List 48 Tečaj Lil i f nar i sak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 ki Izhajajo pošti prejemane pa za celo leto 4 gld 40 kr. po za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 2 kr za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu it Novic V Ljubljani 30. novembra 1894. »Ali» - m&mm i Politiški oddelek. našega ljudstva ; v prospeh in brambo naše narodnost v ljubljeni slovenski domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda nosi v sebi vesolnje Slovenstvo, a najmileji so jej ta trenotek rojaki onostran Karavank. Ljubljana, 19. novembra 1894. Tomo Zupan, Prvomestnik. Zakaj ? Zato, ker smo storili za nje do sedaj Luka Svetec, podpredsednik. Andrej Zamejic, ud družbinega vodstva najmanj Vendar pa jim je materina beseda tako ljuba, kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo žele sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo mi vsi. Že dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenih Volilna reforma. podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovci na Koroškem. Vodstveni seji naše družbe sklep pa bil te dni Dolgo posvetovanje vladnih zastopnikov in zaupnikov državnozborske večine pripeljala so baje do nekega spo- posvetovanjih je in najiznadlji- Pr teh tak, da začnemo s prihodnjo pomladj« slovensko šolo, ki bode štirirazredna in sestram iz materine hiše v Mariboru. zidati v Velikovci sročena čč. šolskim razumljenja o volilni reformi, bil vedno grof Hohenwart najmar vejši. Vedno je imel pripravljen kak nov predlog Svoje predloge pa ejal po aženih željah zastopnikov i. Mož Že imamo pr blizu mesta za 1250 gld. nakuplj koaliranih strank in tako glodal pot sporazumljenju. se tudi ni držal nobenega načela, temveč se je vedno tej šoli prelep stavbeni prostor šola z bivališčem za ravnal po razmerah Vodila ga je pred vsem jedna sestre pa nas utegne stati krog 15.000 gld. Rojaki po vseh pokrajinah našega ozeml ohranjenje koalicije katera je njegovo državniško velikovška zadeva Vam bodi, prosimo Vas, pri kot so Vam pri srci Vaše najožje rodbinske zadeve 'a ! Naša srci tako, in zaradi katerega odličnega državnega dela so mu skrb, delo, gorenjski volilci ob svojem času poslali zaupnico tako rekoč dolžan svojim volilcem ohraniti delo, Bil nad ka In Ti rodoljubno ženstvo po Slovenskem Ti si v terim imajo tako dopadajenj Koalicija se pa brez volilne reforme ohraniti ne bi naši družbi sp požrtvovalnost o kakoršni ni vedela dolgo dala, ker so še višji faktorji nad katerimi nimajo praviti do danes slovenska zgodovina. V svesti smo si moči vodje koalicije, ki pa zahtevajo, da koalicija izpolni tega da boš tudi ob tej aši koroški šoli našlo srečnih potov in onih načinov ki svojo dolžnost Grof Hohenwart to dobro ve, zato je pa je nareče Tvoja domo- tu(ji nar)el vse svoje moči ? da pripomore do kake volilne ljubna ajdljivost eforme Ravnal se je pri tem prav po vzgledu velikeg Vsak „Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda pri mohamedanskega proroka, ki je šel k gori, ko goi ni speli najmanjši dar nas je volja objaviti v naših časopisih, hotela priti k njemu Ker levica ni hotela njemu odje Slovenci tem označenim Vam činom bodemo njati, je pa on odjenjal levici in se jej pridružil Na stopili pac mogočnim korakom naprej v prospeh ver s k ih teženj mej nami; v prospeh dinastičnem čutu posled je prišel s predlogom predlogom levičarjev o , ki se bistveno vjema s obnovi delavskih zbornic. Hohen- wart je predlagal, da naj se osnujejo pri trgovskih zbornicah posebni oddelki, v katere bi volili industrijski delavci, in ti oddelki bi volili 23 državnih poslancev. Po tem načrtu bi pa prišlo v zbor 23 socijalističnih poslancev. Pa kaj to briga mnoge sedanje poslance, da le drugo ostane vse pri starem in da ne bodo volili kmetijski hlapci, pred katerimi imajo nekateri poseben strah. Nam se ti kmetski delavci ne zde tako nevarni, a drugi ljudje pa vidijo v tem nevarnost za ves sedanji socijalni red, ako bi hlapci volili poleg gospodarjev, kakor tudi služijo vojake poleg gospodarskih sinov. Vsa ta nevarnost bi bila odvrnjena, ko bi se le vsprejel Hohenwartov načrt. To pa še ni tako gotovo. Grof bo imel pač še mnogo truda, predno dobi v zbornici zanj dvetretjinsko večino. Brez te se nova delavska kurija v državnem zboru osnovati ne more. Taka večina bi bila jedino, ko bi vsa koalicija glasovala za njegov predlog. To pa še ni gotovo. Konservativci in pa češki veleposestniki najbrž ne bodo delali prevelike sitnosti svojemu mojstru. Coronini-jevci bodo tudi podpirali vlado — katera je Hohenwartov načrt vsprejela za svoj — ko je dala odstraniti nekatere dvojezične napise na Primorskem. Mej Poljaki jih je pa več, ki ne marajo za ta načrt, zlasti mestnim poslancem ni prav, da bi ne volili tisti davkoplačevalci, ki dosedaj nimajo še volilne pravice. Poljaki bi radi videli, da se pomnoži število galiških mandatov. Z delavskimi mandati pa jim ne bi bilo nič pomagano, ker jih ne bi prišlo dosti na Galicijo, ki ni industrijska dežela, in ker bi bili izvoljeni v tej kuriji najbrž v narodnem oziru popolnoma brezbrižni socijalni demokratje. Kdo ve, če ti Poljaki ne poderejo volilne reforme. Poljakov že tako vedno dosti manjka v zbornici, a tedaj se jih utegne še več odtegniti glasovanju. Pa tudi levica ni vsa za tako volilno reformo. Levica bi rada sebe vselej pokazala demokratično in druge za reakcijonarne. Tudi sedaj že nekateri levičarski listi pišejo o ozkosrčnosti grofa Hohenwarta, ki prihaja s takim načrtom, da si je le ta ponovil, kar