, akademskega zbora in senata Fakultete za logistiko, član in predstavnik fakultete v študentskem svetu Univerze v Mariboru, član tutorskega sistema itd. Dejaven je tudi na humanitarnem področju in v različnih društvih. Med svoje uspehe lahko šteje tudi zlato plaketo za doseženo 3. mesto na natečaju Eureka! Ideje mladih 2009. STANKO GAJŠEK bronasti grb občine Štore – posmrtno za sodelovanje pri razvoju občine Štore Stanko Gajšek ali Stani, kot ga je večina ljudi klicalo, se je rodil 29. februarja 1956 v Prožinski vasi in tam vseskozi tudi živel. Bil je vesel človek, rad je bil med ljudmi in odkrival nova in nova poznanstva. Če je le mogel, je pomagal ljudem, ki se težko prebijajo skozi življenje. Imel je izredno razvit socialni čut do sočloveka, morda ravno zato, ker mu je narava že kot šestmesečnemu dojenčku vzela očeta. Poklic strugarja si je pridobil na ŠKIMC-u, bil nekaj časa zaposlen v Železarni Štore, kjer je opravil tudi tečaj za tehničnega risarja. Njegova narava spoznavati ljudi in raznovrstno delo ga je odpeljala naprej in zaposlil se je kot vzdrževalec na tehnični šoli v Celju. Preizkusil se je tudi kot samostojni obrtnik, zadnja tri leta pa je bil zaposlen v Etiksu v Štorah. Ponosen je bil na sina Roka, ki ima sedaj 14 let. Stani je od starih staršev podedoval hišo na Opoki, kjer sta si z Natalijo uredila lep dom. Od leta 1995 je bil član Slovenske demokratske stranke, ji bil izredno pripaden in bil tri mandate podpredsednik OO SDS Štore. Deloval je v raznih občinskih odborih, v mandatu od 2002 do 2006 pa je bil tudi občinski svetnik. Stani se ni nikoli pritoževal nad kakšno boleznijo, pa se je kljub temu njegova življenjska pot v trenutku končala 27. aprila letos. Za njegov prispevek k razvoju občine Štore mu podeljujemo bronasti grb. 4 JUNIJ 2010 ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS bronasti grb občine Štore za njihovo delovanje na področju družbenih dejavnosti in rekreacije Večnamensko igrišče »Žlajfa« v Laški vasi v mnogočem izstopa v sedaj pestrem rekreativnem in športnem življenju občanov, kjer lahko vsakdo najde kaj za lastno sprostitev, tako poleti kot pozimi. V bistvu je ta prostor v uporabi celo leto, saj se s snegom bogate zime, kot je bila letošnja, vedno izkoristijo za smučarske tekme, v času zimskih počitnic pa tu deluje tudi otroška smučarska šola z domačim vaditeljem, ki je za vse otroke brezplačna. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Izven športa in rekreacije so gostje »Žlajfe« številna društva iz naše občine in tudi od drugod. Tu so bili na kratkem oddihu že številni predstavniki države in slovenske politike. Od leta 1978 naprej so dobesedno vsi krajani zaselka prispevali na tisoče prostovoljnih ur dela ali material za postopno izgradnjo igrišča in funkcionalnega objekta ob njem. Zadnja tri leta je bilo v objekt vloženih 20.000 EUR prispevkov, od tega tudi nekaj sponzorskih. Pred petimi leti je občina Štore igrišče odkupila od zasebnih lastnikov, vsako leto pa društvu za njegovo delovanje nameni tudi določena sredstva. Leta 2005 se je društvo tudi uradno registriralo kot Športno društvo Laška vas 78. Danes šteje 84 članov. Društvu za njegov prispevek k družbenim dejavnostim in rekreaciji zato občina Štore podeljuje bronasti grb. BRONISLAV ČANŽEK bronasti grb občine Štore za uspešno poslovno delovanje, sodelovanje in humanitarnost Gospod Bronislav Ćanžek se je izučil za ključavničarja in nekaj let delal v železarni Štore kot strugar. Njegov sorodnik se je ukvarjal s kleparstvom in krovstvom in je tako imel priložnost, da se je te obrti naučil iz »prve roke«. Kmalu je spoznal, da ga delo krovca bolj veseli kot delo ključavničarja, zato se je v letu 1993 odločil zapustiti službo ter se podati na samostojno podjetniško pot. Gospod Čanžek je svoj posel opravljal z veseljem, kvalitetno in zanesljivo, zato se je povpraševanje in obseg dela močno povečal, tako da je v nekem obdobju njegovo podjetje zaposlovalo 10 delavcev. Obrt, ki jo opravlja, je družinska, saj je v delo že od vsega začetka vpeta celotna družina - žena Danica, hči Anita, sin Uroš in zet Marko. Gospoda Čanžka odlikujejo delavnost, vztrajnost, odgovornost, poštenost ter spoštovanje do sočloveka. Gospod Čanžek je član območne obrtno-podjetniške zbornice Celje, kjer je aktiven v sekciji kleparjev in krovcev, pomagal pa je tudi članom ekipe mladih kleparjev in krovcev, ki so se udeležili številnih državnih in svetovnih prvenstev. Poleg tega sodeluje tudi v projektu promocije poklicev z nazivom Izbira poklica – izziv za prihodnost, ki ga v 8. in 9. razredih na osnovnih šolah izvaja OOZ Celje od leta 2008. Kljub napornemu delu najde čas tudi za hobije – smučanje in kampiranje, manj časa pa mu ostane za planinarjenje, kjer pa je bil v preteklosti zelo aktiven, saj je planinski vodnik. Z veseljem se posveti tudi družini, zlasti trem vnukinjam. Gospod Čanžek je velik človek tudi po srcu, saj je nesebično pomagal dvema družinama, ki sta v požaru izgubili streho nad glavo. Vložil je mnogo truda in časa, da je prepričal različna podjetja, da so darovala ves potreben material za strehe, sam s svojo ekipo pa je brezplačno strehi tudi postavil. V letu 2007 je tako pomagal družini Mlakar iz Javornika nad Štorami ter v letu 2009 družini Zaveršek iz Debra pri Laškem. JUNIJ 2010 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN MARTIN JANČIČ bronasti grb občine Štore za uspešno poslovno delovanje in sodelovanje Začetki samostojne podjetniške poti gospoda Martina Jančiča segajo v leto 1984, ko je ob spodbudi prijatelja prekinil delovno razmerje v podjetju NIVO Celje. Izučen avtoklepar je želel zamenjati svoje delovno področje, zato je kupil tovorno vozilo in pričel opravljati prevoze za različne naročnike. V tem času je največ prevozov opravil po bivši Jugoslaviji za Kovinotehno. Kmalu so prišli časi, ko je bil največji problem dobiti gorivo, a se je vedno znašel in svoje poti načrtoval tako, da je lahko delo opravil po željah naročnikov. Do leta 1990 je dejavnost opravljal sam, nato pa pričel z mednarodno špedicijo ter zaposlil enega delavca. Dobre poslovne povezave z eno izmed avstrijskih špedicij so botrovale vedno večjemu obsegu dejavnosti, tako je v letu 1993 podjetje imelo 3 zaposlene in svoje storitve opravljalo s tremi tovornimi vozili. Večinoma je šlo za prevoz humanitarne pomoči iz zahodne Evrope na Hrvaško, v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Gospod Jančič je izkoristil priložnost za rast in razvoj podjetja ter v letu 2000 dejavnost mednarodne špedicije razširil še z dejavnostmi avtokleparstva, avtomehanične delavnice in avtopralnice. To leto je bilo tudi prelomnica za podjetje, saj so zgradili nove poslovne prostore v Štorah. Zaradi vse večjega obsega poslovanja so se v podjetju zaposlili tudi žena Irena in sinova Primož in Luka. Danes podjetje zaposluje 26 ljudi, od tega jih 23 dela na področju prevozov, ostali pa v delavnici. Uspešni podjetniški poti gospoda Jančiča so botrovale naslednje lastnosti: delavnost, vztrajnost, odličen občutek za posel in hitre odločitve, ki so se vse do sedaj vedno izkazale za dobre in pozitivne. ŠTORE STEEL D.O.O. zlati grb občine Štore za uspešen razvoj podjetja ter odgovoren odnos do okolja in kraja Podjetje Štore Steel je največje podjetje na področju nekdanje železarne Štore, ki nadaljuje tradicijo železarstva v Štorah. Le-to se v kotlini ob Voglajni razvija vse od leta 1851, ko je bila zgrajena tovarna za industrijski način izdelavne jekla. Do leta 1973 je Železarna Štore, ki je bila predhodnica zdajšnjega podjetja, obratovala v spodnjih Štorah. Leta 1973 so bili zgrajeni prvi novi proizvodni obrati na lokaciji, imenovani Štore II, kamor se je proizvodnja postopoma selila. Proizvodnja jekla je dosegla svoj vrh v letih 1984 – 1989, temu pa je sledil strm padec proizvodnje zaradi izgube jugoslovanskega trga. Sledila so leta sanacije in negotovosti, dokler ni podjetje Jeklo leta 1999 prešlo v večinsko last podjetij Inexa in Unior Zreče. Leta 2003 se je podjetje po ponovni menjavi lastništva preimenovalo v Štore Steel. Trenutni lastniki podjetja so: Unior d.d., Železar Štore D.P., d.d., Dinos, d.d., Kovintrade, d.d. in fizične osebe. 6 Svojo proizvodnjo je podjetje usmerilo v izdelavo vzmetnih jekel, jekel za kovanje in inženirskih jekel z blagovno znamko EXEM STEEL. Veliko znanja, truda in sredstev vlagajo v razvoj tehnologij, ki so prijazne okolju (zmanjšanje potreb po primarnih surovinah, JUNIJ 2010 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje porabe energije itd.), izboljševanje učinkovitosti procesov, posodobitev opreme, humanizacijo delovnih mest in uvajanje novih tehnologij. Posedujejo certifikat sistema kakovosti ISO 9001, certifikat za avtomobilsko industrijo ISO TS 16949, okoljski certifikat ISO 14001, certifikat zdravja in varstva pri delu OHSAS 18001 in pa certifikat 'VLAGATELJI V LJUDI'. Leto 2009 se bo v zgodovino vpisalo kot leto gospodarske krize, ki je zajela vsa področja po vsem svetu. Kljub temu se je vodstvo podjetja odločilo, da izvede že prej načrtovano investicijo v izgradnjo nove valjarske proge v vrednosti 22 mio EUR, čas zaradi pomanjkanja naročil pa je podjetje izkoristilo za dodatna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Zaradi hitrega odziva na gospodarsko krizo, prepoznavanja potreb na trgu in prilagajanja proizvodnje željam naročnikov je podjetju uspelo doseči takšen nivo proizvodnje, da ni bilo potrebno odpustiti nobenega zaposlenega. Takšno družbeno odgovorno podjetje, kot je Štore Steel, ki neposredno zaposluje več kot 500 ljudi, posredno pa še veliko več, je za našo občino izrednega pomena, zato mu občina Štore podeljuje najvišji, zlati grb občine Štore. Zahvala ob prejetju nagrade Ob prejetju nagrade za nadpovprečni študijski uspeh in odličnega diplomanta bi se rad zahvalil predlagateljici, svoji mami Štefaniji Skok, komisiji za odlikovanje in občinskemu svetu občine Štore na čelu z gospodom županom. Prejeto priznanje je nagrada za vse moje preteklo delo in dosežke in hkrati odlična spodbuda za nadaljevanje po začrtani poti. Zato bi to priznanje rad podaril svoji družini, spremljevalki in prijateljem, ki so me in me bodo spremljali in podpirali v moji karieri. Najlepša hvala! Dejan Skok 7 JUNIJ 2010 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 18. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 26. 5. 2010, ob 17.00 uri v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 17. redne seje občinskega sveta; 2. obravnava in sklepanje o podelitvi občinskih priznanj; 3. obravnava in sklepanje o ukinitvi statusa javnega dobra; 4. obravnava in sklepanje o podelitvi pooblastila za imenovanje komisije; 5. obravnava in sklepanje o dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja občine Štore za leto 2010; 6. pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je na 18. redni seji dne 26. 5. 2010: • potrdil zapisnik 17. redne seje občinskega sveta občine Štore; • sprejel sklep o podelitvi: ◊ zlatega grba občine Štore podjetju Štore Steel, ◊ bronastega grba občine Štore Bronislavu Čanžku, ◊ bronastega grba občine Štore Martinu Jančiču, ◊ bronastega grb občine Štore športnemu društvu Laška vas `78, ◊ bronastega grba občine Štore Stanku Gajšku – posmrtno, ◊ priznanja odličnemu diplomantu Dejanu Skoku; • sprejel sklep, da bo o odvzemu zlatega grba podjetju Hudournik in direktorju g. Zakelšku občinski svet odločal na naslednji seji; • sprejel sklep o ukinitvi javnega dobra; • sprejel sklep o podelitvi pooblastila županu občine Štore Miranu Jurkošku za imenovanje komisije za potrjevanje investicijske dokumentacije in morebitnih nastalih sprememb in dopolnitev za projekte, prijavljene na 2. javni razpis v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013; • sprejel sklep o dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja. Ad 6. Pobude in vprašanja Članom občinskega sveta je bilo s strani občinske uprave predstavljeno stanje izvršb iz naslova poroštev oziroma odkupa dolga na dan 30. 4. 2010 in skupni dolg na prebivalca. Občinski svet je sprejel sklep, s katerim je predlagal policijski upravi Celje, da se ne omeji samo na zaključke zapisnika komisije za pregled poslovanja j. p. Komunala Štore, ampak na celotno poslovanje j. p. Komunala Štore. G. Buser je opozoril na problematiko parkiranja pred zdravstvenim domom Lipa, zato je župan predstavil več možnih rešitev tega problema (garažna hiša, ureditev parkirišč za osnovno šolo). Kratkoročna rešitev je ta, da se občane opozori na možnost parkiranja na parkirišču pred začasno trgovino Mercator. Na vprašanje g. Buserja, ali je v planu gradnja pločnika Štore – Opoka – Prožinska vas, je župan pojasnil, da se pripravlja dokumentacija in da je že narejen geodetski posnetek. Župan je svetnike seznanil s potekom gradnje Mercatorjevega centra in z odprtjem dveh novih oddelkov vrtca Lipa v OŠ Štore. Lidija Buser 8 JUNIJ 2010 ZAJTRK ŽUPANOV SUBREGIJE OSREDNJE CELJSKO V četrtek, 27. 5. 2010, je župan občine Štore Miran Jurkošek povabil župane subregije osrednje Celjsko na zajtrk, da se jim zahvali za vso pomoč in podporo, ki so jo v preteklosti nudili občini Štore, posebej v času od 21. 9. 2007 do 25. 5. 2010, ko je imela blokiran transakcijski račun. V sproščenem vzdušju so se pogovarjali o skupnih načrtih in se strinjali, da se bodo v prihodnje pogosteje sestajali. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Alenka Obrul SPREJEM NAJBOLJŠIH UČENCEV PRI ŽUPANU OBČINE ŠTORE Župan občine Štore, Miran Jurkošek, je pripravil sprejem za učence OŠ Štore, ki so bili v 9. razredu najbolj uspešni. Sprejema se je udeležil tudi ravnatelj OŠ Štore, Franjo Rumpf, ter razredničarki Judita Marovt in Maja Berčon. V svojem nagovoru je župan poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, izrazil zadovoljstvo nad uspehom in jim zaželel, da bi bilo nadaljnje šolanje tudi tako uspešno. Predvsem pa jim je zaželel zdravja in uspeha v življenju. Zahvalil se je tudi staršem za njihov trud in učiteljem za spodbudo in podporo pri učenju. Vse učence je župan tudi nagradil. Najbolj uspešni učenci so: Aljoša Gajšek, Zala Grdina, Žiga Korent, Janez Krevel, Nina Plank, Katja Brečko, Jaka Koren, Amadej Lisec, Vesna Popovič. Sabina Firšt JUNIJ 2010 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OBVESTILO O PREHODU NA ODVOZ ODPADKOV ENKRAT TEDENSKO Odvoz odpadkov poteka po 1. juniju 2010 enkrat tedensko in ne več dvakrat tedensko. Kot smo vas ob spremembi cen oktobra 2009 že obvestili, bo odvoz mešanih komunalnih odpadkov v celotni regiji, kjer Simbio opravlja javno službo zbiranja in odvoza odpadkov, potekal enkrat tedensko in ne več dvakrat tedensko. Prehod je bil izveden postopoma po posameznih rajonih – vaš rajon je bil tako vključen v sistem odvoza enkrat tedensko 1. junija 2010. Brez sprememb v obračunu Zaradi prehoda na odvoz mešanih komunalnih odpadkov enkrat tedensko se obračuni stroškov odvoza ne bodo spreminjali. V t. i. prehodnem obdobju se je namreč odvoz odpadkov še izvajal dvakrat tedensko, obračun stroškov pa po postavki za odvoz enkrat tedensko. Poudariti je potrebno, da če ob povišanju cen oktobra 2009 ne bi bilo prehoda na odvoz odpadkov enkrat tedensko, bi bil strošek ravnanja z odpadki skoraj enkrat višji! Sicer pa so volumni vaših zabojnikov povsem izenačeni s tistimi gospodinjstvi, ki imajo že več let odvoz mešanih komunalnih odpadkov enkrat tedensko, kar dokazuje, da odvoz enkrat tedensko ob redni uporabi ekoloških otokov*, rjavih zabojnikov oziroma kompostnikov povsem zadostuje. To je tudi v skladu s smernicami in zakonodajo, ki spodbuja ločevanje na izvoru nastanka odpadkov in uporabo ekoloških otokov. Obvestilo velja za vse objekte, kjer poteka zbiranje odpadkov v t. i. zabojnikih 'na kolesih'. Za dodatne odpadke, ki bodo stali ob zabojniku za mešane komunalne odpadke, velja enako kot doslej - odpadkov ne bomo pobirali, če ne bodo v zabojniku! S spoštovanjem, Simbio, d.o.o. *V pomoč pri ločevanju vam je tabela na hrbtni strani položnic in spletna stran www.simbio.si. 10 JUNIJ 2010 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 11 JUNIJ 2010 Je zmanjkalo prostora za vaše odpadke!!?? Kaj lahko storite - vi in vaši sosedje? A) Odložite v rjav zabojnik biološke odpadke (olupke sadja, ostanke zelenjave, kavne gošče, papirnati robčke, čajne vrečke, jajčne lupine …) B) Odložite embalažo, steklo in papir na ekološki otok (plastenke, pločevinke, jogurtovi lončki, plastične vrečke, folijo, konzerve, kovinske pokrove, kovinske zamaške, tetrapak embalaže od mleka, sokov, jogurtov, omak, stiropor; kozarce za vlaganje, karton …) C) Ste ločili kosovne odpadke (odsluženo pohištvo, zofe, stara kolesa …) in nevarne odpadke (baterije, akumulatorje, odpadna olja, električna in elektronska oprema) Č) Ste storili vse, kar je navedeno pod A, B in C točko? Če je odgovor da in je zabojnik, kamor bi odložili preostanek odpadkov (plenice, higienski material, pepel ipd.) kljub temu poln, potem vsega tega niso naredili vaši sosedje! Predlagamo, da se obrnete na vašega hišnika ali upravljavca oz. osebo, ki skrbi za hišni red. vljajo edeli … Ali ste v ški odpadki predsta da biolo ov, ki … dk seh odpa v % 5 4 tvu? do ospodinjs g v jo ja nasta o lja tudi d v a t s d e r tajajo balaža p … da em dpadkov, ki nas ho 75 % vse injstvu? v gospod Mestna občina Celje Občina Dobrna Občina Štore Občina Vojnik Še en uspešen skupni ekološki projekt na Celjskem AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Župani vseh štirih občin in minister so z odkritjem spominske table simbolno predali namenu novo, razširjeno čistilno napravo na Dobrni. 