Vpliv zimskega sporta na človeka.
Potreba po počitku in po prostoizvoljenem telesnem in duševnem delu se v današnjih tako kompliciranih življenjskih razmerah ne omejuje samo na razvedrila poletnih mesecev. Za protiutež škodljivosti današnjega življenjskega načina je treba bolj učinkovitih sredstev kakor sta toplota in solnčna svetloba. Dognano je, da leži v kontrastu najmočnejši
zrak, snežena odeja, ki nudi svetlobne reflekse največje intenzitete, vse to nenavadno učinkuje na razvoj človeškega telesa. Mišice delujejo s povečano energijo; širijo se in ustvarjajo v celicah pomnoženo množino sokov, ves proces presnavljanja se vrši hitreje in močneje. Delovanje srca in pljuč je ojačeno, krvna cirkulacija poživljena. Ves organski proces je
Velika Planina (1558 m) nad Kamnikom.	(Fot. Ivan Tavčar.)
biološki impuls za ohranitev. Res vabi poletje v prosto naravo in ljubkost obnavljajočega življenja vpliva ugodno na človeško dušo in srce. A še močnejši in dobrodejnejši je vpliv zime, ki nas priganja k delu in borbi. Vsak pozna velik, zadovoljujoč in osrečujoč užitek premagane ovire, izvršenega dela, uživanja sadov preslanega napora. In ravno zima nam nudi najširše polje, da se merimo z najrazličnejšimi nasprotniki, ki nam jih stavi narava.
Splošno deluje zimski sport mnogo močneje na človeški organizem kakor letni. Mrzli, suhi in čisti
dobil v boju z zimsko naravo močan impuls, ki je potenciral delo vseh človekovih organov.
Vse panoge zimskega sporta, zlasti smučanje, sankanje in drsanje, vplivajo osvežujoče na športnikovo telo in dušo. V njem vzbude veselje in zadovoljnost, ojačijo pogum, hladnokrvnost in prisotnost duha. Seznanijo ga z dobrodejno zavestjo lastne moči in z zaupanjem v samega sebe. Menda nobena druga športna panoga ne osreči človeka tako, kakor ravno zimski sport. Ako vpoštevamo pri tem še neprecenljiv vzgojni pomen teh rezultatov, zlasti zavest, stav-
Ijenih zaprek in težkoč in vpoštevamo tudi užitek, ki nam ga nudi lepota in harmonija zimske narave, ki je tako nedosežna v svojem veličastnem miru in nas z lahkoto dvigne iznad morečega ozračja vsakdanjih malenkosti, potem bomo lahko pravilno pojmovali koristi, ki nam jih nudi pametno gojenje zimskega sporta.
Pametno seveda mora biti to gojenje. Ne sme se preleviti v nesmiselni lov za rekordi, tekmovanje ne sme biti nepremišljeno in zaslepljeno. Vedno mora športno delovanje ostati v skladu s športnikovimi dušnimi in telesnimi močmi. Športnik mora imeti pred očmi, da je sport opravilo, ki ga ne sme in ne more brez kazni stopnjevati do ekstremov. Ako bo ta načela vedno vpošteval, mu bo nudil zimski šport vse potrebne fizične in psihične moči za težave njegovega poklica in za trdo življenjsko borbo.
©
Šestdnevna dirka s kolesi.
Klasična dirka na dirkališču Madison
Square Garden Hall v New Vorku.
O polnoči, 5. decembra, je počela v prostorni športni palači New Yorka klasična šestdnevna dirka s kolesi za prvenstvo Amerike. Svoječasno so bile te vrste dirke posebnost in edine v Ameriki. Velikanski interes pa, ki ga kaže občinstvo za te dirke, je povzročil, da je imela Amerika letos že v novembru eno tako »Six days race«, sedaj drugo, in tekom zime obetajo še dve dirki.