je levica sama hotela. Nekateri levičarji pa tudi zastopajo take volilne okraje, da bi jim ne bilo varno glasovati za taki nazadnjaški volilni načrt. Ti se utegnejo odtegniti glasovanju. Če se pa le kacih deset poslancev od koalicije glasovanju odtegne, pa Hohenwartov predlog propade, ž njim pa tudi koalicija, če bi bila le zbornica polnoštevilna. Mogoče je pa tudi, da vlada le dobi večino. To bode odvisno največ od opozicije, če ne bode tedaj polnoštevilna v zbornici. Mi opažamo, da večkrat Mladocehov in Dalmatincev jako mnogo manjka pri glasovanjih. Kdo ve, če se tedaj, ko bode stvar na dnevnem redu, kaj tacega ne pripeti. S tem bi koalicija dovršila veliko delo volilne reforme. Razpisale bi se nove volitve in prišlo bi v zbornico dvajset pristnih socijalnih demokratov, ki bi v narodnih in verskih stvareh glasovali z levico. Levica bi torej s pomočjo konservativcev dobila neko nadomestilo za mandate, katere je dosedaj pri raznih » volitvah izgubila. Mi smo že večkrat povedali svoje mnenje o takem volilnem redu in torej danes nam stvarij ni treba znova pojasnjevati. Nadejamo se, da slovenski poslanci ne bodo glasovali za tak predlog, ker so se proti njemu izrekli vsi slovenski listi, seveda izimši grofa Hohenwarta, kateri svojega deteta pač zatajiti ne bode mogel. Gotovi pa tega seveda nismo, kajti tisti, ki sedaj hodijo z liberalci v koaliciji, se bodo kaj težko ločili od njih, posebno ker vedo, da bi za sedanjo vlado prišla druga, katera bi volilne reforme se prijela na tisti način, kot se je je bil grof Taafle, kateri pa gospodom Hohen-wartovega kluba ne ugaja. Slovenski narod pa jim gotovo ne bode hvaležen, ako bodo s svojim glasovanjem podprli nadaljno gospodatvo nemškega liberalizma v Avstriji in bodo o priliki izrekel ostro sodbo o njih. Tudi gorenjskim konservativnim volilcem se bodo odprle oči, da bodo spoznali, za koga so delali, ko so odobravali v Hohenwartovi zaupnici koalicijo. Politični pregled. Državni zbor je te dni razpravljal zakon proti pijančevanja. Vsi so priznavali potrebo tacega zakona, a veadar je bilo proti posameznim določbam mnogo nasprotnikov. Nekaterim se je zdelo, da načrt zakona predaleč seza, dragim pa zopet, da je premehek Posebno levičarji so v skrbi za prodajalce žganja se upirali mnogim določbam Slovenski poslanec Pfeifer je priporočal, da naj bi se tistim trgovcem, ki so dosedaj imel« pravico, točiti žganje, ta pravica se nadalje pustila. Schlesinger je pa predlagal mnogo moralicnih sredstev proti žganjepitju, od katerih bi pa nekateii prav nic ne pomagali. On želi, da se osnuje poseben mesečnik, ki bi pisal proti žganjepitju in se brezplačno razširjal po deželi. Naialje naj bi se na vseučiliščih predavalo o škodljivosti pijančevanja. Snovale naj bi se družbe treznosti. Vse to se je že skušalo, pisalo, govorilo se je že na shodih in propovedovalo v cerkvi proti pijančevanju, ali vse ni dosti pomagalo. Zopet od začetka. — Z volilno reformo še nismo posebno daleč, začelo se bode zopet od začetka. Vlada si niti ne upa sama stopiti s kako določeno predlogo pred zbor, temveč bi rada, da bi stranke same se lepo sporazumele. V posvetovanjih zaupnikov raznih klubov se ni doseglo nobeno drugo sporazumljenje, kakor da se industrijskim delavcem mora dovoliti volilna pravica. Če naj dovoli tuli se komu drugemu, ki je sedaj nima, o tem se niso mogli sporazumeti. Baš o tem so se mnenja tako križala, da se je bilo bati, da se koalicija razbije. Vlada je spoznala, da tako ne pride do nobenega sporazumljenja in je začela stvar po drugem potu od začetka. Razložila je ves položaj odseku za volilno reformo in njemu naložila tako rekoč, da naj se sporazumi o načelih. S tem je tako rekoč priznala svojo nezmožnost. Prav za prav bi bila njena dolžnost, da bi odstopila, ko se je prepričala, da nima zmožnosti izvesti naloge, katero je prevzela. Kaj pa potem? Po našem mnenju bi bila dolžnost grofa Hohenwarta, da prevzame vlado, ko je vrgel grofa Taaffeja, da pokaže, če zna tudi zidati ali le razdirati, in če bi ničesa ne opravil, potem naj bi pa odstopil s političnega delovanja, spoznavši, da njegova modrost ni za sedanji čas. Odsek za volilno reformo je imel sejo v torek in zboruje zopet danes. Ministerski predsednik je pojasnil, kako vsa stvar stoji in priporočal odseku, da naj se skuša sporazumeti o volilni reformi. Ko je Mladočeh Pacak se izrekel za občno volilno pravico, mu je knez Windischgrátz odgovoril, 461 da vlada ne pritrdi nobeni volilni reíormi, za katero niso vse seže do nebes. Tudi mej Poljaki jih koalirane stranke, vsem predlogom, merili na občno vo- nekaj pravičneje lilno pravico, se bode z vso odločnostjo ustavljal Moravski Ijeno koalicij sodijo o stvareh in niso zaverovani v žide in pa v požidov Ceh Fanderlik je dobro povedal vladi, da bi bila njena dolž- Sakcija proticerkvenih zakonov nost priti s kako določno predlogo. Grof Kuenburg je izjavil Se sedaj civilni zakon na Ogerskem ni dobil Naj Ogerskem v imenu levice, da naj ostane v sedanjih skupinah vse pri jenja. Vlada je že bila v velicih skrbeh. Wekerle starem Levičarji se boje seveda kake pravičnejše razdelitve na Dunaj in bil mandatov. Po našem poslanci zahtevajo pravičnejšo razdelitev volilnih okrajev, pri cesarji v avdij Govori se, a potr- potoval da je mnenji bi bilo umestno, da slovenski dobil zagotovilo, da se kmalu potrdijo. Najbrž je Wekerle na če Dunaj zopet pretil z ostavko. Ministerská kriza bi pa bila že gre za volilno reformo, pri kateri treba dvetretjinske ve- zopet napravila velike