9. junija 2010, ob 12. uri, so štirje župani - Martin Brecl, župan občine Dobrna, celjski župan Bojan Šrot, Miran Jurkošek, župan občine Štore, Benedikt Podergajs, župan občine Vojnik, - ter minister Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrik Gjerkeš z odkritjem spominske table simbolno predali v delovanje novo, razširjeno čistilno napravo Dobrna. Projekt Celje, ki je del operacije »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje«, je vključeval: • razširitev čistilne naprave Dobrna na 4.000 populacijskih enot, • dograditev kanalizacijskega sistema v občinah Celje, Vojnik in Štore. Občina Štore je v sklopu omenjenega projekta zgradila kanalizacijo Kompole, ki jo je predala namenu 23. 6. 2009. Trasa prvega fekalnega kanala poteka po lokalni cesti od odcepa ceste Opoka – Kompole - Svetina mimo šole, cerkve do odcepa ceste na Gorico (v dolžini približno 300 m), trasa drugega fekalnega kanala pa poteka ob lokalni cesti na Gorico v dolžini približno 600 m. Skupaj bo na novo priključenih približno 450 prebivalcev. Pogodbena vrednost celotne investicije je bila približno 230.000 evrov. Skupina projektov na območju povodja Savinje bo izboljšala kakovost bivanja na tem območju, kakovost pitne vode in zdravstvenega stanja prebivalcev. Zaščiteni bodo naravni viri, zmanjšan vpliv na površinske in podzemne vode ter izboljšana gospodarska infrastruktura za nadaljnji razvoj območja. Operacijo »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje« delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, v okviru prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«, ker prispeva k doseganju ciljev v zvezi z okoljem, določenih v okviru razvojne prioritete »Varstvo okolja-področje voda.« JUNIJ 2010 13 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN OKOLJSKO SVETOVANJE OBČANOM IN GOSPODINJSTVOM v okviru projekta »Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov (48 UR)«, ki je delno sofinanciran iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 Kot smo vas v Štorskem občanu že obveščali, vodimo občina Štore, občina Podčetrtek, hrvaška občina Zagorska Sela, Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah in Okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic skupen projekt Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov, ki smo ga skrajšano poimenovali »48 ur«. Med drugim bomo v okviru projekta »48 UR« v občini Štore, ki je vodilni partner projekta, zgradili povezovalni kanal odpadnih voda (vod Štore vzhod – Štore zahod), investicija pa bo znašala 409.761,48 EUR. Javno sofinanciranje Evropske unije – Instrumenta za predpristopno pomoč bo znašalo kar 85 odstotkov vrednosti projekta, državno pa še dodatnih 10 odstotkov. Od februarja 2010 Okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic vsak prvi četrtek v mesecu od 13. do 15. ure v prostorih občine Štore na Cesti XIV. divizije 15 v Štorah v okviru projekta 48 ur svetuje občanom in gospodinjstvom. Cilj okoljskega svetovanja in vsebinskega informiranja je večje razumevanje splošne javnosti o potrebah po izgradnji kanalizacije, centralnih čistilnih naprav in okoljske infrastrukture ter povabiti občane k sodelovanju in jih vzpodbuditi, da se zavejo tega, da lahko tudi sami prispevajo k čistejšemu okolju. Vabimo vas torej vsak prvi četrtek v mesecu med 13. in 15. uro v prostore občine Štore! Maja Čagalj Godec Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska Unija Instrument za predpristopno pomoč Ulaganje u vašu bodućnost Operaciju dijelomićo financira Europska unija Instrument pretpristupne pomoći Okoljska dajatev Spoštovani! Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (v nadaljevanju Uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 104/2009 in spremembi Uredbe, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 14/2010, vas obveščamo, da je s 1. 1. 2010 prišlo do novega načina obračuna okoljske dajatve. Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi komunalne odpadne vode je seštevek ENOT OBREMENITVE (in ne več m3), ki nastanejo v tekočem koledarskem letu. Četrti odstavek 12. člena te uredbe določa, da je v primeru, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz javnega vodovodnega sistema, letni seštevek enot obremenitve za odvajanje komunalne odpadne vode iz enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe enak številu stalno prijavljenih prebivalcev v tej stavbi. Znesek okoljske dajatve na enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije in je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 7/2010, ter znaša 26,4125 EUR na enoto obremenitve (EO). S spoštovanjem. 14 mag. Marko Cvikl, univ. dipl. inž. grad., direktor JUNIJ 2010 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Društvo »Raznolikost podeželja« AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN (Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, upravljavec LAS) V torek, 30. marca, je bil 3. redni zbor članov društva. Udeležilo se ga je 20 članov. Poleg potrditve poročil za leto 2009 in potrditvi programa za leto 2010 smo sprejeli spremembe statuta društva in izvolili nadomestne člane organov društva. Poročilo o zaključku projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju (Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE) Glavni rezultat projekta je katalog, ki na 38 straneh predstavlja 30 ponudnikov na podeželju na območju. Za katalog, ki je izšel v nakladi 5.000 izvodov, smo pripravili 60 programov z različnimi vsebinami, namenjenimi predvsem obogatitvi učnih programov šol in vrtcev, pa tudi odraslim. Katalog je bogato opremljen s fotografijami, ki že same po sebi vabijo k obisku. Več na www.raznolikost-podezelja.si Od pridelka do izdelka (Jožica Krašovec in Vesna Mihalič, KGZS-Zavod CE) Nova znanja za nove dejavnosti Koline spadajo med pomembnejša zimska kmečka opravila in ljudje so že od nekdaj iskali načine, s katerimi bi podaljšali obstojnost svežega mesa. Odvisni od narave in njene moči so znali izkoristiti podnebne razmere in si pomagati s soljenjem, prekajevanjem in sušenjem. Postopki priprave suhih mesnin so se na kmetijah ohranili vse do danes, z njimi pa tudi številne navade in običaji. Kvalitetnih mesnin ni brez kvalitetnega mesa. Se nam pa pogosto zgodi, da je meso kvalitetno, da smo v rejo, pa tudi v pridelavo krme za živali, vložili veliko truda in energije, izdelki pa vseeno niso takšni, kot naj bi bili. Veliko škode, še zlasti za zdravje ljudi, lahko naredimo z uporabo industrijskih dodatkov, še posebej, če jih uporabljamo brez natančnega odmerjanja in na pamet. Z namenom okrepiti znanje in vzpodbuditi k razvoju predelave mesa kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji smo v okviru projekta organizirali tečaj predelave mesa, ki se ga je udeležilo 31 kmetov iz občin Laško, Celje, Štore in Vojnik. Na teoretičnem in praktičnem delu so spoznali različne tehnološke postopke, pa tudi pogoje za ureditev prostorov, priglasitev dejavnosti in vzpostavitev dobre higienske prakse. Posebna pozornost je bila namenjena izdelavi suhih mesnin in zorenju govejega mesa. Udeleženci so izobraževanje ocenili kot kvalitetno in zanimivo, pridobljene informacije pa kot koristne za delo na njihovih kmetijah. Dišalo je po domačem kruhu V marcu je na Turistični kmetiji Slemenšek v Razgorju potekal že četrti tečaj s področja predelave, tokrat na temo peke kruha, potic, peciva in izdelave testenin. Tečaj je bil, kot vsi do sedaj, razdeljen na teoretični in praktični del. Na predavanjih so bili predstavljeni pogoji za priglasitev peke kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter napotki pri ureditvi prostorov in vzpostavitvi dobre higienske prakse, pa tudi zakonitosti priprave izdelkov za trg, pakiranje in označevanje ter oblikovanje cen in komuniciranje s kupci. Dva dni pa so udeleženke preživele zelo delavno, saj so si nadele predpasnike in kape in prvi dan pekle različne vrste kruha ter potic ter obudile pripravo že skoraj pozabljene kmečke kruhove potice ter potice s pregreto smetano. Drugi dan so se posvetile izdelavi različnih vrst peciva, tako slanega kot sladkega, sacher torte ter izdelovale testenine. Gospodinje, vajene vsakodnevne peke kruha in peciva, so kljub svoji dolgoletni praksi spoznale precej drobnih skrivnosti, ki domačim dobrotam pričarajo še posebno slast. JUNIJ 2010 15 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na ogled primera dobre prakse so se odpeljale v Lindek do kmetije Operčkal, kjer se gospodinja Lojzka že veliko let ukvarja s peko kruha, potic in peciva, ki jih peče v krušni peči. Udeleženkam je predstavila veliko praktičnih rešitev, ki olajšajo vsakodnevno delo pri peki, ob koncu ogleda pa je vse zelo prijetno presenetila, saj jih je bogato pogostila z domačo gobovo juho, kavico ter pripeljala gospo, ki je zaigrala na harmoniko in z nekaj vici prijetno popestrila in polepšala praznični dan, saj smo ravno tisti dan praznovale materinski dan. Spretne gospodinje pri pripravi krofov. Revitalizacija kulturne dediščine in Po poteh dediščine - model tematskih poti na območju LAS (Tanja Čajavec, Zavod Porta B) Zavod Porta B do konca junija 2009 izvaja dva projekta na področju območja LAS. V sklopu omenjenih projektov smo izvedli obširno terensko analizo, spoznali lastnike (ne)premične dediščine, uredili register in posamezne zbirke. Zavarovane enote smo strokovno obdelali in pripravili programe upravljanja. Zahvaljujemo se strokovnim dediščinskim institucijam: ZVKD Celje, Muzeju novejše zgodovine Celje in Pokrajinskemu muzeju Celje, da so nas pri omenjenih projektih podprle in tako nam kot lastnikom nudile strokovno pomoč. Z nekaterimi pa bomo skupaj sodelovali tudi pri nadaljnji izvedbi: obnovi ali postavitvi ter upravljanju. Vabimo vse zainteresirane, da nas pokličete na telefon 03 492 63 34 ali 041 33 15 34 ali nam pišite na Porta B, Linhartova 18, 3000 Celje ali portab.dediscina@gmail.si in nas spremljate na naših prenovljenih spletnih straneh www.portab.si, kjer si lahko ogledate tekom projekta objavljeno literaturo in gradivo ter predstavitve s projektom začete projekte obnove in upravljanja: posamezne poti, posamezne zbirke, posamezne prenove. Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik (Mojca Hribernik, KŠJK 'Speleos-Siga' Velenje) Jamarji vabimo na ekskurzije in na naravoslovni dan V okviru projekta smo jamarji v decembru organizirali prvo strokovno ekskurzijo o kraških jamah in krasu v občini Vojnik. Skupaj z udeleženci smo si ogledali nekaj manjših kraških pojavov v bližini Frankolovega ter se povzpeli do gradu Lindek, od koder je lep razgled na bližnjo in širšo okolico. V pomladanskih mesecih bomo organizirali še 3 strokovne ekskurzije ter en naravoslovni dan. K sodelovanju vabimo vse učitelje in druge, ki se ukvarjajo z mladimi, da pripeljejo mlade na naravoslovni dan. Več informacij lahko izveste na speleos.siga@gmail.com ali na 031/530 701. 16 JUNIJ 2010 VARSTVO PRED HRUPOM Zaradi večkratnih vprašanj občanov, kako je v občinskem odloku urejeno področje varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju in pritožb v zvezi z rabo kosilnic in drugih naprav, ki povzročajo visoke ravni hrupa v območjih, namenjenih bivanju, objavlja občinska uprava občine Štore izvleček iz Odloka o javnem redu in miru v občini Štore, ki ga je sprejel občinski svet na svoji 14. redni seji, 12. 5. 2005. Celotno besedilo odloka je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije št. 54, ki je izšla 3. 6. 2005. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN III. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN ŽIVLJENJSKEM OKOLJU 5. člen Zaradi hrupa v naravnem in življenjskem okolju je v naravnih območjih, v območjih namenjenih bivanju, v neposredni bližini šol, zdravstvenega doma in v trgovsko – poslovnih območjih prepovedano: • uporabljati kosilnice, škropilnice, žage in druge naprave z motorji, ki povzročajo visoke ravni hrupa, v času od 21. do 6. ure od ponedeljka do sobote in ob nedeljah in praznikih. (omejitve ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del in za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo), • voziti vozila na motorni pogon brez naprav za dušenja zvoka, • uporaba televizijskih, radijskih sprejemnikov in drugih akustičnih aparatov ali naprav ter glasbil na način, ki moti druge ljudi. Izjemoma se lahko uporabljajo naprave iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, tako da začasno ali občasno povzročajo prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom, in sicer na javnih prireditvah in javnih shodih, če organizator predhodno pridobi dovoljenje pristojnega občinskega organa. Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanje za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, nadzor in kazni se uporabljata Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96) in Uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95). Jože Šepec, strokovni sodelavec REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE O B V E S T I LO glede obveščanja o poteku osebnih izkaznic in potnih listin Spoštovane občanke in občani Mestne občine Celje ter občin Vojnik, Štore in Dobrna! Obveščamo vas, da bomo z junijem 2010 prenehali pošiljati obvestila o poteku osebnih izkaznic in potnih listin. Upravna enota Celje se je za ta ukrep odločila zaradi racionalizacije (varčevalnih ukrepov) poslovanja. Zaradi navedenega vas opozarjamo, da na osebnem dokumentu preverite potek njegove veljave. V prihajajočih mesecih pričakujemo povečano število vlog zaradi poteka osebnih dokumentov, zato vas prosimo, da pravočasno vložite vlogo za nov dokument. Vlogo za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista lahko vložite na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji ne glede na vaše prebivališče. Želimo vas opozoriti, da morajo za potovanje v tujino imeti veljaven osebni dokument tudi otroci. Več informacij lahko pridobite na: Upravni enoti Celje, Ljubljanska cesta 1, Celje (telefon 03/4265300), Krajevnem uradu Vojnik, Keršova 8, Vojnik (telefon 03/4265374), Krajevnem uradu Dobrna, Dobrna 19, Dobrna (telefon 03/7801062). Damjan Vrečko, načelnik JUNIJ 2010 17 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 1. Kot tujec sprašujem za prebivališče. Imam začasno delovno dovoljenje in začasno dovoljenje za prebivanje, ki mi poteče konec meseca. Delodajalec mi s pogodbo ne želi podaljšati delovnega dovoljenja. Ali lahko sam uredim podaljšanje za prebivanje in delovno dovoljenje? Delovno dovoljenje vam delodajalec uredi na Zavodu RS za zaposlovanje. Pogodba o zaposlitvi je vezana na delovno dovoljenje, tako, da vam delovno dovoljenje in pogodbo o zaposlitvi uredi delodajalec. Podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji pa si lahko uredite sami. Prošnjo podate pri pristojni upravni enoti, glede na kraj bivanja, obvezno pa pred iztekom roka, za katerega vam je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Zakon o tujcih določa, da se dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela izda tujcu, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. 