Ogromne mase občinstva so prisostvovale otvoritvi. 15 parov je startalo, da se preizkusijo v nepretrgani 142-urni vožnji, ki stavlja na dirkača težke zahteve. Dva dirkača tvorita 1 par, ki mora, sicer menjaje, vendar brez prestanka, absolvirati vseh šest dni. Šest parov je bilo to pot čisto evropskih. Zadnja dirka v Armory Hallu je silno razvnela dirkače, ki so se s tem večjo rivaliteto vrgli na to tekmovanje. Startali so:	1. Kramer-Sparcer (Amerika-Kanada),
2.	Namara-Egg (Avstralija-Švica), 3. Lawrence-Spears (Amerika-Avstralija), 4. Debaets-Persyn (Belgija), 5 Coburn-Brocco (Amerika-Francija), 6. Verri-Belloni (Italija), 7. Laene-Piani (Holandska-Italija), 8. brata Sutter (Švica), 9. van Xewel-van Leerberghe (Belgija), 10. Miguel-Klaas van Vek (Francija-Holandska), 11. Bedell-Thomas (Amerika), 12. Smith-Taylor (Amerika), 13. Byron-Stehle (Amerika), 14. Grimm-Youngh (Amerika), 15. Vandervelde-Dhossche (Belgija).
Klasifikacija se vodi s točkami, ki se zaznamujejo vsakih šest ur. Prvi dan je bilo nad vse živahno; najprej so poskušali Coburn, Egg in Kramer pridobiti en krog več z divjo gonjo, nato zopet Debaets, kateremu se je tudi faktično posrečilo se preriti na drugo mesto. — Klasifikacija prvega dne: Coburn-Brocco na vodstvu, Debaets-Persyn kot drugi, Namara-Egg kot tretji. Publika je sledila z živahnim interesom tekmi, spremljajoč jo mestoma z gromovitim aplavzom, mestoma s protesti in hrupom.
Drugi dan ni prinesel posebnosti, nekaj moštev je že odstopilo, med drugimi znani Frank Kramer. Tudi tretji dan je šel z običajnimi zanimivostmi svojo pot. Na vodstvu je bil še vedno par Coburn-Brocco, ki je prevozil v 36 urah 104(M26 km, za njim De-baets-Persyn in Xevel-Leerberghe.
Prvi trije pari so tako sigurni na svojih priborjenih mestih, da se suče ves boj le še za četrto mesto in naslednje, prva tri mesta ne pridejo zaenkrat več v poštev. Ali vendar se dobi tupatam kak junak, ki se opogumi in zastavi vse svoje sile za predor fronte, toda brezuspešno. To so oni boji, ki delajo dirko kljub sicer veliki enoličnosti interesantno. Odstopi so še vedno pogosti. Po 84. uri so razvrščena moštva sledeče: 1. Coburn-Brocco z 2173-4 km, 2. Debaets-Per-syn, 3. van Xevel-van Leerberghe, en krog za njimi kot četrta Namara-Egg.
Brez večjih pripetljajev se je bližala dirka zaključku. Zmaga prvih treh je bila neizpodbitna in francosko-amerikanski par Brocco-Coburn je ostal zmagovalec. Dosegla sta 2281 točk in 3684'610 km. Drugi je bil par Debaets-Persyn za en krog zadaj in tretji par je bil van Xevel-van Leerberghe. Uspeh je pa vendar minimalen v primeri s svetovnim rekordom, ki znaša 4510‘027 km.
m
Rud. Badjura:
Navodila
za sestavljanje vremenskih poročil iz zimskošportnih postojank.
Športna zveza v Ljubljani se je odločila, da bo vzajemno z uradom Tourist-Office, Ljubljana, razgla-ševala po Sloveniji, Zagrebu, Beogradu in drugih važnih krajih vremenska poročila in druge kratke, jedrnate notice o gibanju po zimskošportnih postojankah po Sloveniji. Tozadevna poročila bodo objavljali dnevniki, športni listi, poleg tega bodo razvidna poročila tudi po različnih izložbah v obliki malih avizov.