težave. Liberalna stranka bi ne marala čine, in naj glasujejo proti vsakemu drugačnemu predlogu. Vi- podpirati nobenega, ki ni za civilni zakon. Zmerna opoziciji delo se je, da je giof Kuenburg že v prvi seji skušal nekako je zaradi svoje dvoumne politike nemogoča, na skrajno opozi vodstvo pri volilni reformi prisvojiti si levici in proti temu bi cijo seveda še misliti ni. Katoliške stranke pa še ni v parla ft • t . • • ^ • 1 m « -k - ^ i> se morali ubirati vsi drugi poslanci Sicer je pa grof Kuen- mentu in če ima faktično že kake močne korenine v deželi burg predlagal, da se sedanjim volilnim skupinam pridruži še bodo pokazale bodoče volitve. Posebno velicega zaupanja jedDa volilna kurija, v kateri bi volili delavci. Protiserait dr. se v to stranko še ne sme staviti. Pred vsem Pattai se je v bistvenem strinjal s Kuenburgom, samo un želel dve novi kuriji. V jedni bi volili delavci, v drugi tisti cega pravega odj manjka ka Grofi Zichy so pač dobri politiki v go pa podski zbornici, toda za narodne voditelj niso, so vsi pr davkoplačevalci, kateri dosedaj nimajo volilne pravice, soki gospodje. Dokler bode katoliška stranka imela take Pattai se nenda nekako nadeja, da poslanci iz te najnižje skupine davkoplačevalcev nekako paralizovali vpliv zastopnikov delavcev. Knez Karol Schwarzenberg je pa izrazil željo, da bi se deželnim zborom vrnila pravica voliti v državni zbor. ljudi prisi tako dolgo nima pričakovati nobenih vspehov. Krona je računati z liberalci Košut Dvojezični napisi na Primorskem. poslanci zunaj koalicije in slovenski poslanci v Slovenski so dolgo premišlje ogerski državlj ogerski državljan , kako in bi mu ne bilo treba bi mogli izvesti Skrajni levičarji so da bi Košut postal v • priseči na ogersko Naposled pa ni šlo in Franc Košut je te dni prisegel dobil tudi meščanstvo Sed interpelirali vlado, zakaj so se zopet sneli dvojezični napisi v na ustavo v Budimpešti, kj Piranu in Tržici na Primorskem. Prav je, da slovenski po- bode lahko kandidoval in prevzel vodstvo svoje stranke. Kakor slanci z vso odločnostjo govore, a pomagalo pa ne bode nič. so pokazali razni govori po hodih, Franc Košut ni posebno Pomagalo bi jedino, ko bi slo\enski koaliranci določeno pove- nadarjen, pač se pa jako domišlja zaradi tega, da je sin Lude dali vladi, v koliko dneh se morajo zopet nabiti slovenski na- vika Košuta. Splošno se sodi, da v parlamentu ne bode igral pisi, drugače pojdejo v opozicijo, da se koalicija razbije, kakor posebne vloge, če prevzame vodstvo skrajne levice Vladi seve je za Italijane storil grof Fr. Coronini. Staročehi zopet vstopijo v javno življenje. Naš list da ne bode posebno ugodno bode sedel v državnem zboru je gotovo bil zanje. in gotovo bi kajti utegne jej napraviti kako neprijetnost, posebno dokler se z njih nastop pri drugačnih razmerah, ali sedaj pa utegnejo le veseljem pozdravil mora opirati na skrajno levico. zmešnjave delati. Zdi se nam, da jih ie eJektrozovalo le češko Feodorov Rusija Poroka carja Nikolaj z veleposestvo proti volilni reformi. Stare cehi namreč nastopajo 1 vršila se je minoli pondeljek dne 26 Aleksandro ovembra t. Povodom poroke se je manifest, v katerem se kot nasprotniki občne volilne pravice, za katero so Mladočehi. dovoljujejo polajšave zaradi plačevanja dolgov kroni, odpuščajo Pri tem se na to, da občna volilna škodovala kmetom, dasi se ne godi kmetom nekateri zastali davki in razne globe. Z manifestom se olajšu- mcev za občna hudodelstva. Nemčiji ali pravica slabše v jejo oziroma okrajšujejo kazni obsoj po Franciji, kjer imajo občno volilno pravico. Zaradi političnih hudodelcev bode pa minister notranjih stvarij Kako baš Francozi povzdigujejo carine v prid kmetijstvu, da si je poleg tega še Francija močno industrijska dežela. Tudi v Nemčiji se je za povzdigo poljedeljstva mnogo storilo. Pri nas v Avstriji, kjer nimamo občne volilne reforme, se pa za predlagal pomiloščenj ali sanja v ozira vrednih slučajih Politična hudodelstv letih. za katera se ni izvedelo v petnajstih vstaji se odpuščajo. Osebam, ki so zaradi udeležbe pri poljski 1863 kmetijstvo malo skrbi, temveč le za veliki kapital in pa za vati v vsej dižavi v kazni, se vračajo njih pravice in smejo ne vrne se im veleposestnike. Staročehi lili so vedno preveč zavezani z ve- pa njih imetj ali pa kaki lepo^esmiki in to jih je bij Lilo ugonobilo in svoje tudi napake se je nap eni redi. car s tem Posebno dober ti s na Peterbu da je dklonil vsako policijsko nadzo edaj še niso iznebili. Zato pa tudi najbiž ne bodo prišli, stvo in da se VOZI tako do nobene posebne veljave. Nekoliko jih se ve še drži oseba kakor vsak drugi. Na to seveda Peterbur Riegrova preprosto in brezbrižno po ulicah, dosedaj niso bili navajeni. Car se zanaša na udani mu narod, da ga on ščiti Poljski klub proti protisemitom. V liberalnih ča- Car se je izjavil, da hoče biti svoboden in sopis h je veliko veselje, da se je tudi poljski list „Przegl^d" mej narodom Vsled tega, da car zaupa to-li narodu ga se prosto gibati bodo oglasil proti protisemitom. Mi se temu ne čudimo, kajti ta Peterburžani sami bolje varovali in čuv list je pisal tudi zoper naše slovenske težnje. Sicer je pa ta doc da to ni več opravilo policij svojega carja, ve-I se, da list jako pobožen in je zelo razširjen mej poljsko duhovščino, sklical poseben zbor veljakov Cuji naj bi zasnoval ustavo car ze Tako najboljši dokazuje, kako se motijo tisti, mislijo, da Balkan Pred nekaj časom že se je osnoval v že samo versko prepričanje pripomore do narodne pravičnosti, Parizu