2. Po kolikšnem času lahko zaprosim za pridobitev državljanstva, če sem poročena s slovenskim državljanom? Državljanstvo Republike Slovenije lahko pridobijo polnoletne osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom najmanj tri leta in dejansko živijo v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje ter imajo urejen status tujca. Vloga za pridobitev državljanstva mora biti taksirana v naslednjih zneskih: za vlogo 3,55 �, za odločbo 141,80 � in 7,09 � za zagotovilo. 3. Kje tujci opravljajo tečaj slovenskega jezika, kar je pogoj za pridobitev državljanstva? To so naslednje institucije: - Filozofska fakulteta, izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, - Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza, Maistrova ulica 5, 2000 Maribor, - CENE ŠTUPAR, Center za permanentno izobraževanje, Vojkova cesta 1, 1000 Ljubljana, - Jezikovni center Doba Maribor, Prešernova ulica 1, 2000 Maribor, - Izobraževalno središče Miklošič Ljubljana, Miklošičeva 26, 1000 Ljubljana, - Ljudska univerza Koper, Cankarjeva 33, 5000 Koper, - Ljudska univerza Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, 4000 Kranj, - Ljudska univerza Krško, Dalmatinova ulica 6, 8270 Krško, - Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, 6230 Postojna, - Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, 3320 Velenje, - UPI Ljudska univerza Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec, - Zavod za izobraževanje in kulturo, Ulica Otona Župančiča 1, 8340 Črnomelj, - Ljudska univerza Ajdovščina, Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovščina, - Zasavska ljudska univerza, Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje. Državljani tretjih držav, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in njihovi ožji družinski člani, ki so ravno tako državljani tretjih držav in v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, so upravičeni do brezplačnega enkratnega preizkusa znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni. Tujec pri upravni enoti, kjer ima prijavljeno prebivališče, vloži zahtevek za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev za brezplačni prvi preizkus znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni. V kolikor izpolnjuje navedene pogoje, upravna enota izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za brezplačni prvi preizkus znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni, s katerim se tujec zglasi pri eni izmed zgoraj pooblaščenih ustanov. 18 JUNIJ 2010 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 4. Otrok potuje s starši v tujino (Hrvaška), ali potrebuje kakšno potrdilo poleg veljavnega osebnega dokumenta? AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Za prehod meje v (Hrvaško) mladoletne osebe ne potrebujejo ne soglasja zakonitega zastopnika, ne potrdila upravne enote, tudi v primeru potovanja brez spremstva staršev. Potrebujejo samo veljaven osebni dokument (potni list ali osebno izkaznico). 5. Rad bi sestavil družinsko drevo – rodovnik –svoje družine ter tako pridobil informacije o mojih prednikih, kako? Pravico do vpogleda v podatke, ki so vpisani v matični register in v zbirko listin k matičnemu registru ima posameznik, na katerega se vpis nanaša, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev. V primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo. Upravna enota Celje hrani matične knjige, v katerih so vpisana matična dejstva za obdobje do 100 let. Matične knjige za matična dejstva, ki so starejša kot 100 let, se za naše območje nahajajo v Škofijskem arhivu v Mariboru, na naslovu Slomškov trg 19. 6. Kje in kako si uredim spremembo priimka oz. osebnega imena po razvezi? Bivši zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko pri upravni enoti v šestih mesecih od pravnomočne razveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze. Izjavo lahko poda le, če v času trajanja zakonske zveze priimka ni spreminjal. 7. Kje dobim potrdilo, da so moji otroci živeli skupaj z mojo mano, zaradi upoštevanja pri izračunu pokojnine na ZPIZ-u.? Potrdilo, ki ga stranka potrebuje za ZPIZ - skupno prebivališče matere in otrok, se izda na katerikoli upravni enoti v RS, na vlogo, ki ni predpisana in je oproščena takse. Potrdilo se izda po predhodnem pregledu arhivske evidence (skupno gospodinjstvo., RMK). Damjan Vrečko, načelnik 19 JUNIJ 2010 OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN POSEBNA OBJAVA V Laški vasi razmišljamo naprej. Kako bi znotraj upokojenskega društva Štore še popestrili jesenske dni življenja naših članov, hkrati pa smo veseli podpore mlajših članov. V tem smislu si je naš aktivni član Drago Sivka zamislil nekakšne »spretnostne igre« v Žlajfi, ki bi se naslednje leto selile na druga igrišča. 31. julija 2010 bi se srečanje ekip iz vseh krajev naše občine zgodilo. Če se bo seveda prijavilo dovolj ekip, minimum je tri ekipe. Prijave so mogoče do 5. julija prireditvenemu odboru v sestavi: Drago Sivka: tel. 03/5771 – 161 Brigita Pintar: tel. 03/781 – 0520 Jože Škoberne: tel. 03/5771 – 662 POHITITE S PRIJAVAMI! OPOZORILO Ponovno opažamo, da na pokopališči Kompole in Svetina posamezniki prinašajo razne odpadke, ki niso s pokopališča. Ignorirajo na veliko napisano OPOZORILO, za kaj je namenjen pokopališki zabojnik. V kolikor se bo to početje nadaljevalo, bomo kršitelju izstavili račun za odvoz zabojnika, kršitelja pa javno napisali na oglasno desko. Branko Mlakar PASJI KAKCI NEODGOVORNI OBČANI – tako ljudje kot živali Res imamo vsi svoje življenjske potrebe, vendar jih opravljamo vsak po svoje. Ker pa so psi odvisni od svojih gospodarjev, potrebo pač opravijo tam, kjer se trenutno nahajajo. Če bi vsi gospodarji psov imeli svoje ljubljenčke zase (v pesjaku ali na povodcu), bi bilo to veliko boljše rešljivo. V Kompolah, nasproti zelene hiše, kjer živi hči z družino, je velik makadamski prostor, ki je natrpan z pasjimi kakci (glej fotografijo). Tam zelo veliko ljudi parkira, ko gredo k maši, na pogreb ... Zamislite si, da parkiraš in stopiš iz avta v »kupček«, ki ga potem neseš v cerkev ali pa obratno, v avto. Mi sedaj že dolgo to vemo in zato zelo pazimo. Ne morem pa verjeti, da so nekateri občani tako zelo malomarni, da celo gledajo svojega psa, kako opravlja potrebo tam, kjer se pač trenutno nahaja, ali pa ti celo polula avto. Da veliko gospodarjev pobira kakce svojih psov z vrečko, pa ti neodgovorni gospodarji še verjetno nikoli niso slišali ali celo videli, ker bi v nasprotnem primeru to počeli tudi sami. V bližini tega parkirišča sta tudi šola in vrtec, kjer pa se vsa zgodba od zgoraj ponovi. Upam, da bo ta članek pripomogel k temu, da sedaj neodgovorni gospodarji postanejo odgovorni in zgled ostalim, ki to še niso. 20 Brigita Pintar JUNIJ 2010 VANDALIZEM NA SVETINI OBVESTILA O ... ŠTORSKI OBČAN 21 JUNIJ 2010 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN KAM LE ČAS BEŽI … ODMEV NA OBJAVLJENO FOTOGRAFIJO Z NASLOVOM »KOMPOLSKI KVINTET« G. Rudi Močnik pove, da se je na fotografiji prepoznal in pravi, da prikazuje »Stare prijatelje«, ki so delovali nekaj let. Torej bo danes ta fotografija, ki jo je iz svojega albuma zopet oživil, resnično prikazala leto 1957, ko se je Kompolski kvintet fotografiral za kulturnim domom pred nastopom s folkloro iz Kompol. Kvintet sestavljajo: Knez, Kroflič, Leskovšek, Močnik ter Rozman. (Fotografija je last Rudija Močnika) Fotografija prikazuje štorske gasilce na železarskem domu okrog leta 1970, igrajo pa »rusko kegljanje«. (Fotografija je last ge. Golaž) Prosvetno kulturno društvo Kompole je pred 50 leti poleg raznovrstnih iger imelo tudi pevce. Vodil jih je Anton Godec – organist v župnijski cerkvi Teharje. Tisti, ki se teh dni spominjajo, pravijo, da je bilo to veselo druženje, ki je trajalo kar nekaj let. 22 JUNIJ 2010 IZ ZAKLADNICE Fotografiji, ki ju objavljamo v današnji številki Občana, sta last g. Jurija Čehovina. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Strelska družina Štore Fotografija je domnevno nastala v času kraljevine SHS. Tamburaši Štore Fotografija s tamburaško skupino Štore je nastala leta 1922. Člani so fotografirani pred nekdanjo pralnico v Štorah. POSLANCI V DRUŽBI ŠTORE STEEL Obisk je potekal 10. 5. 2010. Prisotni so bili mag. Štefan Tisel, dr. Peter Verlič, Rado Likar, Milenko Ziherl in državni svetnik Jože Korže, direktor družbe Marjan Mačkošek, Jani Glavač, Marjan Dobršek. Direktor družbe Štore Steel je predstavil poslovanje podjetja skozi čas do današnjih dni. Predstavil je celo paleto njihovih visoko kvalitetnih produktov, ki se pojavljajo na svetovnem tržišču. Dotaknili so se gospodarske krize, ki pa jo je vodstvo prebrodilo z dobrim socialnim odnosom do zaposlenih. Velik del obiska pa je bil namenjen ogledu nove konti proge, katere investicija presega 22 mil. EUR. Projekt je v zaključni fazi, tako se pričakuje proizvodnja že zelo hitro. Poslanci so bili ob odhodu vidno presenečeni nad obsegom in uspešnostjo družbe Štore Steel. Ivanka Tofant JUNIJ 2010 23 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN SVEČANA SEJA PREDSEDSTVA VETERANOV Veterani občine Štore letos praznujemo deseto obletnico ustanovitve našega društva. Deset let aktivnega delovanja nekega društva je v Štorah pustilo določen pečat. Saj je bilo o tem že veliko napisanega in povedanega ter predstavljeno v različnih medijih. Kako čas beži, nam pa ostajajo le še spomini. Nekateri so lepi, nekateri nekoliko manj. Na koncu pa se le ponosno ozremo na prehojeno pot in vidimo, da smo bili na pravi poti. Po desetih letih delovanja smo imeli svečano sejo predsedstva veteranske organizacije v svojih prostorih strelišča za zračno puško. Kako smo lahko veseli in zadovoljni, da lahko nekaj pripravimo na svojem. To je resnično prekrasen občutek. Namen svečane seje predsedstva je bil predvsem v tem, da smo za skupno prehojeno pot in nudeno vsestransko pomoč podelili tudi nekaj priznanj in odlikovanj. Zelo dobro se zavedamo, da brez finančne pomoči nekaterih ne bi mogli praktično niti preživeti, kaj šele izpeljati kakšen pomemben projekt. Teh pa je bilo v Štorah v teh letih zelo veliko. Za to je bilo prav v ta namen izdelano priznanje, ki je na fotografiji in ki predstavlja obris naše občine Štore, v njem pa je veteranski znak. Krasna ideja ob takšnem jubileju in tudi promocija naše občine. Idejo za takšno unikatno priznanje je podal naš praporščak Marjan Dobovišek. Izdelali so ga v celjskem Heledisu. Za požrtvovalno in dolgoletno delovanje sva ga dobila midva z Marjanom. V nadaljevanju pa bi še želel napisati imena tistih, ki so nam vedno stali ob strani in nam finančno pomagali. To so predvsem družba Štore Steel, občina Štore, Etra, RM inženiring in nekateri drugi s.p.-ji ter nekatera sorodna društva v Štorah. Mi smo se jim v znak iskrene zahvale oddolžili s priznanji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in svojimi internimi priznanji. Predsednik veteranske organizacije občine Štore Srečko Križanec SREČANJE LIVARSKE GENERACIJE 24 Pri zapisu članka pod gornjim naslovom je prišlo med pogovorom z gospodom Čehovinom z moje strani do napačno razumljenega teksta. Zato bi bilo potrebno v 10. vrstici napraviti popravek teksta, ki se nanaša na orodje, ki so ga učenci livarji uporabljali pri praktičnem pouku. To orodje je bilo izdelano v mehanični delavnici na šoli Škimc. Orodje so učenci uporabljali do tretjega zaključnega letnika, zatem pa se je zopet preneslo nazaj v prvi letnik. Učencem tega orodja ni bilo potrebno kupovati, kot sem zapisal v tekstu. Gospodu Čehovinu se zahvaljujem za posredovani popravek. Dušan Volavšek JUNIJ 2010 ZAKLJUČEK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2010 Občina Štore, TD Štore in ŠKD Rudar Pečovje so v letošnjem letu priredili pravi spektakel gledaliških predstav za naše najmlajše. Kulturni dom Štore je tako prvič v zgodovini postregel z nadvse poučnimi in smeha polnimi otroškimi vsebinami. S predstavami o Pepelki, zaljubljenemu Petrčku, igrivemu kozličku in posebnemu ježku so skozi svet pravljic, fantazij in ljubezni popeljali več kot 100 otrok. Z utrinki dogajanj se ponovno vračajo jeseni, kjer vam bodo, dragi otroci, ponudili le najboljše. Na snidenje do takrat. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Dejan Stamenić 25 JUNIJ 2010 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN DUH PROSTOVOLJSTVA Vsak človek ima v življenju različne vloge. Večina se jih nanaša na naše medčloveške odnose, ko se lahko postavimo v vlogo očeta, matere, otroka … Nekatere izmed njih pa se nanašajo tudi na drugačen odnos. Eno takšnih, drugačnih vlog ima v svojem življenju tudi Ivanka Tofant iz Kompol, ki se je že zelo zgodaj zapisala prostovoljstvu, pomoči potrebnim ljudem. Na to temo sva spregovorila za naš lokalni časopis. Kdaj si zaslišala klic pomoči potrebnih ljudi in se odzvala? Mislim, da je nekaterim ljudem že v zibelko položeno, da imajo čut do sočloveka, vendar je potem z odraščanjem pogojeno, koliko se ta čut razvija. Spominjam se, kako je bilo, ko mi je zbolela stara mama, Bila sem še osnovnošolka. S staro mamo nismo živeli pod isto streho, pa sem kljub temu velikokrat prespala pri njej in sva s sestrično, ki je bila mlajša od mene, ponoči vstajali in ji pomagali. Takrat sem opazovala nemoč in ranljivost starejšega človeka ter spoznala, kako takšni ljudje potrebujejo pomoč drugih. Sicer pa so našo generacijo že kot prvošolce učili v šoli spoštovanja do starejših in pomoči potrebnih in verjetno nam je to pripomoglo, da nas vseskozi spremlja tisto, da ni prav, da nekateri živijo pozabljeni od družbe. 26 Na katerih področjih prostovoljstva deluješ? Organizirano sem pričela kot prostovoljka v Kompolah pred desetimi leti v Vincencijevi konferenci, ki jo je vodil takratni župnik g. Vinko Čonč. Takrat sem spoznala, kako so tudi krajani materialno pripravljeni pomagati tistim, ki živijo v pomanjkanju. Z odhodom g. Čonča smo se članice Vincencijeve konference razšle, ker nismo imele več podpore s strani novega duhovnika. Ostali so prijetni spomini na obiske starejših, ki so bili hvaležni, da se jih v obdobju, ko preživljajo jesen življenja, še kdo spomni. V tistem času sem se upokojila in predsednik društva upokojencev ter župan občine Štore sta me povabila, da sodelujem kot koordinatorka v projektu Starejši za starejše. Društvo upokojencev Štore je namreč pristopilo k temu projektu, ki ga je pričela izvajati Zveza društev upokojencev Slovenije. Pa sem zopet prišla do možnosti, da na organiziran način skušam pomagati starejšim. V Štorah nas je trenutno 31 prostovoljcev, ki smo pripravljeni deliti veselje in žalost z našimi vrstniki. Ker se je ta projekt začel širiti po Sloveniji, sem na povabilo dr. Mateje Kožuh Novak sprejela tudi pokrajinsko koordinacijo tega projekta. V naši pokrajini je sedaj vključenih že 21 društev z 250 prostovoljci. Kar lepa družina smo in marsikomu smo pomagali iz težav ali polepšali tretje življenjsko obdobje. Kaj te motivira, da se s takšno energijo lotevaš vedno novih projektov? Hvaležnost tistih, ki smo jim pomagali, in vedno večja stiska ljudi. Seveda pa tudi ljudje, ki so pripravljeni pomagati in ti so vzpodbuda, da več kot nas bo, boljše bo za tiste, ki so osamljeni in odrinjeni na rob družbe. V Štorah imamo to srečo, da imamo med prostovoljci medicinske sestre, pedagoginje, socialno delavko (ki vsak dan izkoristi za pomoč drugim), tako da iz naših vrst lahko nudimo tudi strokovno pomoč. V bodoče imamo željo, da se nam pridruži tudi kakšen zdravnik, ki bi bil pripravljen z nami sodelovati. Na kateri projekt si najbolj ponosna? Ne razmišljam o tem, ni pomemben projekt, pomemben je prijeten občutek, da se nekomu, ki je v stiski približaš, da se ti zaupa in da potem skupaj poiščeta rešitev. Te pretresajo stiske ljudi? Se ti je kakšna zgodba posebej vtisnila v spomin? Res je, stiske ljudi se me dotaknejo in mi včasih vzamejo kar nekaj časa, ko razmišljam, zakaj na tem ljubem svetu ne bi živeli vsi ljudje človeka dostojno življenje. Prav je, da so razlike med ljudmi, vendar se sprašujem, zakaj so te tako velike med bogatimi in revnimi. Saj vendar vsi plujemo po isti poti, ki se nekoč konča in nihče ničesar ne odnese s seboj. Zgodb je veliko, vsaka posebej se ti vtisne v spomin, saj so si tako različne. Sicer pa prostovoljci v javnosti ne govorimo, komu in kako smo pomagali, ker bi se kmalu lahko našli tisti, ki so se obrnili na nas in ne bi bilo prav, da se jim vzame še tisto malo ponosa, ki jim ga še ostaja. Posebno težko je tam, kjer se žrtve obrnejo na nas, naj pomagamo, ker se nad njimi izvaja JUNIJ 2010 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN nasilje. Tu smo prostovoljci nemočni, po zakonu smo dolžni, tako kot vsi državljani, da o nasilju obvestimo ustrezne službe. V medijih sem prebral, da si prejela za prostovoljno delo priznanje. Kdo ta priznanja podeljuje? Res je, na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije sem prejela priznanje za prostovoljno delo od Ministrstva za delo. Naj povem, da od naših prostovoljcev nisem edina s priznanjem, Marija Lamut je ravno tako na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije prejelal priznanje za prostovoljno delo od Državnega sveta. Ali imajo ljudje v tem svetu, kjer so se izgubile osnovne človeške vrednote, še posluh za sočloveka, ki ni dovolj finančno preskrbljen? Res je, trenutno je svet narobe obrnjen, ostaja nam le upanje na bolje. Podajmo Štorski prostovoljci roko tistim, ki so osamljeni in ponavadi tudi v teževah, iz katerih sami ne najdejo poti. Ivan Minatti je v svoji pesmi napisal: Nekoga moraš imeti rad, nekomu moraš nasloniti glavo na ramo, da se lačna nasiti bližine. Nekoga moraš imeti rad, to je kakor kruh. Hvala za pogovor. V imenu bralcev Občana pa želim, da te še naprej plemeniti delo za pomoči potrebnega človeka. Dušan Volavšek V ŠTORAH IMAMO PISATELJA Srečko Križanec je že dolga leta pisec raznovrstnih člankov z vsebino, ki je povezana z vojno tematiko ali pa s štorsko železarno. Lahko bi rekli, da naš časopis Štorski občan, kar se spominjam, še ni izšel brez njegovega članka. V maju pa nas je spet presenetil. Pred JUNIJ 2010 dvema letoma , ko je predstavil svojo prvo knjigo ŽELEZARSKE ŠTORE, je povedal, da je na poti že druga. In res, dobila sem vabilo, na katerem je pisalo: »Izpolnila se mi je največja želja, predstavil bom knjigo MOJE ŽIVLJENJE V ŽELEZARSKIH ŠTORAH.