Da bodo omenjena poročila res točna in vsestranska, naproša Športna zveza vse zimske športnike in interesente tujskega prometa po naših zimskošportnih postojankah, predvsem v Bohinju, na Bledu, v Tržiču, Radovljici, Žirovnici, na Jesenicah, Planini »Sv. Križ«, v Mojstrani, Kranjski gori, Ratečah, Kamniku, Šmarijah, Višnji gori, Blokah i. dr. krajih, da ji pošiljajo točna in strogo istinita poročila o tamošnjih vremenskih odnošajih in kratke notice o zimskošportnem gibanju i. dr., kar bi utegnilo zanimati zimske goste, izletnike in turiste. Uverjeni smo, da bo sodelovanje vseh interesentov v tej smeri močno dvignilo gibanje in hitrejši razmah zimskega sporta in tujskega prometa v zimski sezoni.
Poročila naj se blagovolijo pošiljati na naslov: »Tourist-Office, Ljubljana«, in sicer redno dvakrat na teden. Prvo poročilo naj dospe v torek dopoldne, drugo pa v petek popoldne.
Poročila naj se ozirajo predvsem na sledeče točke, besedila in spored:
1.	Kraj.
2.	Datum.
3.	Toplina (temperatura, izražena v "C, merjena ob 7 h zjutraji na dan odpošiljatve vremenskega poročila).
4.	Vreme (jasno, megleno, oblačno, sneži, metež, vetrovno, burja, voljno ali južno). — Koder in kadar leži običajno megla, naj se pristavi n. pr.: zjutraj od .... do ... . ure megla, potem jasno; pri mrazu naj se pa označi: suh mraz, vlažno, mokromrzlo.
5.	Sankališče. Stanje sankališča naj se cznači: uporabno, neuporabno, se urejuje, zvoženo, hudo zvoženo. — Koder je več sankališč, naj se v svrho razločevanja krajevno označijo (n. pr. Tržič: Ljubeljsko sankališče, Sankališče iz Loma, ali Bohinj: a) »Belvedere« ali »športno«, b) zabavno, c) Ravensko sankališče itd.).
6.	Drsališče:	gladko, grapavo, očiščeno
(pomedeno), zasreženo. — Zraven je pristaviti vselej debelino ledu v centimetrih. Ako ni ledu: drsališče neuporabno ali led se taja, kadar pa zmrzuje: dela se »mrena« (tanka skorja), jezero se je po-mrenilo.
7.	S a n i n e c (t. j. so li ceste in druga vozna pota ugodna ali neugodna za sani): izvrsten, ugoden, neugoden, brozgla, odmeka (taja se), poledica i. dr, — Pri gorskih potih za pešce: pot na .... izgažena, neizgažena.
8.	Smuka (t. j. je li sneg za vežbanje in izlete smučarjev ugoden ali neugoden): izborna, manj ugodna, slaba. Izborna, izvrstna je smuka, kadar je n pr. sneg na površini prav suh; zovemo ga: pršič, prašnik (ki praši za smučarjem, posebno po novo-zapalem snegu) ali s r e ž (kadar od mraza popoka
sren (trd sneg, ki drži človeka tudi brez smuči in krpelj na površini, ne da bi se mu udiralo). — Vse te vrste snega značijo manj ugodno smuko.
Pri določevanju kakovosti in debeline snega se je ozirati na dvoje, in sicer: a) na sneg v dolini in b) v višjih legah.
Koncem teh točk, v kolikor prihajajo za to ali ono postojanko v poštev in ki klasificirajo vreme, naj se pristavijo še kratke notice o zimskošportnem gibanju, o obisku, o prireditvah, izletih, in druge kratke reklamne notice, kjer se športniki in turisti na to in ono opozarjajo.
©
Rud. Badjura:
Smuška terminologija.
(Konec.)
V.
106.	* Ključi, pl. m. od ključ (n e serpentine ali cikcak!); potni, cestni ovinki, n. pr. cesta čez Ljubelj gre v »ključe«. (BI)
107.	Prečnica, e, f., razdalja med dvema ključema
Božičnica na Pasjih Pečeh pod Veliko Planino.	(Fot. B. Brinšek.)
površina snega in se iskri v kristalih). — To kakovost snega je vedno pristaviti k splošni označbi »izborna s.«. — Obenem naj se po možnosti izrazi tudi debelina snega, in sicer: a) v celem, t. j. snega 1 m ali 60 cm itd. — b) na površini, n. pr. nov, suh puh za 1 ped ali v centimetrih, ali 1, 2 do 3 prste sreža na Im, 60 cm, 45 cm debeli stari podlagi. — Debelino snega je meriti v zavetjih, kjer ni zametov.