centralni odbor, ki naj bi Posebno pa na ta list slabo vpliva njegov dunajski dopisnik. Ta odbor sklical je kateri je ob jednem sodelavec „Neue Freie Presse", torej je do 300 osob Na shodu se je sklenilo osnovati balkansko za- zasnoval balkansko zavezo, minule dni shod, katerega se je vdeležilo tukaj prav utelešena koalicija, odločni katoličan v zvezi z židi. vezo, ima namen osvoboditi balkanske narode, kateri so še Ta list, ki misli, da je vso modrost vzel v najem, očita proti- pod turškim jarmom in jim pomoči do samostojnosti. Zaveza semitom, da žide le zaradi tega napadajo, da prikrivajo svojo si je dala lepo zadačo da duševno revščino. Nadalje očita protisemitom, da podkopujejo Madagaskar Na isto mogla tudi spolniti. velikem afrikanskem otoku Ma avstrijsko trgovino, ko hudo napadajo žide, kateri spravljajo dagaskaru v Indijskem oceanu vršili so se zadnji čas veliki slabe izdelke na trgovišče. Na konci primerja ta poljski list protifrancoski in protievropski izgredi. Na otoku vlada ženska. protisemite z anarhisti in proti njim kliče kdo ve kaj vse na protektorat čez otok pa ima Francoska Že necivilizováni pomoč Dobro je le, da glas tega židovskokatoliškega lista ne od prezirati pa je jel ta francoski protektorat popolnom * 462 in nastopati proti Francozom drzno. Napadati in sploh Evropejcem prav pre noben Francoz n so bil začeli Francoze in jih pobijati Sploh več varen pred divjimi Madagaskarci Ker vse mornarične uprave doseči kolikor je moč veliko hitrost pri torpeda torpedovke iz aluminija začno večkrat naravnost neznosno. skušaj dovkah ni dvoma Francija je hotela s početka z lepo prisiliti Madagaskar k zo- ^^ ^ drugod ako jih več napravijo v Franciji Za petni pokorščini, ker pa to ni šlo, sklenila z orožjem, z vojsko pridobiti si zopetno spoštovanje na Madagaskarj prišlo do vojne mej Madagaskarom in Francij Tako za katere želeti Azija Japonci so vzeli prvo vojno kitajsko prista- večja hitrost. Splošna poraba alumunij nišče Port Arthur po daljšem obleganj in trdem boji. V boji nekatere dele pri strojih na ladijah, da so lahki, že tudi drugod rabijo aluminij, da se doseže a, bode mogoča še ki bode prožnejša, je bilo 15.000 Japoncev in 13 000 Kitaj bili 2000, Japonci 200 mrtvih Večj 3ev. Kitaj del kitajske so zgu ojske ako se posreči napraviti kako zmes nego so sedanje zatorej tudi trdnejša. Dosedaj se je ušel pridobit Port Arthur-ja so Japonci gospodarji v Kitajski. Vsak daljni upor Kitaj poncem bil ravno, drž avi s to zmago odprta na vse kraj bi bil brez * 3 pot peh Ja dosegla največja trdnota proti prelomu 30 kilogramov na kvadratni milimeter. Pač se bode pa pri hitrem napredku Da bi jim tehnike v današnjem času kmalu dala doseči večja prož mir > Zima kljub zinagonosnemu prodiranju tudi ljub, je na- nogt morda prj neznatno večji težji Vsekako ima alu tu in moči so se tudi že obrabile. Zjedinj re amerikanske so se ponudile za posredovanje miru toliko, da naznanijo mirovne pogodbe enega drugemu toda ker minij še veliko prihodnjost, posebno ker je vedno cenejši sami Kitajci in Japonci niso v neposredni diplomatični zvezi Obrtnijske raznoterosti mej seboj ; sicer se Zjedinj dižave ne bodo nič vniesav Vinarjev v se jako malo prišlo v promet minister jih bode v kratkem decembra ponudbeno obravnavo za preskrblj Finančni več izdal. Razpisalo je do 20. 150 000 kilo Obrtnija bronastih denarnih ploščic se bodo porabile za kovanj vi- narjev. Naprav tacih ploščic so sedaj prepustili zasebni in- dustrij Aluminij za grajenje ladij. Vedno bolj se širi poraba aluminija in njegovih Socijalnopolitičn oddelek al se v franco trgovskem ministerstvu, ki bode imel zavarovalne, sin- zmesij za različne obrtne namene Že dolgo se na to i da se iz aluminija delale tudi ladije mislilo ker skem dikatske in zadružne stvari. Električna razvetljava se začne v Gradci z dnem jako lahek decembra 50 mest preskrbelo dosedaj leta 1858. osno- Pomislek, katerega so dosedaj imeli, je pač vaQ0 društvo za posredovanje služeb trgovskih pomočnikov v ta i da jako malo prožen Nedavno je pa izdelala an- Hamburgu gleška tvrdka Jazzow drugovi torpedovko za francosko Tovarno za čokolado napravijo trapisti na in komisija veščakov se je vlado ekla jako povoljno o poskusih ž njo iz Za goaenje strojev bodo baj gradu v porabili moč Tudi previsoka cena nekoliko ovira občno o ovira občno porabo .......... & morska voda prav ni6 1]......KmětijStVO. {ÍSUM|]£ Rajhenburgu Save. te kovine za ladijodelje dasi ne škoduje vanja aluminija izgine bila klena Ker se pa vedno boljšajo načini za pridobi î pričakovati i da kmalu ta pomislek Ze sedaj računajo i da bi torpedovka iz aluminija Brananje travnikov za 3 °/0, to je kacih 9000 gld dražji » nego je Za umno kmetovalstvo Je skušnja večkrat več Ta azloček je pa že jako neznaten in pomorske kakor vse teoretične študije. Zaradi tega mora uprave ga najbrž ne bodo dosti jemale v poštev. Franciji so zgradili tudi že jedno jadernico vredna, vsak poljedelec se na to njega in drug ozirati, kaj je skušnja naučila Seveda mora pri tem prevdarjati tudi, aluminija, ki se je pokazala jako dobi več večjih in kaj da je uzrok tej ali oni prikazni manjših je a dij za kolonijalne namene se pa gradi dočim Skušnja je pokazala, da na travnikih v mnogih slu gori omenjena torpedovka prvi poskus porabe alumi čajih pridelamo dosti več trave nija za vojno mornarico manjše vrste, velika naj Ta torpedovka je sicer 14 ton. Dolga je 19 metrov ako jih prebranamo nekaterih slučajih se je pridelalo dvakrat toliko krme brananjem