« Presenetljivo veliko se nas je zbralo 21. maja v kulturnem domu v Štorah na predstavitvi zanimive knjige. Že na prvi pogled pa se je videlo, da smo ženske v manjšini in videti je bilo, kot da je tema o železarstvu bolj moška zadeva. Srečko je kar žarel od veselja in s hčerko Nino sta nas popeljala po njegovi življenjski poti, ki je vseskozi povezana z železarstvom. Med obujanjem spominov je Srečko povedal doživetja tako iz srca, da se je ne samo njemu, ampak tudi nam poslušalcem utrnila kakšna solza. Z veseljem je pokazal pisno priznanje hčerke Nine, ki je po poklicu slovenistka, da je skozi vsa leta pisanja postal dober pisatelj, ki obvlada slovenščino. Knjigo je posvetil svojemu vnuku, na katerega je zelo ponosen. Srečko, tudi mi smo ponosni nate. Ivanka Tofant 27 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 3. KOVISOVO SREČANJE V soboto, 15. maja, se je v Štorah na področju industrijske cone odvijalo 3. Kovisovo srečanje za več kot 200 zaposlenih v sistemu Kovis. Sistem Kovis je sestavljen iz štirih podjetij: Kovis Livarna d.o.o. iz Štor, Kovis d.o.o. iz Brezine in Velike Doline, Kovis Bačka Palanka iz Vojvodine in Kovis Transporti d.o.o. Poleg njih so se srečanja udeležili tudi godbeniki skupine Musikverein der Stadt Spielberg, člani skupine so tudi dolgoletni poslovni partnerji podjetja Kovis d.o.o. Lastnik podjetja Kovis d.o.o. Jesenice na Dolenjskem, g. Anton Pangrčič, je novembra leta 1996 kupil Livarno Štore, ki je bila takrat v stečaju. V preteklosti je sicer imela na področju takratne Železarne Štore pomembno mesto in tradicijo. Prvo litje v livarni, ki je dobila naziv Livarna specialne litine, je bilo maja leta 1968. Sodobna avtomatska formarska linija BMD (Nemčija) je bila vgrajena leta 1987. Leta 1989 je bilo proizvedenih rekordnih 12.000 ton ulitkov. V devetdesetih je doživela dva stečaja in bila ob nakupu g. Pangrčiča v zelo slabem stanju. Konec leta 1996 in v prvi polovici leta 1997 je bil opravljen celoten remont livarne in vloženega precej kapitala za nemoten začetek poslovanja. Poskusna proizvodnja je bila opravljena že decembra 1996. Tako letos mineva 10 let, odkar družba posluje pod imenom Kovis Livarna d.o.o., in teče 15. leto, odkar je v lasti dobrega gospodarja, g.Antona Pangrčiča. »Prav dejstvo, da pripadamo sistemu Kovis, nam je pomagalo preživeti krizno leto 2009,« so bile uvodne besede direktorja livarne g.Petra Falnoge, ki je skupaj z godbeniki začel srečanje. Livarna danes proizvaja 60 % ulitkov za železniški program (predvsem zavorne plošče in ležajna ohišja), katere Kovis d.o.o. uspešno plasira na evropskem in svetovnem trgu. Po uradnem začetku srečanja v Kovis Livarni d.o.o. se je program nadaljeval z ogledom celjskega gradu, sledile so nogometne tekme na igrišču športnega društva Kovinar Štore, zaključni del prireditve pa se je odvijal na letališču Levec, kjer so se udeleženci lahko pomerili v raznih igrah spretnosti, lahko so se predstavili v Kovisovih talentih ali pa se preprosto zabavali ob dobri glasbi ansambla Vigred in odlični postrežbi gostišča Amerika. Srečanje se je zaključilo s podelitvijo pokalov najboljšim tekmovalcem srečanja in zaključnimi besedami direktorjev sistema Kovis: g. Petra Falnoge, g. Miroslava Djilasa in g. Alena Šinka, ki so poudarili, da so ključ do uspeha vsi zaposleni, da takšna srečanja omogočajo, da se vsi zaposleni med sabo spoznajo, ne samo na poslovnem, ampak tudi na prijateljskem področju, in dali zagotovilo, da se prihodnje leto spet srečajo še v večjem številu. Jerica Vranc 28 JUNIJ 2010 HVALA NAŠIM KOMUNALCEM Področje občine je veliko in vsi letni časi zahtevajo pozornost in budnost komunalcev. Seveda vse to spremlja njihov vodja g. Brane Mlakar, ki usmerja ljudi in rešuje stvari sproti. Ne pomnim, da bi bil naš kraj kdaj bolj urejen in čist, zato menim, da so vredni vseh pohval. Najbrž se je malokateri izmed nas pozimi vprašal, koliko ur so ti ljudje že delali, da so nam omogočili varno pot v službo. Ravno tako nam je samoumevno, da je vse pokošeno, da so obrezani drevje in grmički, da so pobrane smeti in še in še bi lahko naštevali. Njihovo delo je zelo obširno in dobro opravljeno, zato sem se odločil, da napišem te vrstice. Vesel sem, da živim v tem okolju. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Hvala našim komunalcem. Stane Štefanec USPEHI ANDRAŽA MALGAJA Leto je naokrog in zopet bi radi poročali o dosežkih in uspehih Andraža Malgaja. Letos zaključuje 5. razred glasbene šole Laško, smer harmonika. Njegov mentor je Boris Razboršek. Tudi letos se je intenzivno pripravljal na razne nastope in tekmovanja. Nastopal je na prireditvah v Laškem, Hrastniku, Trbovljah, Radečah, Velenju, na abonmaju Polk in valčkov, ob 80. letnici Slavka Avsenika v Štorah, na koncertu v župnijski cerkvi na Teharjah, ob prazniku farnega zavetnika Sv. Martina ter na nastopih, ki sta jih imeli glasbena šola Laško in Radeče. Igra tudi v harmonikarskem orkestru glasbene šole, kjer so letos izdali zgoščenko ob 60-letnici. JUNIJ 2010 Sodeloval je na dveh seminarjih za harmonikarje, ki sta potekala v Laškem pri prof. Gašperju Primožiču in v Velenju pri prof. Romanu Pechmannu iz akademije za glasbo v Celovcu. Udeležil se je 35. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev, ki je bilo 22. aprila v Puli. Osvojil je srebrno plaketo. Naslednje tekmovanje, na katerem je prav tako sodeloval, pa je bilo 14. maja v Beltincih. Tam je osvojil najžlahtnejšo nagrado, to je zlata plaketa in odlično 2. mesto. Ker pa si Andraž želi svoje glasbeno znanje še izpopolniti, bo jeseni nadaljeval šolanje na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju pri prof. Primožu Krajncu. Zamenjal bo tudi inštrument, igrati bo začel na kromatično (gumbno) harmoniko. Želimo mu veliko vztrajnosti ter uspeha na njegovi nadaljnji glasbeni poti. Marina Malgaj 29 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN USPEŠNA PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE IN POLICIJE V ŠTORAH Veterani in občina Štore smo letos že petič organizirali predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi v Štorah. Tako postaja ta dogodek tradicionalen. Na izredno lepo urejenem športnem parku na Lipi so naši vojaki in policisti predstavili osebno oborožitev ter vojaška vozila. Vzpodbudno je predvsem tudi dejstvo, da si predstavitev radi ogledajo tako mlajši kot tudi starejši krajani. Organizatorji pa si štejemo v čast, da si predstavitev vedno z veseljem ogleda tudi naš štorski župan gospod Miran Jurkošek ter nekateri visoki predstavniki Slovenske vojske in policije. Zahvalo namenjam tudi ravnatelju osnovne šole, ki poskrbi za odličen obisk osnovnošolcev in malčkov iz otroškega vrtca. Res je zanimivo gledati otroke, kako uživajo, ko »preizkušajo« orožje in se vzpenjajo po vojaških avtomobilih. Vrhunec vsega dogajanja v športnem parku na Lipi pa je v popoldanskem času še velik nogometni turnir, kjer je letos sodelovalo devet ekip. Za dodatno popestritev pa so poskrbeli pripadniki enote EVOJ iz celjske vojašnice, ki so nas pogostili z odličnim vojaškim pasuljem. Vso priznanje namenjam glavnemu kuharju Borisu Hrenku in njegovi odlični ekipi. Da postajamo v Štorah nekakšna odlična vez med pripadniki vojske, policije, gospodarstva in lokalne skupnosti, gre predvsem zahvala pripadniku Slovenske vojske stotniku Alenu Tkavcu, naši občinski upravi in seveda našemu županu Miranu Jurkošku. Srečko Križanec Naša občina pa že tradicionalno pripravi tudi prijeten zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj v kulturnem domu, kjer nas ob prihodu svečano pozdravi naš pihalni orkester štorskih železarjev. Delim mnenje mnogih nastopajočih in gostov, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije in ki so bili prijetno presenečeni in navdušeni nad odlično organizacijo in izjemno pogostitvijo, ki jo je pripravila naša občina Štore. 30 JUNIJ 2010 ZMEDA V KOPALNICI Pod gornjim naslovom se skriva komedija v dveh dejanjih, ki je bila predstavljena občinstvu v kulturnem domu v Štorah. Izvedlo jo je amatersko gledališče iz Vojnika. Komediji v režiji Igorja Žižka smo se nasmejali v soboto, 24. aprila. Kljub temu, da smo si lahko predstavo ogledali brezplačno, je bil obisk po mojem mnenju slab. Zbralo se nas je le za vzorec. Presenečen sem bil nad slabim odzivom publike. Nehote sem se začel spraševati, kaj je botrovalo slabemu obisku prireditve. Morda slabo poznan naslov predstave, izvajalci komedije, obveščenost ljudi … Ustavil se bom pri slednjem. Tudi sam moram priznati, da sem za predstavo izvedel preko elektronske pošte, ki sem jo dobil od prijateljice. Po končani predstavi pa sem opazil tudi transparent, ki je visel čez cesto. Ne vem, zakaj prej nisem postal pozoren na transparent. Bi pa ob vsem skupaj imel predlog oz. javni poziv. Vsi, ki vas zanimajo kulturne prireditve v bližnji in širši okolici, pošljite svoj elektronski naslov na občino, kjer bodo poskrbeli za vpis v bazo in vas o prireditvah tudi obveščali. Poleg kulturnih se lahko ustanovi tudi baza športnih prireditev. S prostovoljnim vpisom v to bazo lahko naredimo korak naprej in si omogočimo ažurne informacije o prireditvah v naši občini. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Dušan Volavšek Za vpis v bazo prireditev lahko svoj elektronski naslov pošljete na naslov: kultura@store.si Ta baza je dostopna vsem; tistim, ki si želite prireditev ogledati, in tudi tistim, ki prireditev organizirate. V KOMPOLSKI ŠOLI TUDI O LOVSTVU Nikakršnega namena nimam, tudi želje ne, prepričevati že prepričane, ki o v naslovu omenjeni temi ne mislijo najboljše. Nak. Gre zgolj za predstavitev nekega dogodka, poročanje o njem, kar naj bi o lovstvu in lovcih ponudilo drugačno predstavo, kot jo ima marsikateri državljan o tej zadevi. Mnogo dela, veliko denarja, stalno izobraževanje, striktno upoštevanje etičnega kodeksa, ki je za slovenskega lovca biblija, šele nato pa romantika v elementu puška- plen.Vse to poskušajo lovci prenesti tudi na mladi rod občanov, seveda tam, kjer se za to izrazi volja in interes, šole in vrtci so za to prav primerni objekti. Dislocirani oddelki Osnovne šole Štore, šola Kompole, zdaj se lepo imenuje tudi »UČILNA ZIDANA«, že vsa leta po drugi svetovni vojni vabi med svoje učence nižjih letnikov lovske veterane, ki o lovstvu vse vedo.Dolga leta je šolo kot lovec- gost obiskoval daleč naokoli znan Jagrov Nača, privatno tudi živinozdravnik- samouk. Uspešno nadaljuje njegovo tradicijo Tonči Rozman, lovec z dolgim stažem v lovski družini » Bojansko«…Kako je mož privezan na to ime društva, je značilen pokazatelj, da tudi prepeva v Ljubiteljskem pevskem zboru » Bojansko«. No, lovec Tonči otrokom razloži vse, kar jih zanima in še malo več.Tudi popelje jih gor v prelepe hribe naše prelepe občine, na Kaplovo gmajno, na Babin vrh, v predele lovišča Bojansko.Otroci z navdušenjem sprejemajo takšen pouk o naravi in v naravi. Upam si upati, da bo ta ista mladež pozitivno gledala na izročilo in svrho lovstva, za kar se v Lovski družini » Bojansko« Štore zelo trudimo in si odprto želimo sodelovanja na vseh ravneh družbenega sožitja naše lokalne skupnosti. Jože Kragelj - Jok JUNIJ 2010 31 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN "VETER V LASEH", ŠTORE 2010 Vseslovenska športno-družbena akcija za mlade, »Veter v laseh«, je prvič v zgodovini zapihala tudi v športnem parku Lipa v Štorah. Dogodek se je odvijal v soboto, 22. 5., s pričetkom ob 9. uri. 110 mladih nadobudnežev se je pomerilo v številnih športnih (nogometu, odbojki, košarki, spretnostnih igrah, igri med dvema ognjema …) in obšportnih dejavnostih (8 ustvarjalnih delavnic). Da so bili zmagovalci iger prav vsi udeleženci, je s podelitvijo priznanj poskrbel župan občine Štore, g. Miran Jurkošek. Športno-družbeno akcijo so sponzorsko podprla podjetja Mercator, wellness Aspara, Mediacor, mlekarna Celeia, Sparkasse Celje, Simbio, Benjamin Jager s.p. in mlinarstvo in oljarstvo Premoša. Organizatorji prireditve: občina Štore, ŠD Kovinar Štore, TD Štore, ŠKD Rudar Pečovje, OŠ in vrtec Štore. Dejan Stamenič 32 JUNIJ 2010 MAJSKI KROG Rekreativna prireditev majski krog je tudi letos ponovno pognala pedala številnim kolesarjem, ki so se ob lepem nedeljskem dopoldnevu zbrali pred športnim parkom Lipa v Štorah. Pred pričetkom 27 kilometrov dolge proge je karavano kolesarjev z nagovorom o pomembnosti tovrstnega športno-družabnega dogodka motiviral tudi župan občine Štore g. Miran Jurkošek. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Dejan Stamenič 33 JUNIJ 2010 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN RJA FEST V ŠTORAH Spet se je zgodilo! V Štore se je vrnil Rja fest. Člani Turističnega društva Štore na čelu z Anžetom Lončarjem, ki je vodil organizacijsko ekipo, so se ponovno potrudili in za občane Štor pripravili zabavno kulturno rokovsko prireditev. Ta se je odvijala na malem nogometnem igrišču na Lipi 5. 6. 