Kakovost snega označujemo v ostalih odnošajih še sledeče: južen sneg (kadar se taja), o s r n i c a ali o s r e n j e n sneg (ki se je po jugu nekoliko ota-jal in čez noč nekoliko po vrhu pomrznil, površina se vidi kot strjena sol s krhko, lahko skorjico) ali
(ovinkoma ali okretoma); delaj v breg na turah kolikor mogoče dolge »prečnice«, to manj utrudi kot množica kratkih, ker se moraš prepogostokrat okreniti.
108.	Krmarica, e, f., v teku naprej pomaknjena, nekoliko razbremenjena smučka, ki naj vodi in drži smer.
109.	Zavornica, e, f., pri teku zapostavljena smučka, ki nosi glavno težo; smučka, s katero zaviramo in reguliramo tek.
110.	Plug, a, m., način drsanja, kadar tvorita krmarica in zavćrnica s krivinami navzdol oster ali top kot; takrat »plužiš« ali »orješ« sneg, drsaš v plugu ali s plugom.
111.	Zaviram, -ati, ali zavrem, -eti, hitrost ovirati pri drsanju (zavrem _ zakrmim).
112.	Opora, e, f. (desna ali leva); pri teku v pošev navzdol preko brega si z zavornico ali v desni ali v levi opori (katera noga pač zavira).
113.	'Kriliti, -im, novinec ali smučar v skoku »krili«, t. j. maha z rokami in si s tem lovi ravnovesje (n e balansirati). (BI, Pl)
114.	Drža, e, f., pokončna, d. v teku, počepna, po-klekna (v pokleku).
115.	Stoje, adv. (v pokončni drži).
116.	Čepe, adv. (v počepni drži).
117.	Kleče, adv. (v pokleku).
118.	Polže, adv. od polzim, -eti (način drsanja po trdem, strmem srenu).
119.	Zavor, a, m., ali zavor (zavora, e, f.), pomeni dejanje (figuro, zavinek), kadar zakrmim v desno (levo), da se vstavim ali samo, da izpremenim smer; pri smuški tehniki razločujemo v glavnem troje zavoro v,1 in sicer:
131.	Led je gladek ali grapav, posrežen (srežast ali slanast), kadar se delajo po njem srežnate zvezdice, rože
132.	* Poč, f, f., pl. poči; kadar zmrzuje in se dela led po jezerih, nastanejo dolge poči. Velezanimiv je ta fenomen na Bohinjskem jezeru med skalnatim ostenjem. Led se glasi včasih kar vsako minuto, posebno pa razglasuje led ponoči, tako da se to čuje celo v Bohinjsko Bistrico. Pok, glas ledu ima čuden, zvonek, jeklen, zamolklo zategnjen in tresoč, drdrajoč ton, podoben tulečemu grmenju. (Bo)
Dodatek. Pod poglavje »snegovi« spadajo še sledeči izrazi:
133.	* Končast (t. j. koničast) sneg, od vetra in deloma od toplote izjeden, izdolbljen, jamničast sneg (od konta, e, f., gl. zgoraj); starejši sren, posebno po snežnih, vetru uprtih stenah in strmih snežinah (ne v kontah!); videti je, kot da bi ga bil z žlico izdobljeval ali vtiskaval v sneg školjke. (Bo)
Zasnežene pastirske koče na Veliki Planini.
120.	Plužne zavore (s plugom).
121.	Telemark, a, m. (za mehki, suhi sneg).
122.	Kristjanija, e, f. (za trdi sneg — sren).
123.	Skok, a, m. (čez skakalnico) od skakati, -čem (-akam); s. je dolg ali kratek, posrečen ali ponesrečen.
124.	Poskok, a, m. (vaje v poskoku).
125.	Skakalnica, e, f. (smuška skakalnica v Bohinju).
126.	* Spodtičati, -am, n. pr. smuč(ka) izpodtiča, ako sc je nabral sneg pod njo. (BI)
127.	Sneg se oprijemlje * (čevljev, smuči, kolca, palic) ali s. se kepi na smučkah ali s. se nakopiti na pete, podplate (suh sneg, če se ojuži). (BI, Pl, M)
128.	Natakniti, -nem (iter. natikati) smuči.
129.	Sneti, snamem (raz nogo ali če so obešene na steni).
Led.