odpravi se široka 2*8 metra in je 1.45 metrov globoka Določena v in gnojnica gre ložje v zemljo mah in drug plevel s travnikov Zrak bolje prešine prst. to da se z jednajstimi drugimi jednako velikimi torpe To je dalo povod da se je brananje proslavlj dovkami vzame na krov velike vojne ladije » La Froudre UalU pUWU, V1W. ov jv r------ , , Novejši poskusi so pa pokazali, da brananje včasih Vsa ta ladija, ki je narejena skoraj vsa iz alumi nijeve pločevine kateri je primešano 6 °/ o . travnikom tudi škoduje bakra, tehta rastlin. Tako brananje O namreč rast nekaterih 2400 kilogramov. Spuščala se bodo v boji z omenjene velike ladije v morje. Hitrejša je za jedno šestino, kakor druge podobne ladije. Misli se, da ladija zaradi tega toliko hitreje gre, ker je lažja. Upa se pa pri večjih ladijah iz aluminija doseči še večjo hitrost. Omenjena torpedovka gre iako mirno, se ne trese, kakor se druge podobne ' če se ni obneslo na jako apneni so se travniki gnojili s kajnitom ali Pridelalo se je manj krme, ko se pa ne gre brananja Zaradi tega ilovnati zemlji pa Tomaževo žlindro je travnik prebranal kar obsoditi. Iz tega jedino sledi, da naj poljedelec skuša določiti po skušnjah, jeli za njegove travnike brananje ugodno. dije pri naglem vrtenju težkih strojev To tresenje je pobrana To lahko stori, ako jeden del svojega travnika Kmalu bode videl, če so na pobrananem delu 463 rastline bolje ali pa slabše vspevajo, nego na nepo- Bela Peč Gospod, otmi nas, ginemo! Sv. brata brananem. t * Ciril in Metod, prosita za nasi Vsekako se pa brananje ne sme opustiti na maho- w . m m ^ ' . ■ ! Morituri vos salutant! Ertin, Malu vitih travnikih. Z brananjem jedino moremo mah odpra- Bohinjska Bistrici: Zbrane skupščinarje srčno viti s travnikov, kateri ovira rast krmskih rastlin. Z bra- pozdravljata, želeč najboljšega \peh nanjem tako premenimo slabe travnike v primerno precej dobre. Tudi se z brananjem poravnajo neravnine na travnikih, kakor krtine, ki ovirajo košnjo. Brananje Predsednici ženskih podružnic šentpeterske v Ljublj pa tudi različne koristi za različno gnojenje, ali tudi tukaj še ni zadosti skušenj, ker umetno gnojenje se je zadnje čase vvajati. Mahovite travnike Bre Ker je ti in krške: Ana dr. Zarnikova in Marija Pfeiferjeva. zastopnik službeno zadržan, Živela naš še jelo treba pomladi dobro pobranati, potresati jih s pepelom » t ali apnom in potem pa nasejati kacih dobrih trav. Će travnike gnojiš z navadnim živalskim gnojem jih moraš pomladi branatii Gnojiš jih najbolje jeseni, ko Pomladi j pozdravljamo tem potom najsrčneje vse udelelnike družba, rešiteljica slovenske mladine! Podružnica v Brežicah. y Bud jevíce: Cehi, na slovesnosti v Budjevicah zbrani spominjajo se Vaše slavnosti in kličejo bratom Slovencem i • • . » prisrčno: na zdar! živela slovamka vzajemnosti y f Lene. minola zadnja košnja, predno nastopi mraz Celje : Kdor je bogàt, daj rokohvàt — dočim reven pa pobranaš tak travnik, da se ostale gruče gnoja raz- ) se drobe. Kar pa ostane sedaj še nerazkrojene slame vkupe spravi in dene na kompostni kup. Gnojenje s hlevskim gnojem pa tudi pokonča mahovje. Sploh pa taki živinski gnoj na travnikih tako ne izda, kakor na njivah po vrhu in se gnoj s prstjo ne po moly vloži mali groš: in naš narod siromak imovit orjak. bode » ker gnojenje meša. Ravno zaradi tega je pa brananje pri takem gnoji bolj potrebno. Pri gnojilih, katere se rajše raztope in tako pridejo v zemljo, je pa brananje manjšega pomena. Dragotin Hribar, duhovnik Marzidovšek, notar Svetina, profesor Bezenšek, Vatro- slav Holz. Celovec: Metropoli Dolenjske na velevainem shodu zbranim rodoljubom in rodoljubkinjam srdačni živio! Bog blagoslovi delo slavne družbey ki bodi narodu našemu upanje na boljšo bodočnost! Podružnica celovška. živinskim gnojem kaže travnik todi gnojiti kjer gnoja za njive ne primanjkuje Posebno primeren gnoj za travnike pa kompost. Sploh se pri obdelovanju travnikov ne more ravnati vedno po jednem kopitu, temveč se ■ treba ozirati na njih kakovost in razmere. Celovec: Zadržani udeležiti se shoda pozdravljamo vse udeležence Seleč', da prospeva slavna družba in utrdi ob mejah skale zoper naših nasprotnikov navale. Jagodic, dr. Kraut, Legat. v» , . Crmošnice: Slavna družba sv. Cirila in Metoda, danes Te pozdravlja Rim in Slovanski Velegrad, zbrano v A danes po- Kmetijske raznoterosti. Vinska letina v Italiji. Letos se ceni pridelek vina v Italiji na 25 milj je bila lani, ko se ga hektoliti bilo Letina slabša, kakor pridelalo nad 32 mi glavnem mestu vesele Dolenjske. Tudi mi dva nizno pozdravljava s srčnim vzdihom do ljubega Boga ; naj blagoslovi na prošnjo sv. br itov Cirila in Metoda za dušni in telesni blagor milega naroda delajočo družbo sv. Cirila in Metoda. Rog živi f Brata Ciril in Metod. Laška konoplja. Na Štajarskem so se jako dobro ob Črnomelj: Živeli vrli branitelji naše dece! Slava nesli letos poskusi z italijansko konopljo se bode njeno kliče Vam pridelov anje se razširilo. Živinska kupčija kmeta je dobro, da je zaprta Tu naj omenimo, letos jako meja ahna Za šega da celo proti Rusiji in Rumuniji. koroški poslanec Ghon se iz- >o njegovem mnenju je rekel proti odpertju rumunské meje. krivo draginji mesa na Dunaji to, da so trgovino z živino viti živio! rodovina Kupljenova. Črnomelj: Bog blagoslovi delo slavne družbe! Prva belokranjska ženska podružnica. Črnomelj: Zbranim narodnim bojevnikom gromo Notar Kupljen. na Dunaji dobili v roke le nekateri bogatinje iskal jako so že letos pridelali nekaj na Dolenjskem