2010. V zabavnih igrah, ki so se začele ob 15. uri, se je pomerilo šest ekip. Tri ekipe so sestavljali krepki fantje iz Svetega Štefana, močno konkurenco pa so jim delali fantje Rja team-a, Lenob s. p. in Drnulovci, mešana ekipa Turističnega društva Pilštanj. Vsekakor so bili fantje iz Sv. Štefana nepremagljivi v vlečenju vrvi, ki je tudi njihova glavna dejavnost, dobro pa so se odrezali tudi v Beerpongu ter vztrajnostnem držanju dveh pollitrskih kozarcev z visoko iztegnjenima rokama (ki sta bila napolnjena z vodo, da fantje ne bi bili v preveliki skušnjavi), medtem ko so v odbojki na milnici prednost prevzeli fantje Rja teama. Čeprav je močno pripekalo sonce in se je temperatura dvigovala proti 30 stopinjam Celzija, smo v Štorah izvedli tudi hitrostno sankanje. Po končanih igrah sta bili ekipi Sveti Štefan I in Rja team izenačeni, zato sta se morali v finalu pomeriti še v košarki. Čeprav je po dolgotrajnem boju pod koši na visokih temperaturah bila boljša ekipa Rja teama, je zmaga, kot tudi drugo in tretje mesto, vendarle šla v Sveti Štefan, saj je na doping kontroli po igrah bilo ugotovljeno, da so člani Rja teama imeli v urinu več piva, kot je bilo dovoljeno s pravili organizatorja. Sledil je kratek predah, ob katerem so se na nastop pripravile nastopajoče rock skupine. Večerni del prireditve je odprla skupina RIF, sestavljena iz mladih perspektivnih fantov, ki so nam postregli z dobrimi priredbami dobro znanih rock komadov s tuje in domače scene. Po začetnem ogrevanju je skupina treh fantov, ki so si nadeli ime Cops on bikes, prireditev začinila z zvoki punk rocka in pristnimi, sproščenimi komentarji, ki so privabili smeh na naša usta. Za zaključek pa je svoje sposobnosti pokazala tudi skupina Fajercajg, ki je z odličnim repertoarjem, sestavljenim iz rock komadov z območja bivše Jugoslavije, tujine in Slovenije, dodobra ogrela sicer maloštevilčno občinstvo, ki pa se je ob nastopu skupine Fajercajg dobro zabavalo. Čeprav je obiskovalcev ni bilo toliko, kot bi si jih želeli, je Rja fest 2010 minil v znamenju zabave in dobre volje. Zato bomo organizatorji nadaljevali s prizadevanji, da Rja fest v Štorah tudi ostane. Ob tej priložnosti pa bi se radi tudi zahvalili vsem sodelujočim, našim sponzorjem, občini Štore in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji in izvedbi Rja festa 2010. Zoran Šućur, Turistično društvo Štore 34 JUNIJ 2010 110 LET PIHALNE GODBE NA SVETINI V nedeljo, 23. maja 2010, je bil v počastitev 110-letnice obstoja in delovanja »Godbe na pihala Svetina« v lepo okrašeni cerkvi Marije Snežne koncert »Anzekovih muzikantov«. Slovesnost se je začela s slovesno sv. mašo, pri kateri je pod vodstvom gospoda Mihe Hermana somaševalo več duhovnikov: p. Marjan Gačnik, Jože Planinšek in Slavko Pajk iz Celja. Med mašo so sodelovali tudi godbeniki. Po maši se je začel jubilejni koncert, ki ga je povezovala mag. Betka Vrbovšek. Preplet izbranih skladb, večina v priredbi kapelnika Ivana Ulage, nekatere so bile izvedene prvič, je navdušila zbrano množico poslušalcev. Po koncertu se je zadovoljna množica zbrala okoli godbenikov in ob poskočnih vižah, domačem pecivu in dobri kapljici kar pozabila na hladne sape, ki so pihale skozi veje stoletnih lip. Ustanovitelj prve svetinske godbe na pihala pred 110 leti je bil Janez Ulaga, po domače Vrhovski. Bil je daleč naokoli znan ljudski godec. Tudi njegov oče, Jože Ulaga, je bil muzikant, saj je igral bas pri godbenikih v Laškem. K laški godbi je Janez Ulaga pritegnil tudi druge Svetinčane. Kadar niso igrali v laški godbi, so se zbrali, čeprav v manjši sestavi, ter z nastopi popestrili marsikateri dogodek na Svetini in v okolici. Janez Ulaga je pri godbenikih vztrajal šestdeset let. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je z očetom Janezom že igral njegov sin Ivan, ki so ga vse življenje klicali Anzek. Kmalu sta se mu pridružila tudi brata Tonček in Jurček. Tako so pred drugo svetovno vojno v svetinski godbi, ki je leta 1930 štela povprečno dvanajst godbenikov, na pihala igrali štirje Vrhovski, oče in trije sinovi. Vsi so znali igrati več instrumentov. Tudi takratna svetinska godba je igrala na cerkvenih in posvetnih slovesnostih na Svetini in tudi drugod. JUNIJ 2010 Anzek Ulaga je bil odličen ljudski godec, ki je s klarinetom navduševal stare in mlade na družinskih slavjih, še posebno na porokah, pa tudi na veselicah in raznih prireditvah. Anzek je od očeta prevzel tudi svetinsko godbo na pihala, ki je v najboljših časih štela osemnajst godbenikov. Obenem je igral z godbeniki tudi v Laškem in pomagal pri ustanavljanju šentjurske godbe. Od leta 1944 je bil Anzek Ulaga v Kozjanskem odredu, kjer je sestavil in vodil partizansko godbo na pihala. Igrali so na mitingih po kozjanskih trgih in vaseh. Že v jeseni 1944 je postala Anzekova partizanska godba del Bračičeve brigade, ki je sodila k XIV. diviziji. Po vojni se je odpovedal vojaški glasbeni karieri. Vrnil se je domov, saj se je zaobljubil, da bo, če pride živ iz vojne vihre, z godbeniki vsako leto igral za praznik Marije Snežne (prvo nedeljo v avgustu) na Svetini. Obnovil je svetinsko godbo na pihala in svoji obljubi ostal zvest vse življenje. Njegovo zanimivo življenjsko pot je slikovito opisal Jure Krašovec v knjigi »Vrhovski Anzek – žlahtni ljudski godec s Svetine in njegov rod« (Velenje: Založba Pozoj, 2006). Danes deluje Godba na pihala Svetina kot društvo. Kapelnik godbe je Anzekov sin O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Ivan Ulaga, predsednik godbe je Hinko Zupanc, blagajniške in tajniške zadeve pa ureja Stanislav Vrbovšek. Godbo sestavlja 28 članov. Na klarinet igrajo: Franc Romih, Hinko Zupanc, Silvo Oblak, Jan Ulaga, Anže Jurkošek, Jože Belej in Staša Anclin. V saksofone pihajo: Franc Kapel, Slavko Vrhovšek in dr. Vlado Zupančič. Iz trobent izvabljajo viže: Roman in Slavko Štarkl, Franc Ramšak, Matej Jurkošek, Franc Mlakar in Matej Mastnak. Na bariton igrajo: Ivan Ulaga, Štefan Korenak, Tone Pestivšek in Sandi Arclin. Nežne tone s flavto prispevata Nina Štarkl in Maja Lipuš. Na pozavno igra Dušan Štarkl, v base pa pihata Sebastjan Štarkl in Peter Kapel. Ritem z bobni dajeta Stanko in Jože Vrbovšek, s činelami pa Klementina Oblak. Svetinski godbi na pihala želimo še mnogo let glasbenega življenja. Pihalna godba Svetina je ob 110 letnici izdala tudi DVD, katerega lahko naročite na tel. št. 041/720-549 Betka Vrbovšek 35 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN USTANOVITEV ŠPORTNO-KULTURNEGA DRUŠTVA STRAŽA Športno kulturno društvo Straža je bilo ustanovljeno 5. julija 2009 na ustanovnem občnem zboru ter vpisano v register društev 1. februarja letos. Nastalo je kot rezultat večletnega skupnega delovanja krajanov pri različnih aktivnostih in druženjih. Ideja o ustanovitvi društva se je prevesila v realnost v minulem letu, ko smo v Straži dobili težko pričakovano športno igrišče. Že več desetletij smo v Straži potrebovali osrednji prostor, ki bi bil namenjen skupnemu druženju krajanov. Predvsem v zadnjih letih, ko se je število otrok v kraju močno povečevalo, smo pričeli z iskanjem primernega mesta, kjer bi lahko uredili igrišče. Leta 2006 je občina Štore od Pušnikovih in Krofličevih odkupila primerno zemljišče in v naslednjih treh letih na izbrani lokaciji (ob poti na Resevno) uredila asfaltirano športno igrišče. Društvo ima trenutno že več kot 90 članov. Ključne naloge društva so ohranjanje in vzpodbujanje športnega in kulturnega udejstvovanja v kraju. Že v tem letu bomo organizirali številne dogodke in aktivnosti, namenjene širokemu krogu uporabnikov. Velik poudarek bomo namenili organiziranemu preživljanju prostega časa mladih. Prve naloge društva pa so vezane na dokončno ureditev športnega igrišča. Seveda pa je še veliko stvari, ki jih bomo morali krajani postoriti, da bo igrišče lahko doseglo svoj namen. S pomočjo donatorjev smo že uredili brežine okoli igrišča ter namestili zaščitne mreže za goli. V letošnjem letu želimo igrišče opremiti tudi za igranje košarke in odbojke, dokončati osvetlitev igrišča in postaviti manjši objekt ob robu igrišča z vso potrebno infrastrukturo. Z deli na igrišču bi radi zaključili do poletja, za kar pa bomo potrebovali še dodatno pomoč donatorjev. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili občini Štore za ureditev igrišča in vsem dosedanjim donatorjem. Vse občane z veseljem vabimo, da si igrišče ogledate in se udeležite aktivnosti, ki jih bo v bodoče organiziralo naše društvo. Vsi, ki bi se radi včlanili v ŠKD Straža, pa ste vljudno vabljeni in dobrodošli. Več informacij lahko dobite na elektronskem naslovu (skdstraza@gmail.com). Primož Kroflič, predsednik ŠKD Straža OTVORITEV ŠPORTNO-KULTURNEGA DRUŠTVA STRAŽA razstavi slovenskih dobrot, toliko raznovrstnega peciva je bilo na mizah. Manjkalo ni rujne kapljice in jedi z žara. Zdravljico je na trubo zaigral Tomaž Glavač. To je tisti Tomaž, ki se je pred dobrim letom poškodoval na smučanju. Veliko ljudi je takrat ob nesreči stopilo skupaj in z molitvijo prosilo za njegovo zdravje. Tomaž je primer, ko vidimo, da se včasih z ogromno truda nemogoče spremeni v mogoče. 36 V okviru prireditev ob občinskem prazniku smo bili svetniki povabljeni na otvoritev športnega igrišča v Stražo. Veliko truda so krajani vložili v priprave, saj je bila prireditev na nivoju, ki ga nismo vajeni. Povedali so mi, da ni bilo hiše, ki ne bi sodelovala z dobrotami, ki so nam jih stregli celo popoldne. Zdelo se mi je, kot da smo na Za razpoloženje sta skrbela kar dva ansambla, tako da dobre volje ni manjkalo. Posebnost te prireditve pa so bili najmlajši krajani, ki so nas v svoji predstavitvi popeljali v čase naše mladosti. Zaselek Straža v Prožinski vasi je primer dobre soseščine in če ta deluje, so ljudje lahko srečni. V tej vasi je doma tudi Jani Glavač, kandidat za župana Občine Štore. Tomaž Glavač Ivanka Tofant JUNIJ 2010 GOVOR OB OTVORITVI IGRIŠČA V STRAŽI 29. 5. 2010 Vsem skupaj želim lep dober dan in prisrčno dobrodošlico v Straži. Na današnji otvoritvi športnega igrišča, ki smo jo člani ŠKD Straža pripravili ob praznovanju občinskega praznika občine Štore, v imenu društva in v svojem imenu prav lepo pozdravljam oba podžupana občine Štore, člane občinskega sveta, predstavnike društev, donatorje in sponzorje, vse občane in ostale goste. Igrišče, ki bo danes slovesno odprto, je nastalo zaradi potrebe po prostoru, kjer bomo vaščani lahko preživljali svoj prosti čas, se rekreirali in srečevali, predvsem pa zato, da bodo naši otroci imeli prostor, kjer bodo lahko skupaj preživljali in izživljali svojo otroško domišljijo, razigranost, mladost. Kot mladi povsod drugod smo tudi v Straži vedno iskali košček ravnine s košem ali vsaj dvema palicama za gol, da smo lahko drug pred drugim pokazali, kako spretni smo z žogo, kolesom, rolerji … Spomin seže na igrišče v straški hosti, pa koš na Žekovci, ravnino za Požlepom in moderno igrišče v Gajski hosti, kjer smo preživljali proste trenutke naše mladosti. V sodelovanju med krajani in lokalno skupnostjo je v štirih letih tudi v Straži, kot se naš zaselek imenuje, nastalo asfaltirano športno igrišče, ki bo prav gotovo predstavljalo JUNIJ 2010 prostor za nabiranje spominov vseh vas, dragi mladi, pa tudi vseh odraslih, ki se bomo pogosteje srečevali. Da v Straži znamo stopiti skupaj, smo že večkrat pokazali, saj smo v preteklosti pripravljali kresovanja, postavljali mlaje, vezali velike butare ob cvetnih nedeljah, pometali cesto, fantje smo znali postaviti kakšno šrango ob porokah in rabutati češnje, dekleta so rada spekla dobra peciva in mi smo se ob različnih priložnostih tudi kaj pogovorili, vsako leto nas obiščejo tudi Miklavž in parkeljni, tako da nam ni dolgčas. Z igriščem smo dobili tudi prostor, kjer bomo lahko naše športne in kulturne zamisli udejanili na enem mestu. V ta namen smo lani poleti ustanovili Športno kulturno društvo Straža, ki bo omogočilo vsem članom, da se bomo organizirali različne prireditve in dogodke na vasi. Letos smo društvo tudi registrirali in doslej se je vanj včlanilo že več kot 100 članov. Poslanstvo društva je delovanje na športnem in kulturnem področju skladno z željami in potrebami kraja ter članov. S prostovoljnim delom in pridobljenimi donacijami ter s pomočjo občine Štore smo na igrišču postavili ograjo, gole, uredili razsvetljavo, pozidali dva dela podaljška škarpe, uredili brežine ter pripravili današnjo otvoritev igrišča. Naj se o b tej priložnosti zahvalim vsem, ki so donirali sredstva, opremo ter material in tako omogočili dokončanje igrišča ter izvedbo današnje prireditve: Steklarstvo Franc Majoranc, Eurostil – Zdravko Salobir, Roman Plank, Hrovat Klemen, ETRA d.o.o., Dejan Mulej, Boštjan Marolt, Hojnik d.o.o., Sandi Rogel, Grega Gobec, Drago Pertinač, Simon Kroflič, Živex d.o.o, Zvonko Kresnik, PGD Svetina, PGD Prožinska vas, Rdeči križ … Vsem skupaj še enkrat hvala za vse. V načrtu imamo še izgradnjo manjšega objekta za potrebe shranjevanja športnih rekvizitov in opreme, postavitev koša za košarko ter mreže za odbojko, nabavo mrež za gole in dokončanje razsvetljave, pri uresničitvi česar seveda upamo na pomoč dobrih ljudi. V društvu pa bomo nadaljevali tudi z izvajanjem zastavljenega programa dela za leto 2010 na področju športa in kulture, zato vas vabim, da se nam po svojih močeh pridružite in da bomo s skupnimi močmi uspeli pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Na koncu bi vsem uporabnikom igrišča zaželel varno uporabo in čimveč prijetnih trenutkov, preživetih v dobri, športnokulturni družbi. Zahvaliti se želim vsem vaščanom in vaščankam, ki so s spečenimi dobrotami posladkali današnje druženje, vsem, ki pomagate pri izvedbi prireditve, ter vsem gostom, ki ste se odzvali vabilu in prišli v Stražo. Vsem skupaj želim prijetno popoldne in da se še velikokrat srečamo in skupaj pripomoremo k izgradnji dobrih stvari za ljudi med ljudmi. O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Primož Kroflič, predsednik ŠKD Straža NAŠA VAS Tu na hribčku med vinogradi naša vas z imenom Straža leži, obsijana s soncem vsa žari, ko se v rano jutro prebudi. Tu žive marljivi ljudje, ki jim delo od rok gre, orjejo, kosijo, sejejo in vinograde obdelujejo. Naša vas od nekdaj že slovi, da otrok v njej manjkat ni, zato ta mladi poskrbe, da življenje naprej veselo gre. Včasih tud se skupaj zberemo, da zapojemo in dobre volje smo, pa pozabimo na vse skrbi, ki v življenju vsakega teži. Malčka Grajžl 37 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN PRAZNIK DOBROT V ŠTORAH Marec je za vinogradnike vsako leto zelo pomemben. Tokrat smo že sedmič zapored pripravili ocenjevanje vin. Kot vsa leta prej, smo tudi tokrat v svojo sredino povabili strokovnjake, ki so ocenili skupaj kar 84 vzorcev. Že vsa leta dobro sodelujemo tudi z društvoma iz Šmarij pri Jelšah in Vojnika, katerih člani se radi udeležijo našega ocenjevanja in katerih vina tudi prejmejo visoke ocene. Na rezultate smo v letošnjem letu še posebej ponosni. Komisija je 52 vzorcev vin razglasila za vina vrhunske kvalitete in jim podelila enako ali višjo oceno kot 18,10, kar pomeni zlato priznanje. 27 vzorcev vin je prejelo srebrno priznanje kot znak kakovostnega vina, 5 vzorcev vin pa je bilo neustreznih, kar je odstotkovno najmanj doslej. Skupna povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila kar 18,12. Objavljamo preglednico najbolje ocenjenih vin po sortah. SORTA VINA Pridelovalec Ocena rdeča zvrst Jožica in Srečko Pajk 17,76 modra frankinja Blanka in Marjan Doberšek 18,24 modri pinot Danica in Albin Šuster 17,92 bela zvrst Miran Kovač * 18,36 laški rizling Vinogradništvo Vreže * 18,38 zeleni silvanec Janko Majcen * 18,18 chardonnay Vinogradništvo Namurš * 18,40 kerner Mirko Krašovec * 18,28 renski rizling Vinogradništvo Namurš * 18,46 sauvignon Vlasta in Zlatko Verhovšek 18,38 traminec Družina Stojan 18,34 rumeni muškat Družina Ferenčak 18,32 beli pinot Družina Ferenčak 18,34 muškat otonel Anica in Franc Drevenšek 18,36 (* - ni član našega društva) Društvo je drugič zapovrstjo razglasilo vinarja leta, ki lahko postane vinogradnik, ki je član našega društva in sodeluje z najmanj tremi vzorci na ocenjevanju. Vinar leta za leto 2010 je družina Ferenčak. 38 JUNIJ 2010 V letošnjem letu smo pristopili k organizaciji in pripravi prve salamiade v Štorah. Projekta smo se lotili nadvse resno: pripravili smo pravilnik na podlagi pravilnika Dobrote slovenskih kmetij, sestavili skupino petih ocenjevalcev, ki imajo vsi po vrsti visoko izobrazbo ter tudi kompetence in zadostili smo zakonodaji, saj smo vse prejete vzorce poslali na laboratorijsko analizo v Celje. Odziv krajanov za sodelovanje na salamiadi je bil več kot vzpodbuden. Skupaj smo zbrali kar 44 vzorcev salam. Prav vse so prejele pozitivno oceno laboratorija. Komisija si je izbrala strog kriterij, po katerem je ocenjevala vzorce. Podobno kot pri ocenjevanju vin se končna ocena izračuna kot povprečna ocena posameznih ocen, kjer se najvišja in najnižja posamezna ocena ne upoštevata. Za nas laike so bile prav vse salame odlične, komisija pa je seveda vzorce morala oceniti in tako smo dobili vrstni red. Objavljamo seznam prvih dvajsetih. Mesto Pridelovalec Ocena 1 Štor, Franc 15,50 2 Zalokar, Silvo 15,17 3 Gradišnik, Peter 15,00 4 Kovač, Jani 14,83 5 Oberžan, Anton 14,83 6 Družina Kokot 14,67 7 Ferenčak, Fric 14,67 8 Planko, Zvonko 14,50 9 Kukovič, Marica 14,50 10 Majcen, Janko 14,50 11 Šuster, Albin 14,33 12 Verhovšek, Albin 14,33 13 Ocvirk, Drago 14,17 14 Oberžan, Franc 14,17 15 Petauer, Branko 14,00 16 Pajk, Srečko 13,83 17 Jančič, Damjan 13,83 18 Šanc, Vinko 13,50 19 Pertinač, Drago 13,33 20 Klinar, Franc 13,33 JUNIJ 2010 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Seznam vseh ocen, tako vina kot salam, si je mogoče ogledati na naši spletni strani: http://vinogradniki.store.si V sklopu ocenjevanja vina in salam smo povabili k sodelovanju še naše članice, da bi spekle kruh in ga tudi v preddverju kulturnega doma predstavile. Beseda se je hitro razširila in sodelovale niso samo članice društva, pač pa tudi ostale občanke. Tako se je nabralo kar 18 različnih vrst kruha in pogled nanj je bil prav slasten. Kruha letos še nismo ocenjevali, glede na odziv pa ga v prihodnjem letu zagotovo bomo. S pomočjo vzpodbude in podpore s strani občine Štore smo se odločili, da pripravimo v kulturnem domu v Štorah prireditev, kjer smo vse zgoraj omenjene dobrote ponudili v pokušino tudi vam, občanom. Občina nam je obstopila dvorano in ponudila logistično pomoč. Svoje sodelovanje pa je zaključila tudi z obiskom gospoda župana, ki nas je na prireditvi tudi lepo pozdravil. 