130.	* Mrena, e, f. (jezero »se je pomrenilo«); »mrena« se dela, kadar jezero pomrzne in se naredi lahna, tanka skorjica ledu. (Bled)
1 Kljub vsemu prizadevanju in stikanju nisem mogel dobiti boljšega izraza za nemški »Schvvinge« (Telemarkschwung).
134.	'Oblečen sneg (v bohinjskem narečju »obvočen, obočen« s.) so one mehke, lepe, čisto bele, raznolike lise novozapalega snega po starem, trdem, že nekoliko rumenkasto ali rjavkasto zamazanem snegu; o. s. je le bolj v lisah, ker ga veter raznese in obstane več ali manj le po jamah, dolinicah in zavetnih krajih. (Bo)
135.	' Kložnast sneg, zgornja plast snega po strmih snežinah, ki rada izpodrsne in se trga v kložah, t. j. ploščah (Schneebrett, Schneeschilder).
136.	Snežne ' opoke (od opoka, e, f.) se napravijo na strmih višinah vsled teže snega; navadno kažejo opoke vodoravno smer na strmino; opoke nastanejo tudi v skalah in na ledenikili (poči). (Bo)
137.	' Celi sneg, koder ni nič shojeno, izgaženo, nobenih smučin, n. pr. ne drsaj vedno v smučinah, v enem in istem tiru, pojdi le rajši »v celo«, da se navadiš prej samostojnosti; krmar gazi v celo, ostali pa gredo za njim po njegovih smučinah. (BI)
Mala tipa aeroplana ,,Aviette“.
Radovan Šepec:
Sport v Mariboru.
Doba krvoprelitja je končana, nastaja doba mirnega dela, miru in razvoja vsega krasnega, torej tudi razvoja za sport.
Ni trajalo dolgo po zadnjih preobratnih komplikacijah, ko so se pojavili prvi športniki na — Teznu. Vsem so še v spominu ti lepi časi divjega sporta v poletni jesenski sezoni leta 1919. V novi obliki, vsaj na zunaj, se je pojavilo športno življenje v letu 1920. Sport si je zopet osvojil Ljudski vrt ter si s tem našel pravi dom. Vseh dobrin: igrišč, igralcev, orodja in športnih potrebščin in vsega drugega se je zopet nakopičilo okoli športnih klubov, — sporta, pravega sporta pa je bilo le malo.
Zakaj?
Ne glede na nebroj eksemplaričnih dokazov lahko smatramo kot prvi in glavni vzrok tega pomanjkljivega športnega življenja vsestransko demoralizacijo. Če se pa sedaj tudi v sportu najde nravna osurovelost in so se zanesla n. pr. tudi gesla razrednega boja v sport, bodimo kljub temu uverjeni, da se lahko šport najprej obrani teh kug. Začnimo z delom sami pri sebi! Pomislimo samo, da delovanje na zelenem travniku še ni vse; da postanemo športniki, k temu je še treba trdne volje, oblažiti i notranje duševno življenje.
Drugi vzrok tiči v pojavu disharmonizacije med mariborskimi klubi in vsled tega popolnoma neorganiziranega športnega življenja. Manjka zelo občutljivo zaslomba a la »Športna zveza« v lokalnem smislu. Tako dolgo, dokler je biti in ne biti kakega kluba odvisno edino le od zmage ali poraza in dokler nima klub nikake višje moralne sile, tako dolgo je obsojen na pogin.