dr. Kramar v Celovci in se izrekel, da Pre- V nji V Črnomelj : Vrlim braniteljem in gromoviti živio! naše mladine : Slava eliko sladorj Y Franjo Susteršič, Ivan Nagu. Gleichenburg : Za domovje se borite, za domovje vdarite ! Slovenci' in HrvatK Poučni in zabavni del. =1 2 8* 3» Gleicheriberg : Blagoslovi mili Bog delovanje pre potrebne družbe! Prisrčno pozdravljam vse prečastite skup ščinarje, ker sem sam zadržan. Zakaj, pojasnjuje kroj. duhu sem pa pri Vas in z Vami. Od tu Vam kličem z Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX ve brati Hrvati: Na zdar! Doktor Štor. lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) w Gleicheriberg : Ovdje boraveći Hrvati i Slovenci Vam kliču: Napřed za dom in slavjanstvo. Živili! * C Stanko Tuškan, dr. Franjo Stor. Her pelje : Iz Materije v tužni Istri: Bodi pozdrav ~ « H ■ ■ ^H H III m Brzojavno so pozdravili družbo Sv. Cirila in Me* Ijena slavna skupščina, ki deluješ za narodne pravice. Naj sijalo solnce ' toda v Novem mestu ; Tvoji napori dosežejo zaželeni vspeh, da 464 M ■ enakopravnosti nahmu narodu domovino. ; i živi za cesarja in Kastelic. župan. Idrija ; Idrijska ženska p o dri Metoda klice udeležnikom skupš :a sv. Cirila in trikratni živi o ! Karolina Lapajnetova, predsednica Idrija družba Cirila Metoda vrlo Knjige »Matice hrvatske« se bodo razpošiljale okrog Božiča. Tiskale so se v 12.000 izvodih, 2000 izvodih več nego vlani. Madjarizacija na debelo. V spomin tisocletnice madjarske države je te dni 450 profesorjev in učiteljev pomadja-rilo svoja nemška imena. Tako se Madjari umetno množe. Nagel govornik. Te dni je v Budimpešti imel po- vodstvo! Slava zbrani skupsč f Delavsko bralno društvo Kastav ; Glavna skupščina deluj v združenje duha ) moci in srca Slovencev. Sveti m sveti Metod, varujta slanec Antonovič svoj prvi govor. Govoril je o zdravstvu s tako hitrostjo, da ga stenografi niso mogli dohajati in so drug za drugim na mizo položili svinčnike. Pa tudi vsi poslanci so občudovali naglost jezika njih novega tovariša. V 3 slovenski rod v Dekan Rogačdr. Sebesta} Požar, Sif je to prvi slučaj v ogerski zbornici, da mogli pisati za kakim poslancem. stenografi . letih ne bili ; Stemberger, Volk Krško; Zadržane osebno prisotne bitij strinjamo se v duhu z Vami ter Vam zakličemo s Odbor ženske podru Na zdar! v Krškem iiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiii iiiiiiiiii iiiiiiiiii 11 in li i in li 11 iiiiiiiiii naiiaii i ni ai iiiiiaiiiiiiiii * & đi CC ilf ili iZi îXi 2Ti -.Ti rji î^ ïlr •• • ^^^ iJíiîiffi ^ iji ťjr^^TTj ijr®«» iJí ^«jr^^^Ti ^ Novice. Litija; Sveta Osobne vesti. Okrajnim sodnikom v Radovljici je apostola čuvajta svetinje predra- imenovan tamošnji dosedanji adjunkt g. Ernest Ferk ; finančni zecja naroda. Slava skupščinarjem ! Litija Za občino Litijo: Jos. Dumjen, župan. bojevanju za svetinje pre neustr dražega naroda blišči nam svetlejša bodočnost. Živeli skup- ygeh gloveoskih pok ščinarji! Slava stolici dolenjski tajnik gosp. Josip Dobida v Ljubljani je imenovan finančnim svetnikom v Inomostu. čestitamo ! k Shod zaupnih mož v Ljubljani. Zbralo se je včeraj v redutni dvorani nad 400 veljavnih mož vseh stanov da se ob Ivan Gregorčič ) Mahorčič vore za program ki naj bil zaupni razpravi dogo odilo Slovencem v trdnem Litija Slavay živeli njih blagor naroda zbranim skupščinurjem voditelji ! Josipina, Kristina in Marija Koolar. boji uri, za narodne svetinje. Shod se je pričel dopoludne ob ob 1 uri prekinol in trpel dalj od 1/2 3 ure do ure zvečer. Zborov otvoril starosta narodnih rodoljubov Litija; Srč Ljubljana udeležbe pozdravlj na zdar in slava ! Koprivnikar Obžalujoč nemogočnost sv prezaslužni g. Luka Svetec, na kar se je volil predsednikom . podpredsed- shoda državni poslanec dr Andr. Ferjanč Je osebne nikom di Karol vitez Bleiweis-Trsteniški podpredsed prist želeč daljnega vednega nikom državni poslanec gosp. giof Alfred Coronini in zapisni kar jem dr. Danilo Maj Kot poročev raznih resolucij napredka so nastopili gg • • Luka Svetec, dr. Anton Gregorčič. Anton Natalija Trudenova, pred tržaške Koblar, Ignacij Gruntar, dr. Triller dr Maj dr vitez ženske podružnice Spodnji Logatec Družba Cirila Metoda naj st še bolj okrep razširi, da jej bo mogoče vse- Bleiweis in dr. Razprave so bile kaj živahne. Konečno so se z neznatnimi dostavki sprejele resolucije predložene od osno- alnega odbora in se je volil izvrševalni odsek. Več o shodu stransko delovati v korist m předek našega oda T hočemo poročati prihodnjič o Občinske volitve v Mariboru so se Vi mi želi in kliče )) Zaveze slovenskih učite društev Spodnji Logatec tiibnikar, predsednik. Vsem zbranim mladinoljubor kliče : Bog obudi mnogo jednakih društvenikov. Ženska logaška podru noli teden. Zmagala je ob obilni udeležbi volilcev nemško-libe-ralna stranka. Nemški listi so močno rotili svojo gardo, da se obilno udeleži volitev, češ mogoče je, da se Slovenci na skrivnem pripravljajo na volitev. Ta strah je provzročil obilno udeležbo. Morebiti bi pa res ne bilo napačno, ko bi se Spodnji Logatec ; vtnske mladine. Svet naj zna zborovalcem najsrčnejši pozdr Bodite suni da Slovenec še živi! branitelji slo- Vse m Moška logaška podružnica enkrat tudi Slovenci poskusili v volitvi ! Pri občinskih volitvah v Spod. Dravogradu na Koroškem so zmagali Slovenci po trdnem boji v tretjem razredu in si priborili dva mandata v drugem razredu. V prvem razredu so nemškutarji zmagali vsled strašanskega pritiska. Mokronog ; Budi, vnemaj družba zlata ti odpiraš sloga zlata vrata V tebi narod resi se Vsak se čuti v tebi brata Sreče tebi vlada slogo Potolažijo naj se pa, da Slovenci niso ž njimi še zadnje besede govorili. Kar si niso pridobili zdaj, hočejo prihodnjič. se zmaga vse ! klice Mokronog zrr.ni živeli Bralno društvo mokronoško Častitim udeležencem velike skupsč Podt mokronoška Vrli slovenski Gorotanec le nevstrašeno naprej I Bedarije občinskega sveta tržaškega. V obžin skega sveta seji dne 28. t. m. je dr. d' Angeli interpelov župana glede misijona, napovedanega v cerkvi starega sv. Antona za čas od 8. do 17. decembra. Imenoval je misijon ker se bo slovenski propovedovalo — provokacijo in nevarnost (Konec sledi.) za javni red. Župan Pitteri obljubil, prositi namestnika, naj prepove misijon, ď Angeli pa je zahteval, naj se tudi ta . 