27. marca zvečer smo pripravili poseben dogodek, ki so ga najprej popestrili člani godbe na pihala štorskih železarjev. Pred kulturnim domom so naznanili pričetek lepega večera. Dvorana se je na veselje prirediteljev napolnila do konca. Prireditev so odprli člani vokalne skupine Lipa in pričel se je uradni del večera, s podelitvijo priznanj ocenjenih vin. Poleg diplom smo tako imenovanim prvakom sort podelili tudi simbolične unikatne poliče, delo lokalnega mojstra obrti, g. Franca Busarja. Razglasili smo tudi vinarja leta, ki je prejel graviran degustacijski kozarec. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev priznanj vsem salamarjem. Najbolje ocenjeni, g. Štor, je kot salamar leta prejel tudi posebno darilo, graviran nož. Prireditev je lepo povezovala ga. Simona Mastnak. Uradni del so zaključili člani vokalne skupine Lipa in sledila je pokušina vseh sodelujočih salam in kruha. Vinogradniki smo poskrbeli tudi za pijačo, saj smo, prvič v zgodovini društva, točili svoje, društveno vino. Akcija z zbiranjem grozdja v jeseni je obrodila svoje sadove, saj smo donegovali prav prijetno, sveže, pitno suho vino. V preddverju smo nato pripravili pokušino vseh vin, ki so sodelovala na ocenjevanju in tudi pokušino najbolje ocenjenih desetih salam. Pred degustacijo je nekaj besed o kulturi pitja in degustiranju spregovorila tudi ga. Tadeja Vodovnik Plevnik, ki je bila predstavnica strokovne komisije za ocenjevanje vin. Posebej moram omeniti, da je večer izdatno popestril ansambel Prežin, ki je po dveh letih premora ponovno nastopil in navdušil vse obiskovalce. Prekrasen večer so nam popestrili tudi člani ansambla iz Dobja, ki so skupaj s pevko Matejo zaigrali nekaj prekrasnih domačih viž. Lep odziv vseh sodelujočih z vinom, kruhom in salamami nam je omogočil, da smo prireditev izpeljali popolnoma brezplačno. Seveda brez pomoči velikega števila naših članic in članov ne bi šlo, prav tako pa tudi ne brez donatorjev: Etra, Inštalacij Verhovšek, Eurostila, TDM Investa. Hvala tudi vrtnarstvu Novak za popestritev odra z rožami. Naj se še enkrat zahvalim vsem sodelujočim in vsem obiskovalcem, saj smo vsi skupaj pripravili poseben, nepozaben večer. Stane Ferenčak, predsednik društva 39 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKI GODBENIKI NA SLOVAŠKEM Štorski godbeniki smo se tokrat odpravili na Slovaško. Kljub težkim razmeram na cestah zaradi poplav smo ohranili dobro voljo in varno prispeli na cilj. Slovake smo razveseljevali kar tri dni. Nastopili smo na Festivalu sladkih jagod in se predstavili tudi pri županu mesta Prešov. Z nami je potovala mažoretna skupina iz Vukovarja, kar je bilo v veliko veselje našim fantom. Ponosni smo, da smo znova lahko predstavljali Slovenijo. Sklenili smo veliko novih prijateljstev in nestrpno pričakujemo, kdaj bomo lahko zopet zaigrali in zaplesali skupaj. Posebna zahvala gre seveda našima glavnima sponzorjema, organizatorju Alpa d.o.o. in podjetju Štore Steel, ki poskrbi tudi za to, da imamo godbeniki na poti odlično hrano in pijačo. Eugenija Štraus 25 LET DELOVANJA »ŠENTLOVRENŠKIH FANTOV« Nekoč so jih imenovali kar Šentlovrenški fantje in še danes so ponosni na to. Zaznamujejo jih različna obdobja, leta odrekanja, ustvarjanja, neumornega vztrajanja ustvarjanja kulture, za katero je bilo tam, kjer bi bilo treba, vedno manj posluha. Kulturo bi imeli radi vsi, tu pa se marsikdaj tudi konča. Pogoji za delo so bili raznoliki, a občutki tudi. Vztrajali so in tako smo bili v mesecu maju v kulturnem domu v Štorah priča 25 letom njihovega vztrajanja. In ni bilo zaman. Emil Kačičnik 40 JUNIJ 2010 ŠTORSKI OBČAN V novi preobleki, diskretno zeleni, »občinski barvi«. Po dolgih letih želja in moledovanj je lovska družina »Bojansko« Štore udejanila svojo načrtovano hotenje: dati domu zunanji zaščitno-toplotni plašč, s tem pa občutno zmanjšati zimski strošek ogrevanja doma, ki je bil v zadnjih letih kar prevelik denarni zalogaj za lovsko družino in posebej še za gospodarja Zlatka. Malo se bom v pisanju ustavil pri imenu našega doma, ki ga imenujemo LOVSKI DOM ob hkratnem zadržanju tudi starega imena - VRUNČEV DOM. Naj to podrobneje obrazložim, pri čemer vem, da se stari borci s tem ne bodo strinjali. To sem se prepričal v nekaterih ustnih razgovorih z njimi … Vrunčev dom je štorska Zveza borcev, ki je še sedaj vedno dobrodošla gostja v njem, pred popolnim propadom dala v upravljanje železarni, mi, lovci LD »Bojansko«, pa smo leta 1985 od Slovenskih železarn Vrunčev dom ODKUPILI z lastnim denarjem, torej smo lastniki, medtem ko je 48 domov v bivši Savinjsko- Kozjanski zvezi po zakonu v družbeni lasti. In seveda lahko vsak lastnik tudi poimenuje svojo hišo. Nekaj podobnega se je zgodilo v bližnji soseščini, ko je novi lastnik dal novo ime Domu železarjev. No, mi lovci nismo tako ortodoksni, pa smo kot drugo zadržali poleg naziva lovski dom tudi ime Vrunčev dom. Čeprav vsem to ni prav, bo pač tako ostalo. Enkrat je bilo to potrebno razložiti širšemu občestvu, zato sem to storil v tem članku. Lovski dom - Vrunčev dom je prijazen gostitelj vseh štorskih društev in organizacij. Ker stoji na prelepem razglednem prostoru, je vse bolj priljubljena izletniška točka mnogih skupin od drugod, primeren kraj za množične zbore in manifestacije. Pravzaprav ga lovci še najmanj O DELU DRUŠTEV LOVSKI DOM VABI uporabljamo. Material za novo fasado nam je dala občina, zahtevno delo do končne oblike in podobe pa smo, kot vse ostalo okoli doma, opravili kar lovci sami. Vendar tokrat ne vsi. Enomesečno udarniško delo so opravili trije » srčni možje« ob asistenci še treh lovskih pripravnikov. Vodja akcije je bil strokovnjak- lovec Ivan Mlakar, predsednik Rajmi Jelen in gospodar doma Zlatko Cmok sta bila moža ob njem, trije lovci pripravniki, dva Tonija in še en Ivan so pomagali. Zlata mama in neutrudna gospodarica doma Jožica Cmok je šesterico udarnikov prehranila, seveda na svoje stroške. Še živi udarniško delo, ta že skoraj pozabljena tvarina preteklega časa. Lovci to zmoremo in znamo. Vsi občani Štor in gostje od drugod, dobrodošli na našem domu, pridnim izvajalcem na čelu s starešino LD Bojansko pa izrekam zahvalo za njihov prispevek v imenu vseh lovcev, ki pri delu tokrat nismo bili udeleženi. Hvala tudi občini Štore! Kulturni referent LD »Bojansko« Jože Kragelj - Jok JUNIJ 2010 41 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN V VRSTE GASILCEV NAJ STOPI VSAK, DA ČUVAMO NAŠE IMETJE … Operativna enota PGD Štore To so prvi zlogi himne slovenskih gasilcev, kako resnični so, uvidimo šele, ko kje blizu nas zagori družbena ali zasebna lastnina. Vsekakor ima gasilstvo pomembno reševalno in humano funkcijo, kar so v naši novi državi sprevideli tudi politični velmožje, ki so dejavnost opredelili kot zaščitno obrambno in sodi torej v Ministrstvo za obrambo RS. Pohvalno, čeprav to samo po sebi še ne rešuje ničesar, sploh če bo zmanjkalo navdušencev, ki jim je mar javni blagor. 42 To pa se tudi pri nas v Štorah, žal, že dogaja. Ravno za dan žena letos smo v gasilskem domu na občnem zboru izvolili novega, ravno prav mladega predsednika, magistra Dušana Kraglja, o čemer je pisala tajnica Danica v prejšnji številki Občana. Dušan me je zadolžil, naj tole pisanje izzveni kot ena sama animacija in prošnja štorskim občanom za vstop v gasilske vrste. Vsak Štorovčan je torej dobrodošel, od pionirja do veterana. Vemo, da so se v kraju zelo razmnožila društva, odkar uživa status občine, usiha pa interes za gasilstvo. Predvsem nujno potrebujemo krepitev operativnih enot. Pripravljeni smo izobraziti vsakega prostovoljca, tudi popolne začetnike. Dislocirana enota Laška vas zdaj skupaj s fanti iz matičnega društva PGD Štore zapolnjuje potrebo, vendar, kako dolgo še?! Ob zgoraj povedanem me nostalgija popelje nazaj v »Krumpakove čase«, ko je štorsko gasilstvo bilo srčika vsega dogajanja v kraju, od obilne kadrovske zapolnitve članstva, krvodajalstva, nenehnih tekmovanj vseh kategorij, veselic itd. Toda zakaj bi živeli v spominih, sedaj je drugi čas in času primerno je tudi stanje v našem društvu. Primarna naloga novega vodstva je torej OKREPITI OPERATIVNO ENOTO. Vključite se v naše vrste, dragi občani, izkažite svojo humanost. Veseli vas bomo! »FANTJE,DEKLETA, ŽENE, MOŽJE, PRIDRUŽIJO VSI NAJ SE ČETI…« (nadaljevanje himne) Jože Kragelj - Jok JUNIJ 2010 ZAHVALA prestavljen. Končno pa je uspelo. Hvala Bogu je bilo vreme ugodno toplo, da smo lahko ostali zunaj. Veseli smo bili njihove pozornosti in podarjenega časa, ki je danes še tako dragocen. Življenje teče hitro, mnogi ga zaradi različnih vzrokov in težav težko dohajamo. Zato toliko bolj z hvaležnostjo sprejmemo vsakega, ki nas obišče. Zavitek in pecivo sta nam vsem dobro teknila, ob dobri kavi in sproščenem pogovoru. Upam, da se še srečamo na kakem vašem pikniku. Predstavnikom MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA DELOVNIH INVALIDOV CELJE se lepo zahvaljujem za njihov obisk. Dolgo je bil obisk načrtovan, pa zaradi zasedenosti O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Lojze Čokl, "Sončni Dom" BALINANJE V ŠTORAH V maju smo začeli z letošnjo balinarsko sezono. Za začetek smo uredili balinišče in pripravili tedenski urnik balinanja na balinišču Štore s pričetkom ob 16.00 uri (začetek se bo, glede na vroče dni, ki prihajajo, kasneje premaknil na 17.00 uro): ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota in nedelja igrajo člani igrajo upokojenci igrajo člani igra mladina igrajo člani igra se po dogovoru Vsi, ki bi radi balinali, se lahko prijavite na balinišču ali pri predsedniku sekcije Srečku Šoštariču ali pa pri kateremkoli članu balinarske sekcije. Vsi ste dobrodošli v našo zvrst rekreacije, saj ob druženju s prijatelji hitro mine čas, pa tudi gibanje na zraku dobro dene. Tudi letos smo bili v okviru prireditve jurjevanje v občini Šentjur povabljeni na balinarski turnir. Udeležila se ga je samo ena okrnjena ekipa in zasedla drugo mesto. Za občinski praznik občine Štore pa smo povabili balinarje Šentjurja, Slivnice in dve ekipi iz Štor na turnir. Zmagala je ekipa Štore II. Bili smo veseli, da smo prejeli pokal iz rok župana g. Jurkoška in da smo se lahko po turnirju še dodobra »načvekali« na kosilu v Tuliju. Hvaležni smo vsem, ki ste omogočili, da smo turnir lahko izpeljali. Na koncu pa še enkrat vabim vse, da pridete na balinišče in se preizkusite v balinanju. predsednik Srečko Šoštarič JUNIJ 2010 43 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 44 ŠTORSKA GODBA: NAJPREJ KRES, NATO ŠE BUDNICA Štorski godbeniki smo vnovič navdušili obiskovalce kresovanja v Štorah, ki jih je bilo letos še več kot lani. Predstavili smo novi figurativni program, razveseljevali pa smo tudi z melodičnimi koračnicami. Za posebno presenečenje smo tokrat v goste povabili mažoretno skupino iz Radeč. Množica je bila navdušena. Mična dekleta so za vrhunec programa odplesala vsem dobro znani kan-kan, ob katerem je marsikateremu obiskovalcu postalo kar malce vroče. Godbeniki smo zaigrali tudi z Okroglimi muzikanti, ki so nas zabavali še pozno v noč in skrbeli, da se je na plesišču kar trlo ljudi. Po preplesani noči je prišla na vrsto budnica. Naši najbolj zagnani godbeniki, ki ničesar ne prepuščajo naključju, so noč prebedeli ali počivali kar na prizorišču, da ne bi svojega pohoda začeli brez njih. Najprej smo budnico odigrali v Prožinski vasi, nato smo se odpravili na Stražo in Kompole, dvignili na noge Laško vas in na Pečovju pozdravili župana. Pot smo nadaljevali v Štorah in nato po vsej Lipi. Ustavili smo se tudi v Domu za starejše občane Lipa ter popestrili dan še našim dedkom in babicam. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem gostiteljem, ki so nas na vsaki postojanki pričakali z obilico dobre volje in nas razvajali z domačimi dobrotam ter pridno skrbeli, da naša grla niso bila suha, vrlemu šoferju gospodu Jurkošku, ki nas je varno popeljal po naši prelepi občini, ter seveda tudi gospodu Čanžku, ki nam je priskrbel vozilo. Odšli smo tudi na gostovanje na Slovaškem, kjer smo od 4. do 6. junija skupaj s hrvaško mažoretno skupino nastopili na Festivalu sladkih jagod. Zahvaljujemo se tudi pivovarni Laško, ki nas je sredi maja prijazno povabila na degustacijo piva. Eugenija Štraus JUNIJ 2010 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN IZLET V MOZIRSKI GAJ Stanovalci doma Lipa smo si že dlje časa želeli vsaj za nekaj ur spremeniti okolje. Tako so skupaj s spremstvom doma načrtovali izlet. To se je zgodilo v sredini maja. 25 stanovalcev peš in na invalidskih vozičkih se je vkrcalo na avtobus in se odpeljalo proti Mozirskemu gaju. Imeli smo številno spremstvo, tako da smo se sprehodili po Mozirskem gaju brez skrbi. Tudi vreme nam je služilo, bilo je sončno in lepo. Tulipanov ni bilo več, se je pa oko ustavilo na prečudovitih zelenicah in gredicah drugega cvetja, ki je lepo negovano. Ob kavici v gaju smo se malo spočili in pot nadaljevali do bližnje restavracije, kjer smo kosili. Dobre volje smo se vkrcali na avtobus, ki nas je popeljal proti domu Lipa. Za nami je bilo prijetno doživetje, ki si ga še kdaj želimo. Zdenka Stopar AKTIV ŽENA SPODNJE ŠTORE NA OBISKU Ga. Marija Škornik je starejša gospa, ki živi z nami v Spodnjih Štorah že vrsto let. Pred leti je postala vdova in zdaj živi sama. 46 Zdravstveno stanje ji zadnje čase dela težave, tako da ga. Škornik ne gre več iz stanovanja v naravo … Ker jo jaz obiščem bolj pogosto in opažam, da je kar osamljena, se mi je porodila ideja, da jo obiščem s kolegicami iz aktiva žena. Pred nekaj tedni smo se odpravile na obisk h gospe Škornikovi. A to ni bil le obisk. Odločile smo se, da ji očistimo celo stanovanje. Ona nas je opazovala, zraven pa smo se pogovarjale zanimive stvari. S sabo smo prinesle še darilce, sadni čaj v stekleni posodi s filtrom. Nasmejale smo se ob kakšni šali, tudi zapele smo, njej pa upam, da smo za trenutek polepšale vsakdan in da nas je bila vesela. Verica Štante - Skok JUNIJ 2010 SREČANJE IN IZOBRAŽEVANJE PROSTOVOLJCEV PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE V ŠTORAH 6. maja je kulturni dom Štore gostil prostovoljce projekta Starejši za starejše iz celjske regije. V projekt je na Celjskem vključenih trenutno 21 društev oziroma okrog 220 prostovoljcev. Prostovoljci odkrivamo vedno več nasilja nad starejšimi, zato se je vodstvo projekta odločilo, da nam strokovni delavci povedo, kako ravnati, ko nasilje odkrijemo. Predavale so nam mag. Bojana Cvahte iz Vladnega urada za človekove pravice, dipl. soc. delavka Gabrijela Čoklc iz Centra za socialno delo Celje in vodja projekta Starejši za starejše Anka Osterman. Ob obiskih prostovoljci ugotavljamo, da večina starejših ne pozna svojih pravic in možnosti, ki jih nudi lokalna skupnost in država, zato prostovoljci na izobraževanjih prisluhnemo strokovnim službam, da lahko njihove nasvete potem prenesemo našim vrstnikom. Vsak, ki nasilje opazi, je po zakonu dolžan obvestiti o tem policijo ali najbljižji Center za socialno delo. Na voljo je tudi anonimna številka pri policiji 080 12 00, na katero lahko sporočimo morebitna zapažanja nasilja. Za popestritev srečanja smo imeli tudi zeliščarja iz Rogaške Slatine in zeliščarke SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN iz DU Mozirje, ki so nam povedali, katere