Tretji vzrok, ki ovira razvoj sporta v Mariboru, je nacionalizem, ki se skriva za masko sporta. Med prednje trdnjave nemškega »Dranga« k morju je spadal poleg Celja in Ptuja v prvi vrsti Maribor in ni se čuditi, če se sedaj obojestransko oživela narodna čuvstva srečajo tudi na športnem polju. V tem oziru, mislim, niso zadostno umevali in vpoštevali ne v Ljubljani, ne v Mariboru teh izjemnih razmer. Težko delo čaka tukaj odbore vseh mariborskih športnih klubov, oziroma društev, ki morajo poskrbeti, da se njihovi člani postavijo izključno le na športni program brez vsakih predsodkov. Sport potem ne bode več zanimiv samo po meri medsebojnih sil, nego tudi važen faktor v telesni in duševni vzgoji vsega naroda.	_
Splošno nudi mariborsko športno življenje tudi zelo enostransko sliko. Sport začne in skoro konča pri nogometu, če izvzamemo pri S. S. K. Maribor tenis in proti koncu letne sezone še ženski rokomet, pri S. K. Rapid pa neke poizkuse lahke atletike. Upajmo, da ne ostane občudovanje ledenozasnežcne krasote zimskega sporta samo v občudovalnih pogledih iz zakurjenih sob, ampak da polete naši športniki s sankami in smučkami ven v kraljestvo biserne zime.

IIIHHIIMIMHIHIHIMIHIHIHHIHIII'

• MIHIHIMItHIHIMMimimiMIHMIlT
Prvak drugorazrednih klubov L. N. P. — Športni klub „Svoboda".
Božič na Semmeringu. Dasi vremenske razmere na Semmeringu niso bile ugodne, se je vendar otvorilo na Božić veliko sankališče, na katerem so se v letošnji sezoni prvič vršile »bob-dirke«. Zmagal je bob »Pirat« z R Čerinom na krmilu v 1 : Sl'/o. Od sedaj dalje je dovoljeno, da krmarijo bobe tudi dame.
Velike smučarske tekme švicarskega smučarskega saveza se bodo vršile 28., 29. in 30. januarja. Savez ima 7000 članov.
30krat, imel 3 neodločne in bil tepen trikrat. Število kotov v mednarodnih igrah znaša 138 : 52. — V prvenstvenih tekmah je zmagal »Rapid« 15krat, izgubil dvakrat, pet jih je končalo neodločno. — V skupnem je dobil »Rapid« izmed 71 tekem 58, pet jih je izgubil, osem igral neodločno. Število kotov v splošnem 271 : 94. Rezervna moštva so igrala 39 iger.
Govoreče številke. O kolosalnem razvoju nemškega nogometnega saveza, ki se je ustanovil 28. januarja 1900, priča statistika, ki jo je zveza izdala. Štela je: leta 1900 86 društev s 4000 člani, leta 1904. 134 društev z 9317 člani, leta 1910. 1053 društev z 82.326 člani, leta 1914. 2233 društev s 189.294 člani in leta 1920. 3600 društev s 450.000 člani.
Francoski športniki v Srbiji. Srbski nogometni savez je povabil 22 francoskih nogometnih igralcev, da bi napravili v Srbiji turnejo v propagandne svrhe.
Mini
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiii
HUM
kit. fai M HI
■i ■
§:m
■M
j jtf -.di-ji
i ......
'„V ,
i
ifi«
• ,r' tf-H
■
...Jt	1
[hrnšmm
Olimpijada: Zmagovalec v metanju kopja.
• Obvezne vaje v smučanju. Občina Davos je vpeljala smučanje kot del telovadbe, in sicer obvezno za vse šolarje.
IV. nemško prvenstvo na sankah. Dne 26. decembra se je vršilo prvenstvo Nemčije za dirke na sankah v II-menau-u. Ker je bilo vreme jako toplo (5° C in južni veterl, je bilo sankališče slabo in so morali celotno progo 2700 m skrajšati za 200 m. Zmagal je Šved John Dewiel, ki ie zboljšal svoj dosedanji rekord 3 : 48 na 2 : 59. Drugi je prevozil v 3 : 15, tretji 3 : 36.
Rekordno leto dunajskega »Rapida«. Prvo moštvo je igralo 71 tekem, od teh 36 mednarodnih, 13 prijateljskih, 22 prvenstvenih. V mednarodnih igrah je zmagal »Rapid«
Najmarljivejši nemško-avstrijski konj je kobila Cor-nette, ki je dirkala nič manj nego 35krat in je pretekla 45 000 m.