1 n Poučni in zabavni drobiž stvar omeni v zatožbi, naperjeni zoper škofa, katero namerava mestna delegacija poslati papežu Kdo se ne smeja! . v opatiji sv. Janeza Umrl dne 7. novembra Dva brata kratu promovirana Te dni sta bila na Dunaji isti dan brata šena za doktorja. Prvi doktor modroslovja. Artur in Beno Imendorfer progla Krstnika v Minesoti v Severni Ameriki naš rojak opat Bernard Ločnikar. N. v m. postal doktor pravoslovj drugi pa kranjski V okrajne šolske svete je imenoval deželni odbor te-le gospode; Za ljubljansko okolico: Jos. Fr. » Seunig, graščak na Bokavcih, Gabrijel Jelovšek, župan sestnik na Vrhniki ; za Radovljico : Friderik Hotnan, po je tat tudi imel v rokah, pa jih vrgel pod postelj. J era j in posestnik v Radovlj t Rado Janez Vurnik, posestnik trgovec stanuje v prvem nadstropji ; med in uro je šel v pri- za Krško : Viljem Pfeifer, posestnik kipar poslanec mej tlicno gostilno in izvršila se je tatvina. Krškem, dr. L Mencinger, odvetnik v Krškem; za Kranj; šila dva fanta v starosti Hubad vodj gimnazije v Kranju, Janko Urbančic, grajšcak na Turnu Predvorom ; zav Litijo : Luka Svetec, notar v Litiji, Štetan Jaklič, župnik v Št. Vidu; za Postojino: Fr. Sajovic, duhovni svetnik in župnik v Slavini, Matej Lavrenčič, deželni časom, ko se je on mudil v gostilni, Sedaj pravijo, da sta tatvino izvr-do 20 let, ki sta se isti večer mu-okrog sv. Jakoba in jo potem ubrala proti tržaški cesti, najbrže proti Trstu, kjer bota skušala ukradene stvari v denar spraviti. dila po raznih gostilnah poslanec na Vrhpolju pri Vip župan v Logatci za Logatec : Karol Puppis Nesreči. Dne 24. t. m. podsula e v Spod K Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici za nomlji pri Idriji skladovnica dilj 141etno Ivanko Tratnik Novem mestu Ed. Hofman, in Prim. Pakiž, deželni poslanec v So- dr Fr. Detela, ravnatelj gimnazije v gimnazijski profesor v Novem birala je na žagi drva, dilje se sprožij podsujej Ka Na Ne dražici : za Novo mesto srecnica bila takoj mrtva 301etnega Martina Ažmana dr Marinko delavca kranjske industrijske družbe na Jesenicah je dne 21 mestu ; za Črnomelj : F Dovgan, prost v Metliki, J. Schweiger župnik v Radovici ; za Kamnik : Ivan Murnik, posestnik in trgovec v Kamniku, Janko Krsnik. graščak na Brdu. Novo posojilnico so ustanovili v Zagorju ob Savi. t. m vsled tne neprevidnosti prijela valjalnica in ga tako poškodovala, da je čez dva dni umrl. •w Iz neprevidnosti ustrelil od vojakov iz Trsta došli Janez Habič kajžarja in gozlne dne 27 t. m ravno Miklavžev večer priredi „Ljubljanski Sokol v čuvaja Jožefa Skerj € redo dne 5. decembra 1894. v dvoranah sodelovanjem pevskega društva „Ljublj « tarega in godbe J 1 • v v strelisca, vojaške ljano Ške rjanec je položil Zagradiša pri Sostrem pod Ljub-nabasano puško na klop, Habič jo vzame v roke in ogleduj držeč tako, da je bila cev obrnj ravno v Skrj Puška se sproži zadene Skr Izredni občni zbor včeraj dne 29 t. m v Trebnjem kmetijske družbe je bil janca v srce. Ta se zgrudi takoj mrtev na tla sklenil, delati na to da se začne pridelovanje sladorne pese na Dolenjskem. Kaj več o tem poročamo prihodnjič Vjet begun. Policija v Trstu je prijela Avgusta Vrhovca iz Litije, ki je nedavno pobegnil iz ljubljanske posilne delavnice in pa tatu Rajmunda Klobčiča iz Ljubljane, ki Na dolenjske železnice progi Grosuplje-Straša dovolila se je ustanovitev postajališča Sv. Lovrenc, za katero so prosile občina Prapreče Vel Semenj v Črnomlji Gaber in Gradišče bi moral biti sta v zvezi z nekim tretjim tovarišem, ki je pa pobegnil, in v Trstu izvršili neko tatvino. Nečloveška mati. Pri gospe sveti na Koroškem dne 25 Ie dekla svojega triletnega otroka vrgla v neki tomun, decembra t preložil se je pa letos na 10. decembra in ko je skušal se otrok iz vode rešiti, je ga udarila po glavi, Zebljarsko produktivno zadrugo so ustanovili v da Je bil takoj mrtev. Neka kmetica, katera je to videla, je stvar ovadila in deklo so zaprli. Navadna smrt pijanca. V Trstu je te dni v 03 leta stara Marija Vrbnjak je umrla v Pamečah neki gostilni se voznik Jože Coutardo, rodom iz Vidma v Kropi. Da bi si z zadrugo pač pomogli ubogi KropenČani «živili zopet žebljarsko obrt ondi. pri Slov. Gradcu na Spod. Štajarskem. Starka je zadnjega krepka bila do čila Podporno društvo pomožnih uradnikov v Trstu. Te dni se je nikov. V načelstv Trstu društvo pomožnih urad so sami Italij pravila so le italijanska in nemška. Ravno tako se pri poslovanji ne ozira na slovan-ščino. Tržaška „Edinost" odsvetuje Slovanom pristop temu društvu in priporoča, naj se osnuje slovensko društvo za pomožne uradnike za vse slovenske pokrajine. Izpred porotnega sodišča. Minoli pondeljek pričelo se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem četrto letošnje porotno zasedanje. Pri prvi obravnavi je bil zatožen 371etni posestnik Anton Prime, s Kamen vrha pri Litiji, hudodelstva uboja. Vsled nekega prepira je pretepel toli Antona Ovna, da ta vsled poškodovanj umrl. Primca obsodili so na tri leta težke ječe. dan obsojen zaradi požiga na 5 let težke ječe 2 lletni Jernej Poljanec iz Vojskega je bil drugi — Zaradi tat- vine so obsodili 451etnega čevljarja Alfonza Zaruba iz Ljub na let težke ječe Kmetski sin Leopold Petrič in Italiji, v neki žganjariji napil žganja. Streznil se ni več, kajti v pijanosti ga je zadela srčna kap. Nesreča v Trstu. 