rožce so zdravilne in kako iz njih napraviti zdravilne napitke. Ivanka Tofant TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani je pripravil 17. revijo pevskih zborov. Srečanje je bilo 20. maja letos na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tekmovalo je okoli 700 pevcev iz vse Slovenije. Tudi dom Lipa je prijavil svoj pevski zbor, ki šteje 8 pevcev, vodi pa ga gospa Angela Horjak. Zbor se je predstavil z pesmijo Šumijo gozdovi domači in prejel zato priznanje. Pevci so se vrnili s prijetnimi občutki, saj so tudi oni nekaj prispevali k pevski kulturi. Zdenka Stopar 47 JUNIJ 2010 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN PIKNIK AKTIVA ŽENA SPODNJE ŠTORE S KRATKIM SPREHODOM Začetek zbora s kratkim sprehodom pred piknikom se je pričel pred kulturnim domom, kjer smo zbrane spile kozarček vinca in se še pred odhodom v naravo posprejale z zaščitnim sprejem, ki odganja klope. Pot nas je vodila mimo Skokovih, izvira »pringlc« do vrtov in garaž, do stare bukve, kot smo včasih poimenovali pot. Na sprehodu nas je spremljal harmonikaš g. Šuligoj, zato smo tudi pele. Ustavile smo se na vrtni klopci, kjer nas je pričakala ga. Žnidarec z aperitivom. Malo smo posedele. Gospe Erna, Silva in Zofka so tako lepo pele, da smo Štorovčani dogodek z zanimanjem opazovali. Pot smo nadaljevale počasi h gasilskemu domu, vendar smo se ustavile pri gospe Škornikovi s šopkom šmarnic. Ustavile smo se ravno na dvorišču pred njenim vhodom. Bila nas je zelo vesela. Zapele smo ji pesem. Nekatere Štorovčanke je niso videle kar nekaj časa, saj je zdravstveno oslabela, tako da ji zdravje ne dopušča več sprehodov v naravi. Nekatere so ji stisnile roko in jo objele in marsikateri so se zarosile oči. Slovo od nje smo končale s fotografiranjem. V gasilskem domu nas je že čakala lepo pripravljena dvorana. Peka Božo in Gordan sta bila že na svojem mestu ob tiganju, saj sta bila zadolžena za peko mesa in kaj kmalu je začelo že dišati. Zbranih nas je bilo okoli 30 žensk. Program pred piknikom se je začel. Pozdravit nas je prišel g. podžupan Jani Glavač. V ritmu havajev pa sta nam zaplesali Zala in Orijana. Sledil je uvodni pozdravni govor. Nato sem prebrala nekaj koristnih zanimivosti o klopih, ki že prežijo in o nevarnostih njihovega ugriza. Sledilo je petje. Na piknik sta prišla tudi »berača« iz Nove Cerkve in nas spravila v smeh s svojim programom. In trije mladi fantje s harmonikami, ki so skupaj zaigrali »Golico«, tako da se je dvorana kar tresla. Ko smo se najedli izvrstno pečene hrane, nas je prišel pozdravit tudi g. Dušan Kragelj, novi predsednik GDŠ. Mi pa smo mu ob njegovem osebnem prazniku še čestitali in nazdravili. Ga Rozman nas je zopet presenetila s svojo razstavo klekljanih prtičkov. Čudovito izdelane rožice iz krepastega papirja pa je imela razstavljene ga. Marija Šuhel. Naj se jima ob tej priložnosti zahvalim, saj sta vse svoje dragocene izdelke razdelili udeleženkam na pikniku. Čisto smo pozabile, kako hitro je čas tekel, saj so Rudi, Joža ter g. Šuligoj tako lepo igrali in peli, da je čas minil, kot bi trenil. Zahvalila bi se GDŠ za gostoljuben sprejem in pomoč pri pripravi piknika, g. Srečku Gorišku za sponzorski kruh in vsem nastopajočim, ki so poskrbeli, da smo se imele na pikniku lepo kljub temu, da nam vreme ni dopustilo piknika v naravi. Pa seveda tudi gospe Alenki, ki je zopet skrbela, da je bilo na naših mizah vse urejeno. Piknik pa smo zaključile s pesmijo: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo.« Verica Štante - Skok OBISK V DOMOVIH LIPA IN SONČEK V ŠTORAH So dnevi, ko je dan enak dnevu. Prišel pa je tudi dan, ki je poseben, ker naša dolgoletna članica gospa Vacik praznuje okrogli jubilej. Dopolnila je častivredna leta. 48 Obiskali smo jo v domu Lipa v Štorah, kjer zadovoljna biva dobro leto. Devet križev ji je naloženih in zelo srečna je. Sama se nas je ob obisku zelo razveselila. Čeprav ji zdravje ne služi tako, kot bi si želela, saj je odvisna od pomoči drugih, je vedno dobre volje. Kljub tegobam, ki jo tarejo, je vesela in zadovoljna. Dokler je lahko hodila, je bila aktivna. Rada se je pridružila izletom in večkrat nas je obiskala tudi v pisarni. Mladost in leta so kar hitro minevala. Veliko hudega je v življenju pretrpela, tudi grozote vojn ji niso prizanesle. Pa vendar jo je spremljala sreča, ostala je živa. Bilo ji je zelo lepo, čeprav je trdo delala in skrbela za družino. Seveda, Arnolda je gospa, ki se zelo rada pošali in življenje sprejme takšno, kot je, čeprav včasih kruto. Razveseli se vsake pozornosti in lepe besede, ki ji jo kdo podari. Še posebno svojih hčerk in vnukov, ki jo zelo pogosto obiskujejo in skrbijo, da ji je prijetno. Tudi recept za dolgo življenje nam je izdala. Sreče ti ne prinese le bogastvo, bogat si šele takrat, ko si dobre volje, prijazen in nasmejan ter zadovoljen s tistim, kar lahko imaš. Dobro voljo moraš deliti in jo sejati okoli sebe. Bogastvo in plemenitost dobre volje so vrline naše gospe Arnolde, ki je kljub bolezni in poškodbi nasmejana. Vesela je bila našega obiska in pozornosti, ki smo ji jo namenili. Še posebno veliko sta se imeli za pogovoriti z gospo Željko, s katero sta sosedi in dolgoletni prijateljici. Obljubili smo si, da se drugo leto ob tem JUNIJ 2010 času zopet srečamo. Zaželeli smo ji predvsem zdravja in še naprej dobrega počutja. Srečno, naša gospa Vacik. Veseli in polni pozitivne energije smo obiskali tudi člana, ki je že tretje leto nepomičen in težko bolan. Popolnoma je odvisen od tuje pomoči. Pa vendar, naši stiski rok in želja po okrevanju so mu privabili solze v oči. Upajmo, da bo tudi njemu posijal žarek sreče in se mu bo zdravje vsaj malo poboljšalo. Pri vhodu pa nas je čakal gospod Mastnak. Že drugo leto biva tu, v domu Lipa. Sedaj je še posebno ponosen in vesel. Dobil je svojo sobo, ki je velika in svetla. V njej se počuti bolje kot prej doma, kjer je živel sam. Ponosno nam je pokazal prostore, v katerih se udeležuje aktivnosti, katerih ni malo. Upam, da bo tudi v bodoče tako lepo in prijetno bivanje v Lipi, ki nudi drugi dom mnogim ljudem, ki so bolni in potrebujejo strokovno pomoč in nego zaradi bolezni. Prijeten popoldan v domu smo zaključili ob kramljanju in kavici, s katero nas je pogostil gospod Mastnak. Obiskov pa še ni bilo konec. Odšli smo v bivalno enoto Sonček Štore, kjer so nas prisrčno sprejeli stanovalci, ki jih je pozdravljal lep, sončen pomladni popoldan. V njihovih lepih in snažnih prostorih je bilo vse nared in lepo pripravljeno za nas, njihove goste. A sonček na modrem nebu in iskrice v »očkah« so nas privabile ven, pred hišo. Naša želja je bila, da jih malo presenetimo in pogostimo z domačim pecivom in zavitkom ter še z nekaterimi dobrotami. Tega srečanja smo se vsi razveselili. Ob dobri kavi, ki jo je skuhala Vilma, smo kramljali, kot da se poznamo že zelo dolgo. Res je, bilo je naše prvo srečanje, gotovo pa ne zadnje. Veseli smo, da smo spoznali prijateljico gospoda Lojzeta Čokla, ki se nikakor ni mogla naužiti toplih sončnih žarkov in s pomočjo komunikatorja nam je zaželela dobrodošlico. Kako zelo malo je potrebno, da nekomu polepšaš dan – dan, ki smo ga polepšali stanovalcem bivalne enote, dan ki so ga polepšali in nam srca napolnili s toplino in pozitivnimi željami naši novi prijatelji. Torej, samo malo časa si je treba vzeti in ga nameniti srečanju, druženju in razvedrilu. Mozaik sreče in zadovoljstva ima več barv, barv ponosa, zadovoljstva in popolnosti in topline, ki jo čutimo ob takem druženju. Seveda brez spomina na tako čudovito preživet dan ni šlo. V trajen spomin nam bodo ostale skupne fotografije. Že pred časom pa smo si s tistimi, s katerimi smo se dogovarjali za srečanje, tudi izmenjali naslove elektronske pošte. Kako dolge so noči brez spanja, ve le tisti, ki ne more spati. Takrat se usedeš pred računalnik in pregledaš pošto, pa ti je takoj bolje, ko vidiš, da imaš prijatelje, ki mislijo nate. Tudi med nami je veliko te tihe povezave. Radi bi se zahvalili tudi negovalkama Nini in Jožici, ki sta dovolili to druženje. Negovalki Ivi pa želimo čimprejšnje okrevanje. Na veselo snidenje. Če ne prej, se na pikniku MDDI v »Žlajfi« gotovo srečamo. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Dragica Mirnik, predsednica MDDI in Brigita Pintar 49 JUNIJ 2010 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN TO JE BIL PREKRASEN DAN Odločila sem se, da to čudovito doživetje delim z vami. Na povabilo, da postanem članica aktiva žena spodnje Štore, sem se 12. 6. 2010 udeležila čudovitega piknika v Kresnikah. Vodja, gospa Verica Štante, nas je že pred kulturnim domom v sp. Štorah pričakala z gospodom Šuligojem, ki nas je z svojo harmoniko razveselil. Že smo hoteli na pot, ko zagledamo kočijo in konjenike iz Kompol. Ti so nam potem kazali pot, mi pa smo za njimi z avtomobili počasi krenili proti čudovitim Kresnikam. Na čudoviti domačiji so nas pričakali gostitelji: gospa Rina z družino Kresnik. Pričakali so nas z dobrodošlico v kozarcih in srcu. To se je čutilo, saj je delovala neka posebna energija na tem prekrasnem hribu nad Štorami. Ves čas je neumorno na harmoniko igral muzikant, mi pa smo veselo prepevali , se veselili in ob dobrotah, ki so jih pripravili, nepopisno uživali. Vrhunec tega prekrasnega dne pa so pripravili konjeniki. Posebej se moram zahvaliti gospodu Korošcu, ki me je nagovoril, da sem prvič sedla v sedlo in z njegovo pomočjo doživela prekrasen dogodek, ki mi bo ostal za vedno v spominu. Kmalu so mi sledile tudi ostale prisotne, ki so prav tako kot jaz prvič sedele na konju. Biti na konju ni dano vsem, pa še v današnjih recesijskih časih ne. Sledila so sama presenečenja. Z nasmehom in veliko steklenico v roki nas je obiskal podžupan gospod Jani Glavač. Z nami je delil lepote Kresnik. Kot je dejala gospa Alenka, se od tam vidi do Avstrije in Italije. To je treba doživeti in videti. Posebna zahvala velja gospe Verici Štante, ki je poskrbela za organizacijo za vsakega posebej. Bili so resnično mladi in mladi po srcu in malo starejši, ki smo se čudovito ujeli in dopolnili. Danica Pisanec 50 JUNIJ 2010 ZAHVALE V imenu aktiva žena spodnje Štore se zahvaljujem gasilskemu društvu Štore za pomoč pri organizaciji oziroma izvedbi piknika v Kresnikah (izposoja in dostava gasilskih miz in klopi) ter konjenikom iz Kompol, ki so nas spremljali in poskrbeli, da smo nekatere ženske prvič zajahale konja in nam z njihovo dobrosrčnostjo in družbo polepšali piknik. SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Vodja aktiva žena spodnje Štore Verica Štante Gospodu županu Miranu Jurkošku in gospe Mariji Lamut se javno zahvaljujem za prijetno presenečenje, ki sta mi ga pripravila ob mojem okroglem jubileju. Iskrena vam hvala za pozornost. Stanka Mastnak Čutim veliko dolžnost, da se iz srca zahvalim gospodoma, ki sta me obiskala prav v času prevzema osmega življenjskega križa na moja ramena. To sta bila g. Miran Jurkošek, župan občine Štore, in g. Mirko Vešligaj, predsednik DU Štore. S prelepim šopkom, darili, predvsem pa s prijazno in spodbudno besedo sta mi polepšala dan. Polepšala sta ga tudi možu Rudiju, ki preživlja svoje dni na postelji in vozičku. V času, ko je vljudnosti in prijaznosti vse manj, v času, ki je površen, saj vse hiti in beži vsak v svoj svet, pozabi pa na medosebne odnose, nas takšen obisk prav poboža in se ga radi še dolgo spominjamo. Zato obema še enkrat iskrena hvala! Zahvala velja tudi g. Srečku Križancu in vsem, ki obiskujejo mojega moža in mu s prijazno besedo krajšajo urice. Angela Plank Ob boleči izgubi drage mame, stare mame Justine Holcinger, se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pisno in ustno izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, govorniku za tolažilne besede in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Mirko z družino 51 JUNIJ 2010 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN 52 SLAVJE PRVEGA OBHAJILA Maj je po večini slovenskih župnij tudi čas priprav na prvo sveto spoved in prvo sveto obhajilo. Tako se otroci tretjega razreda srečajo z dvema zakramentoma (od sedmih), ki sta tudi sicer v življenju najbolj pogosta in za vernega kristjana pomenita najtesnejše srečanje z Bogom. V spovedi se človek najprej sooča s svojo lastno vestjo, ki mu ovrednoti mišljenje, govorjenje in dejanja, ga za dobro pohvali in potrdi z mirom, za slabo pa »peče«, preganja in mu ne da miru. Ivan Cankar je zapisal: »Če bi bila vest spovednik, dolga in strašna bi bila spoved«. Jezus nam je zapustil velik dar odpuščanja in sprave, ki kljub človeški slabosti ali zlobi daje možnost poboljšanja, možnost novega začetka. Zato je uvajanje otrok v poslušnost vesti in k iskanju sprave z Bogom in ljudmi hkrati velik dar in naloga. Ta se začne seveda v domači družini, nadaljuje pa pri verski vzgoji. Uspešno jo lahko dopolnjujejo ali zavirajo še drugi dejavniki vzgoje: vrtec, šola in družba. Vsekakor je spoved velik zaklad iz verskega, vzgojnega in občečloveškega vidika. Žal jo odrasli kristjani premalo cenimo, zato jo težko prav spoznajo otroci. Prvo sveto obhajilo je za otroke veličasten dan. Po dolgi vsebinski pripravi doma in pri verouku; po molitveni pripravi in spovedi smejo prvič prejeti sveto obhajilo, Kristusovo telo. To je kristjanom najmočnejša duhovna hrana, ki nas tesno povezuje z Bogom in nam daje moč, da bi sredi življenja bili dejavni v ljubezni, trdni v veri in krepostni kot ljudje. V nedeljo, 30. maja, je v naši župniji Teharje pristopilo 10 otrok k prvemu svetemu obhajilu. Istega dne je bila slovesnost tudi pri sv. Lovrencu v Kompolah. To je vsekakor praznik za družine teh otrok in tudi za vso župnijo. Skupno smo se potrudili, da so bili otroci dobro pripravljeni, da je bila cerkev lepo okrašena, da je bilo bogoslužje skrbno pripravljeno. V nagovoru smo v našem slavju razmišljali o kruhu, ki ima dolgo pot in mora skozi veliko trpljenja: od zrna, ki je sejano, do hleba na naši mizi. V njegovem nastajanju sodeluje zelo veliko ljudi. Kruh prihaja torej iz velikega trpljenja, iz dela mnogih rok, je sad zemlje in dela človeških rok. Zato zasluži veliko spoštovanje. Jezus pa nam je v zadnji večerji dal še veliko več: po sveti daritvi je spremenil kruh v svoje telo in naročil, naj v daritvi svete maše Cerkev to nadaljuje. Zato naj prejemamo obhajilo vedno s spoštovanjem in pripravljeni. Letos se želimo tega še toliko bolj zavedati, saj obhajamo leto sv. Evharistije in smo prav v teh dneh preko Evharističnega kongresa v Celju (13. junij) še toliko bolj povabljeni in spodbujeni k čaščenju in vrednemu prejemanju svete Evharistije. Miha Herman, župnik JUNIJ 2010 SLOVENSKI OKTET NA TEHARJAH V petek, 21. maja 2010, smo v cerkvi sv. Martina na Teharjah gostili Slovenski oktet ob prazniku krajevne skupnosti Teharje. Vokalna zasedba z dolgoletno tradicijo in s pomembnim umetniškim ter narodnim poslanstvom je tudi tokrat poskrbela za nepozaben kulturni in duhovni dogodek. Večer je bil prepojen z vrhunskim in predvsem zelo občutenim ter ubranim petjem. V izredno doživeti interpretaciji je Slovenski oktet v prvem delu prepeval nabožne melodije, v drugem delu pa so se predstavili s slovenskimi domoljubnimi pesmimi. S svojim mogočnim petjem so napolnili teharsko cerkev, predvsem pa srca mnogih poslušalcev, ki so svoje navdušenje izražali z močnimi aplavzi. V polni cerkvi je zazvenelo štirinajst melodij, predvsem slovenskih skladateljev (Ave Maria, Oča naš, Večerni Ave, Glejte, že sonce zahaja, Že pada mrak v dolino, Lepota Marije device, Zgodnja danica, Domovini, Imel sem ljubi dve in Na poljani) in tudi ljudskih (Tam, kjer pisana so polja, Tam, čier teče bistra Zila, Pa se sliš in Kangalilejska ohcet), na navdušenje poslušalcev pa je oktet odgovoril še s tremi dodatki. Enkratni glasovi in njihova globoka sporočilnost bosta v domačih teharskih poslušalcih kot tudi v mnogih drugih, ki so prišli od blizu in daleč, zagotovo odzvanjala še dolgo. Kulturni program je bil obogaten še z orgelskim nastopom organista Jerneja Mazeja, petje in igranje pa je s pomenljivimi mislimi Antona Martina Slomška povezovala ga. Irena Zevnik. Vse navzoče sta pozdravila še domači gospod župnik Miha Herman in predsednik krajevne skupnosti Teharje gospod Franci Kač. Po čudovitem koncertu se je prijetno druženje nadaljevalo tudi pred cerkvijo. DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN Cvetka Rezar PRIJETNO DRUŽENJE PRI CERKVI SV. LOVRENCA Dokaj muhasto vreme se je veselilo z nami, ko smo se na pobudo g. župnika dr. Vlada Zupančiča zopet zbrali s starejšimi farani v naši župniji Sv. Lovrenc. Željni smo prijetnih srečanj in z veseljem smo se zbrale bivše članice Vincencijeve konference, Mateja iz župnijskega sveta, naš podžupan Jani Glavač z ženo Darjo in pripravili majhno pogostitev. Po sv. Maši, za katero je poskrbel gospod župnik, smo nadaljevali naše druženje pred župniščem. Med nami je bila tudi naša najstarejša faranka, ki šteje komaj 96 let, je še vsa čila in dobrovoljna ter hvaležna sinu, da jo je pripeljal v njej tako ljubo cerkvico. Ko sem po žensko pohvalila pričesko 90-letne gospe, mi je z nasmehom odgovorila, JUNIJ 2010 da si ni nikoli barvala las, in da si jih vseskozi maže z orehovim oljem. Veliko modrosti ujameš med starejšimi, če malo prisluhneš. »Mož je bil mlajši in zavidanja vreden, pa sem na poročni dan sklenila, da bom celo življenje tako urejena, da se to ne bo videlo. In res je bilo tako, njega sedaj ni več, je žal že pokojni, jaz pa sem še vedno z vami, rada berem in se še vedno veselim življenja, ker žalost te nikamor ne pripelje.