Prvenstvo srednjeevropskih jahačev-lastnikov v lanskem letu je dosegel von Liptay, ki je jahal v 58 dirkah in zmagal 33krat.
Edmond Blanc, eden največjih konjerejcev in posestnikov hlevov, je pred kratkim umrl v Parizu. Blanc, ki si je kot najemnik igralne banke v Monte Carlo nabral ogromno premoženje, je vzbudil zanimanje občinstva zase, ko je leta 1899. plačal za konja Flying Fox 100.000 frankov, To se mu je tudi izplačalo, ker žrebec je imel v Adarmu, Ajaksu itd. vredno vrsto potomcev. Poleg teh je imel Blanc celo vrsto drugih dragocenih konj-dirkačev.
Naravno je, da je njegov hlev igral veliko vlogo pri vseh plemenskih konkurencah in da si je polagoma pridobil prvo vodilno mesto, katero najbolj ilustrirajo dejstva, da je dobil Grand Prix šestkrat, Derby štirikrat in Prix de Diane petkrat.
rašča, se boje, da bo v kratkem nastopila kriza v dirkalnem sportu.
Prvo darilo angleškega steepler-derbyja bo znašalo za leto 1921. 5000 funtov šterlingov (okoli 2 lA milijona jugoslovanskih kron).
Iz jesenskega dirkalnega meetinga na stadionu v Berlinu.
Dirkalne nagrade v Franciji se bodo v prihodnji sezoni jako povečale. Za 37 dirkalnih dni v Chautillyju in Longchampu je razpisanih 7,127.000 frankov, med tem za Grand Prix 400.000, za Prix del'Arc de Triomphe 300.000
Velike milanske dirke. Milanska dirkalna družba je ravnokar razpisala za leti 1921. in 1922. dirko Gran Premio d'Italia za 250.000 lir. 200.000 lir dobi prvi, 30.000 lir drugi, 12.000 lir tretji in 8000 lir četrti konj.
Iz jesenskega dirkalnega meetinga na stadionu v Berlinu.
frankov, za Prix du Conseil Municipal 200.000 frankov in za francoski Derby 150.000 frankov.
Mesečni stroški za vzdrževanje enega konja-dirkača znašajo v Nemški Avstriji 10.000 K. Ker režija ved..o na-
Češki termini 1921. Češkoslovaški Jockey-klub bo priredil 30 velikih dirk v prihodnjem letu, nekaj od teh tudi v Brnu. V Pragi jih bo 8.
m
Tekma med cestno železnico in tekačem. Kljub slabemu vremenu se je vršila v Berlinu tekma med berlinskim profesionalističnim tekačem Eichom in nalašč za to določenim vozom cestne železnice. Eich je prišel na cilj 12 minut prej nego cestna železnica in je dohitel še predvozeči voz na isti progi. Proga je bila dolga 20 km; pretekel jo je v 1 uri 23 minut 43 sekund. Zamrzla tla so bila velika zapreka za oba »konkurenta«.
Novo dirkališče za motocikle v Kodanju je bilo svečano otvorjeno v navzočnosti danskega kralja. V vseh otvoritvenih dirkah je zmagal amerikanski motocikl.
Švedska zimska konkurenca, katero priredi kraljevi švedski automobilni klub vsako leto, se bo vršila 22. januarja leta 1921. Proga bo Stockholm-Goteborg-Stock-holm.
Statistika francoskega zrakoplovnega prometa. Leta 1919. so preletela letala različnih zrakoplovnih družb skupno 350.000 km. Leta 1920. se je ta številka povečala skoro za petkrat, ker do sedaj konstatirana celokupna proga znaša 1,500.000 km. Nezgode so razmeroma redke: povprečno odpade na vsakih 200.000 km po ena smrtna nezgoda. Leta 1919. so prevozili 960 potnikov, medtem ko letos že 6750. Transport blaga je napram preteklemu letu skoro desetkrat večji, ker se je 1. 1919. prevozilo 13.980 kg, letos pa 103.360 kg. Tudi poštni promet se je zelo povečal in je znašal 5210 kg napram lanskim 466 kg. V službi francoske zrakoplovnoprometne družbe je zdaj 275 letal, število pa narašča od dne do dne, ker je zanimanje občinstva vedno večje.