« Kako malo je pravzaprav potrebno, da je ob složnosti in pobudi narejeno nekaj lepega in nujnega v teh časih. Bili smo veseli prav vsakega, ki je naključno prisedel, saj to ni bila zaključena družba, ampak prijetno druženje, kjer je vsak pomemben in dobrodošel. Vsem, ki ste bili z nami, smo hvaležni, predvsem gospodu župniku za pobudo in duhovnost, upajmo, da se še kdaj dobimo še v večjem številu. Sonja Mastnak 53 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN 54 NA ZASAVSKI SVETI GORI V soboto, 29. maja 2010, se je s Svetine odpeljal poln avtobus otrok, ki so v šolskem letu 2009/10 obiskovali veroučno šolo na Svetini. Namenjeni so bili na Zasavsko sveto goro, eno najstarejših Marijinih romarskih poti na Slovenskem. Otroke so spremljali tudi nekateri starši, župnik dr. Vlado Zupančič in organizator izleta, ključar Brane Mlakar. Preko Trojan smo se spustili proti Izlakam, krenili nato v Zasavsko dolino in proti Zasavski sveti gori. Pričakala nas je obsijana z jutranjim soncem. Od planinskega doma, ki je bil nekoč šola, smo se peš napotili proti hribu, kjer je na vzpetini cerkev s pokopališčem in obzidjem, nekaj cerkvenih stavb in stare mogočne lipe. Ustavili smo se pred dekorativnimi freskami, ki krasijo večino cerkvenih stavb. Upodobitve prilik predstavljajo vrnitev izgubljenega sina, dobrega pastirja in usmiljenega Samarijana. Ena od fresk predstavlja tudi Savlov padec s konca na poti v Damask. Otroci so se preizkusili v znanju in bili za pravilne odgovore nagrajeni z lizikami. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval župnik dr. Vlado Zupančič. V slikoviti cerkvi je razložil učencem nekatere značilnosti obredov tega svetišča, ki drugje niso več v navadi. Med mladinsko obarvano mašo so bodoči birmanci sodelovali pri branju berila in pri prošnjah, po obredu pa z zanimanjem prisluhnili kratki zgodovini kraja, ki jo je slikovito predstavil domači župnik. Vožnjo smo nato nadaljevali proti geometričnemu središču Slovenije, na kratko označenem kot GEOSS. Kratek sprehod skozi gozd nas je malo utrudil, zato so klopce okoli obeležja GEOSS-a prišle kar prav. Zgovorna domačinka nam je predstavila zgodovino in pomen geometričnega središča. Ker je bilo še dovolj časa na voljo, energija v mišicah pa je kar prekipevala, je na bližnjem travnatem igrišču sledila ura športnih aktivnosti po izbiri. Na Svetino smo se vrnili po isti poti, malo utrujeni, pa vendar z zadovoljnim občutkom, da je za nami uspešno veroučno leto, pred nami pa še dolge počitnice. Betka Vrbovšek JUNIJ 2010 ŠTORSKI OBČAN Letos je mednarodno leto biotske raznovrstnosti in naš razred je sodeloval na likovnem natečaju revije Moj planet z risbicami na temo »Bogastvo najdeš v naravi«. Zelo sem se razveselila vabila na podelitev nagrad, ki je bila v soboto, 22. maja, v parku Škocjanske jame. Izmed 250 prispelih likovnih del so izbrali osem risb in nas - avtorje povabili na ogled razstave. Po prireditvi smo odšli v gostilno, kjer smo se okrepčali z joto in si nabrali moči za hojo po Škocjanskih jamah. Po ozkem tunelu smo prišli v jamo, kjer je bilo veliko prostora. Ko smo hodili po njej, smo prišli do mosta, ki je bil visok 45 metrov, in ga prečkali. Ker je voda tekla z močnim pritiskom, je bil drugi del jame, ki se mu reče šumeči, poln megle. Po končanem ogledu jame nas je vodnik peljal UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA DARILO NARAVE k slapovom, ki so tekli z zelo močnim tokom. S pohoda smo se vrnili ob 16.30 uri in se odpravili nazaj domov. Naravi sem dala darilo – risbico, ona pa meni lep dan, ki mi bo ostal še dolgo v spominu. Maša Volavšek, 8 let ŠOLA V NARAVI NA PTUJU V ponedeljek, 3. 5. 2010, smo se petošolci odpravili v šolo v naravi. Že med vožnjo na Ptuj smo vedeli, da bomo uživali. In res je bilo tako. Ob prihodu smo si najprej ogledali ptujski grad, v katerem smo videli veliko zanimivega: pustne maske, zbirko različnih glasbil, zbirko orožja in posamezne sobe, v katerih so bili predmeti iz preteklosti. Po ogledu gradu smo odšli v dom Kurent. Vselili smo se v sobe. Stanovala sem skupaj z Vanesso, Urško in Melanijo. Imeli smo nekaj časa, da smo razpakirali svoje stvari in jih zložili v omare. V jedilnici smo najprej imeli kratek sestanek z vodjo doma, gospo Natalijo, nato smo uživali v dobrem kosilu, ki je vsem teknilo. Sledil je počitek, ki ni bil ravno počitek, ampak igranje in medsebojno obiskovanje. Kar kmalu smo odšli na bazen. V terme Ptuj nas je odpeljal avtobus. Kopali smo se v notranjem bazenu, ker je bilo zunaj mrzlo. Najprej smo se testirali in učitelj je JUNIJ 2010 ugotovil, da zelo dobro plavam. Sledilo je učenje plavanja, ki je bilo kar naporno. Po dveh urah smo se ponovno napotili v dom. Po večerji smo najprej napisali dnevnik za tekoči dan, nato pa smo se še sprehodili po Ptuju. Za nami je bil naporen dan, zato smo prav kmalu vsi zaspali. Naslednji dan je naša soba pripravila vse potrebno za zajtrk. Vsak dan smo plavali dve uri dopoldan in dve uri popoldan. Ko smo potrebovali malo oddiha, smo šli v savno ali na tobogan. Ob večerih smo se zabavali. Ko smo napisali dnevnike in rešili nekaj učnih listov, smo imeli različne zabavne aktivnosti. V torek smo izbirali naj frizuro, me smo bile četrte. V sredo smo pripravili predlog modne kolekcije za poletje 2010. Mislim, da smo dosegle drugo mesto. V četrtek pa je vsaka sobica pripravila svojo točko – večina se nas je predstavila z glasbeno točko. Zadnji dan smo pospravili vse stvari, po zajtrku smo kovčke odnesli v pritličje, potem smo odšli še na dopoldansko plavanje. Tega dne je sledilo testiranje. Osvojila sem srebrnega delfinčka. V dom smo se vrnili samo še na kosilo. Ob slovesu nas je gospa Natalija pohvalila, da smo bili izjemno pridni. Odpravili smo se na avtobus in se odpeljali proti domu. Kar oddahnili smo si, ker nam ne bo potrebno več toliko plavati. Lahko rečem, da nam je vsem bilo v letošnji šoli v naravi zelo všeč. Zala Mastnak Jurkošek, 5. b 55 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN LIKOVNA RAZSTAVA UČENCEV OSNOVNE ŠOLE NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT V LJUBLJANI Osnovna šola Štore je bila izbrana, da pripravi razstavo likovnih izdelkov na Ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani. Dodeljena naloga nas je sprva presenetila, saj do sedaj razstave na ministrstvu še nismo pripravljali. Naročilo je vsebovalo pripravo izdelkov za 200 panojev v velikosti 100 x 70 cm. Likovne izdelke so prispevali učenci od 1 do 9. razreda. Priprava, lepljenje izdelkov na paspartuje in signiranje sta zahtevali teden dni dela. Zaradi izredno kratkega časa od naročila do izvedbe so se pripravljalna dela večkrat zavlekla tudi pozno v noč. Izdelke smo obešali dva dni po rednem pouku v šoli, v petek, 9., in v torek, 13. aprila. Za pomoč pri delu so se javili učenci Gregor Novak, Žan Hrastnik in Primož Pušnik, vsi iz 8. razreda. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo parkirali neposredno pred vhodom v stavbo, kar nam je precej olajšalo prenašanje težkega tovora. V Ljubljani nas je sprejela osebna tajnica ministra, Mojca Grobelnik. Preden smo začeli z delom, nas je peljala v 6. nadstropje, v pisarno ministra dr. Igorja Lukšiča in z njim smo se tudi fotografirali. Na to fotografijo smo zelo ponosni. Po tem sprejemu smo se lotili dela. Za gibanje po hodnikih smo potrebovali kartice, za vsako nadstropje drugo. Obešali smo slike in snemali stare izdelke. Delo smo zaključili v poznih urah. Nadaljevali smo v torek, 13. aprila, ko smo obesili slike vse do 6. nadstropja. Pri obešanju smo naleteli tudi na težave, najbolj nas je ustavljalo to, da so bili različni panoji z različnimi načini snemanja okvirjev in za vse nismo imeli potrebnega orodja. Delo je bilo zelo naporno in časovno omejeno, zato smo se morali zelo potruditi, da smo ga opravili. mag. Marlenka Drevenšek, učiteljica likovne vzgoje DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ GEOGRAFIJE 56 21. 4. 2010 smo se trije učenci OŠ Štore pod mentorstvom gospe Judite Marovt udeležili državnega tekmovanja iz geografije. Aljoša Gajšek, Amadej Lisec in Janez Krevel smo se po nepričakovanem, a zasluženem 1. mestu na področnem tekmovanju, ki je potekalo na OŠ Hudinja, uvrstili na državno tekmovanje. To je potekalo v majhnem kraju Bogojina, v občini Moravske Toplice. Verjetno ta kraj poznate po cerkvi, katere arhitekt je Jože Plečnik. Po malici nas je g. ravnatelj skupaj z go. Judito Marovt odpeljal v Prekmurje. Prispeli smo tam nekje okoli poldneva in se malo razgledali po terenu. Nato smo se prijavili pri organizatorju, kjer smo dobili zelo prikupna darila. Najbolj sta nam bila všeč majica z logotipom tekmovanja in majhen keramični ulitek znamenite bogojinske cerkve, ki smo si jo kasneje tudi ogledali. Dobili smo tudi bone za kosila in se najedli okusnega bograča. Sledil je zelo zanimiv kulturni program. Pripravili so ga učenci tamkajšnje šole. Vse je bilo v znamenju astronomije, kar je bila tudi letošnja tema tekmovanja, namreč letos je leto astronomije. Govor je imel ravnatelj OŠ Bogojina, župan Moravskih Toplic in še kar nekaj drugih pomembnih državnih uslužbencev. Vsi so nam zaželeli srečo in kmalu je sledil teoretični ali pisni preizkus. Trajal je 30 minut. Nam je minilo še precej hitreje, saj smo bili kar nervozni. Po preizkusu smo izžrebali štartno številko za teren, kjer smo nastopali kot ekipa. Trije korajžni fantje smo nastopili kot sedmi. Izkazala se je kot zelo srečna številka, saj smo bili zadnja ekipa, ki je še reševala terenske naloge na suhem. Časa smo imeli več kot dovolj in zelo smo se zabavali ob nalogah, kjer je poleg teoretičnega znanja veliko pomenila splošna razgledanost o naravi oz. geografiji in malce logičnega razmišljanja. In seveda samozavestni kot smo, smo izvrstno rešili predvsem ta del tekmovanja in si vsi trije prislužili ZLATO PRIZNANJE. Zahvala gre predvsem naši mentorici, ki nas je na to tekmovanje odlično pripravila. Sledila je malica in odhod domov. Pot smo si krajšali s pogovori o nalogah in predvsem o nogometu, kar ni bilo najbolj po godu učiteljici, a smo kljub temu prišli domov z novo izkušnjo in zelo dobre volje. Še boljše volje pa smo bili prejšnji teden, ko smo dobili uradne rezultate in z njimi že tudi zlata državna priznanja iz geografije, kar je največ, kar lahko osnovnošolci na tem področju dosežemo. Janez Krevel, 9. a JUNIJ 2010 ZAKLJUČNA PRIREDITEV EVROPSKE VASI 2009/2010 Celoletno delo v projektu z izbrano državo Finsko smo zaključili s prireditvijo v celjskem mestnem jedru v petek, 7. maja 2010, med 12. in 16. uro, ko je bila postavljena EVROPSKA VAS naše, SAVINJSKE REGIJE. Na stojnici smo razstavili izdelke in plakate, ki so jih izdelovali naši učenci celo šolsko leto, na odru pa so članice plesne skupine predstavile Finsko s plesno točko na glasbo finske metal skupine Nightwish. Na stojnici so si mimoidoči lahko med številnimi plakati o Finski ogledali še finskega upokojenega dirkača Miko Hakkinena in njegov bolid iz odpadne embalaže, Božičkovo hišo z Božičkom, severnimi jelenčki, zasneženo vasico s tipičnimi finskimi hiškami, knjigo velikanko (finskoangleško-slovenski slikovni slovar in finske pravljice v stripu), se posladkali z značilnim finskim pecivom, domov odnesli finsko zastavico, ki so si jo pobarvali sami, ali pa se preizkusili v reševanju križanke o Finski. Veseli nas, da smo z raziskovanjem Finske, njenih kuturnih, umetnostnih in turističnih zanimivosti, bogate zgodovine in »okusne« kulinarike, pridobili veliko novih podatkov, znanj in spretnosti, s katerimi bodo naše in vaše bistre glavce še modrejše. V pričakovanju Evropske vasi 20010/2011 lep pozdrav iz žepne Evropske unije! UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Mojca Rožman, mentorica projekta na OŠ Štore OGLED POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE V torek, 11. 5. 2010, smo se nadarjeni učenci po pouku z vlakom odpeljali v Celje. Z železniške postaje smo »pešačili« do Pokrajinskega muzeja Celje, kjer smo si najprej ogledali razstavo o življenju Alme M. Karlin. Predmeti, ki jih je prinesla s svojih potovanj, so res zanimivi. Nato smo si ogledali še Celjski strop in ostale zbirke v stavbi spodnje grofije, tudi lobanje grofov oz. knezov Celjskih. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si šli ogledat mesto pod mestom – rimsko Celejo pod Knežjim dvorcem. Tu smo »in situ« – na originalnem mestu nastanka – videli največji ostanek rimske ceste v Sloveniji, rimsko malto in kip iz belega marmorja. Preživel sem lepo in poučno popoldne. Aljaž Šumej, 6. a Bilo je super. Najbolj mi je bil všeč Celjski strop. Zanimiva iluzija. Sara Zalokar, 8. b JUNIJ 2010 57 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Kovinarji končali letošnje prvenstvo na desetem mestu. Nogometaši Kovinarja so si po slabi sezoni šele dva kroga pred koncem prvenstva zagotovili obstanek v ligi. Za nami je sezona, ki bo kaj kmalu pozabljena. Kovinarji so namreč osvojili deseto mesto, ki samo po sebi niti ni tako slabo. Bolj skrbi dejstvo, da so se skozi ves spomladanski del prvenstva borili za obstanek, predvsem pa je bila zaskrbljujoča igra, ki so jo prikazali. Kovinarje je od nekdaj krasila hitra in borbena igra, tega pa je bilo letos s tribun videti bolj malo. Predvsem je izstopala neprepričljiva igra v obrambi, saj so nogometaši iz Štor izgubili kar nekaj tekem bolj zaradi lastnih napak, kot pa da bi bili nadigrani s strani nasprotnika. Če pogledamo rezultate, pridemo do zanimivih primerjav: Kovinarji so odlično igrali proti vodilnim moštvom, imeli pa so težave z moštvi, ki so bila na lestvici in tudi na igrišču precej slabša. In večino teh porazov so si „zakuhali“ z lastnimi napakami. Kakorkoli, sezona je za nami, prvaki so postali igralci Šmartnega in se selijo v 2. ligo, družbo tretjeligašev pa zapuščajo igralci Pesnice in Mons Claudiusa iz Rogatca. Nogometaši Kovinarja so sedaj na odmoru, v vodstvu kluba pa bo časa za odmor bolj malo. Vodilni možje so namreč odločeni, da v tem obdobju poskusijo odpraviti težave, ki jih prinaša vsako leto bolj zahtevno tekmovanje, ki je pod okriljem evropske nogometne zveze. In brez podpornikov Kovinarja bi v Štorah igrali samo rekreativni mali nogomet. Zato se Kovinarji še enkrat zahvaljujemo vsem, ki omogočajo, da Štorovčani in vsi ljubitelji nogometa niso prikrajšani za igro, katere štorske korenine segajo v daljno leto 1930, torej 80 let nazaj. 58 Brez njih Kovinar ne bi mogel nastopati v ligaškem tekmovanju. Kovinar 2009/2010 Končna lestvica v 3. SNL - vzhod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Šmartno 1928 26 Simer Šampion 26 Stojnci 26 Čarda 26 Koroška Dravograd 26 Malečnik 26 Odranci 26 Tehnostroj Veržej 26 Zreče 26 Kovinar Štore 26 Tromejnik G-Kalamar 26 Paloma 26 Tehnotim Pesnica 26 Mons Claudius 26 17 15 14 14 12 13 12 11 9 8 8 7 6 2 4 7 4 3 8 3 5 3 7 7 6 4 5 2 5 4 8 9 6 10 9 12 10 11 12 15 15 22 76:39 50:18 53:36 53:22 53:32 55:53 61:47 48:51 41:53 35:41 38:44 38:61 34:55 28:111 55 52 46 45 44 42 41 36 34 31 30 25 23 8 Aleš Korošec, NK Kovinar JUNIJ 2010 UTRINKI Z OTVORITVE IGRIŠČA STRAŽA