Dansko moštvo v Bremenu. Šest najboljših igralcev Danske, zmagalci v prvenstvu Skandinavije, ki so tudi dosegli krasen uspeh pri lanskih tekmah v Parizu, se je mudilo pri bremenskem tenis-klubu in igralo nekoliko prijateljskih tekem. Vršilo se je dvanajst single- in šest double-iger. Zmagali so večinoma Danci.

S. S. K. Sparta ima svoj redni občni zbor dne 9. januarja ob KIO. uri dopoldne na magistratu v posvetovalnici. K obilni udeležbi vabi odbor.
NAŠE SLIKE
J
L Fot. Ivan Tavčar: Velika Planina (1558 m) nad Kamnikom. — Cenjenim čitateljem »Sporta« smo predočili že v več slikah našo Veliko Planino. Opozorili smo jih tako na njeno znamenito lego na pragu tik pred sijajno panoramo osrednje skupine Kamniških Alp, ki jo je ravno od tod tako lepo občudovati, kakor tudi na veleugoden teren specielno za zimske športnike smučarje in sankače, ki najdejo tu idealno priliko za trening pred kočo SPD na Vel. Planini kot na najbližnjih izletih. — I današnja, izborno posrečena slika našega drugega najboljšega amateurfotografa SKL nam predstavlja to prekrasno planino, slikovito to gorsko »planinsko vas« s snegom zamedenimi pastirskimi kočami. — Lepo je tu bivati poleti, toda smelo trdimo, da je baš pozimi tu v žarkem, blagodejnem solncu, čistem vzduhu, na krasnočistih, iskrečih se visokih poljanah brez dvoma še desetkrat in dvajsetkrat lepše kot v soparni letni sezoni. Ni prav nikaka »smučarska latinščina«, temveč golo dejstvo, ako omenim, da smo nekoč pred vojno — na dan, ko je bila posneta le-ta slika — pozabili zjutraj celo na zajutrek in na tešče planili iz koče na Vel. Planini na smučke ter vriskajoč hiteli na planjo, vzhičeni, očarani od nepopisne lepote, ko je ravno razsipalo vzhajajoče solnce svoje škrlatne pramene po planini. Krasni spomini!
2. Fot. Bogumil Brinšek: Božičnica na Pasjih Pečeh pod Veliko Planino. — »Dren« — prva naša smuč. turist, tovarišija, ki je začela odkrivati lepoto naših alpskih pokrajin pozimi — si ni mogel misliti ne Božiča, ne Silvestrovega, ne Velike noči, ne Binkošti itd. v mestu, zato je redno obhajal te svete dneve »bližje nebu« — v planinah. In nikdar nam ni bilo žal, če smo se potili na poti v gore, mesto po plesnih dvoranah, zakajenih kavarnah i. dr. Tako smo božičevali — s tovariši iz Zagreba — nekoč tudi na »Pasjih Pečeh«, kjer nas je dohitela ravno polnoč, medtem ko je prva partija izletnikov pripravljala že božično drevo v koči SPD na Vel. Planini. — Pot na Vel. Planino je tudi ponoči — če je izgažena — prijetna, da imamo le za seboj Pasje Peči, t. j. rob med Sv. Primožem in Poljanskim robom. Tam treba pozimi kreniti v desno po robu navzgor in ne po severnem strmem pobočju pod pečmi.
RAZNO
J
Zunanje ministrstvo podpira sport — v Nemčiji. Zunanje ministrstvo v Nemčiji je dalo v inozemstvo potujočim športnikom mnogo ugodnosti in izjavilo, da jih bo podpiralo z vsemi sredstvi.
SPORT izhaja vsako soboto.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. ESEJ Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. EU® Izdaja Športna zveza Ljubljana. EjE) Urejuje Stanko Virant. E®® Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. E