541etni kovač Luka Jazbec si je pri delu udaril s kladivom po prstu leve roke in radi tega moral je v bolnico. Nekemu kamnoseku je padel težek kamen na prsi in mu zlomil dve rebri. Odpeljali se ga tudi v bolnico. Mornar Otavija Laniša je padel s krova v notranje prostore neke ladije in si zlomil nogo. Zastrupila se je dne 21. t. m. v Celji natakarica Josipina Sedej. Povod samomoru je nesrečna ljubezen. Oproščen pred porotniki. Te dni je bil v Trstu zatožen kmet Matija Grželj zaradi umora. Zakonska Grželj vzela sta pred leti za svojega Josipa Segulina, ker nista imela svojih otrok. Njima ^se je tako priljubil, da sta mu izročila posestvo. Ko se je Šegulin oženil, ni bilo več miru pri hiši. Mlada dva nista hotela dajati starima potrebne hrane. Dne 19. t. m. je šel Grželj kopat na njivo krompir, da ga skuha za • v • mizarski pomočnik Jakob Trbižan, oba iz Dolenj pri Vipavi obsojena sta bila zaradi tatvine Vkrala sta vinjenemu posestniku Ferdi mesecev težke nandu Žvokelju iz Dolenj 800 gld. denarj verižico. prvi na 15, drugi na 18 srebrno uro z kar je pa vkradenec vse nazaj dobil. Divjega kozla, o katerem smo zadnjič poročali, da so juzino. Segulin in njegova žena sta prihitela na njivo staremu to branit. Skregali so se in Grželj je udaril z matiko Šegulina po glavi, da je umrl Grželj se je sam ovadil sodišču. Pri obravnavi pri deželnem sodišču v Trstu so je pojasnilo, da sta res mlada dva s starim grdo ravnala, da je bil Grželj vedno miroljuben surovež. Porotniki so zanikali vsa nanje stavljena vprašanja mož, dočim je bil Segulin velik ga pri alogu v Ljublj jeli spustili so zopet prosto pri Mojstrani na Gorenjskem. Kozla so primerno zaznamenovali zaradi umora, oziroma uboja in težke telesne poškodbe, dišče je zatoženca oprostilo. So- Da bi pač smrtonosna te redke živali. krogla lovčeva ne zasegla prekmalu Obsojeni tatovi. Pred porotniki v Trstu so bili obsojeni težaki Črnelj v osemmesečno, Tulus v triletno, De- Tatvina. Dosedaj neznan tat ukradel je minolo ne- Pretis v štiriletno in Pelegrini v 21etno ječo, ker so na južne deljo zvečer gostilničarju Valentinu Jeraju v Florijanskih ulicah železnice kolodvoru ukrali zaboj svilenega blaga, ki je bil na- več raznega denarja in dragocenostij v približnem skupnem menjen v Banki v Indiji znesku 500 gld. Hranilne knjižice glaseče se na 6000 gld. 466 Potres v Italiji. Nekoliko se je zemlja umirila. Le manjši potresi se še ponavljajo. Središče potresom bili so Liparijski Vladni komisar državni podtajnik Galii ogleduje otoki poškodovane kraje Palmiji so pregledali hiše in se Cele prepričali, da je samo petnajst hiš nepoškodovanih. vrste hiš v dolgosti 300 metrov so se morale podpreti. V notranjem so popolnoma razrušene. Neštevilno poslopij je pa popolnoma porušenih. Starci, ženske in otroci jokajo pri razvalinah. p Pellegrina, Sant Evfemija, Sinopoli in San Prokopio so popolne razvaline. Na več krajih leže mrliči z odtrganimi udi. Zatorej vlada velik smrad. Vladni komisar je odredil, da se mrliči pokopljejo, da se ne začne kaka bolezen. Nad 50.000 ljudij nima bivališča in stanujejo pod Zgubili so vse in vlada jih mora podpirati. milim nebom Škode je več milij Izdala se je edba da se jeden mesec v po škodovanih krajih ustavijo vsaka iztirjevanja izplačil se napravi nekoliko red. Ljudje sedaj razkopavaj da raz- valine. Preteklo bode pa veliko časa j predno se popra vijo poškodovane hiše. Za nekaj časa se bodo morali po staviti šotoi da se v njih nastanijo ljudje Silno žalostno je stanje prebivalcev krajih v poškodovanih Zadnje dni je jelo deževati in ljudje so bili siljeni poviniti se v razpokane pr hiše bati, da se vsak čas p odro. dan, če tudi ne s tako silo škodo. Potres Poti da od katerih se je se ponavljajo vsak se je pa razširjal tudi edili kako znatno po drugih krajih v Italiji in tudi zunaj Italije. Poroča se o potresu v Ve roni poti Bologni, Bergam Pavi i po Italiji dosedaj Rimu in drugod Škode ni napravil še nobene a vsaj večje ne. V naši državi že je čutil poti dentu in drugod po Tirolskem poslednje es v Tri-Treslo se je pa tudi po Serbiji, Bolgariji in Makedoniji, od koder dni se pa še o kaki nesreči ne por Poti je bil te dni se je čutil na obeh straneh morske ožine mesinske in močnejši od 1887. leta liji potresi jako navadni Sicer Liparskih otocih je bil naj je pa omeniti, da so Ita- poti v Mesini se da se je danes pred štirinajstimi dnevi ob sedmih v pr zemlj stresla strašeni ljudj Tresla se je nekaj sekund por zvečer Pre- kričeč bežali je bežal iz hiše. Jokaj j moleč ulice. Kdor je le mogel in ljudj na javne prostore. Kmalu je zopet zabobnelo preklinjaj so stresla in zemlja se je močno Dimniki so se podirali, opeka letela s streh. Jednemu starčku je priletela na banjo in zgrudil se je takoj glavo mu prebila mrtev na tla kakor blazni begali pol oblečeni semtertja hrup in Bil kakor in jok. Kmalu se je pa zemlja poprej. Več ljudij je s strahu Ljudj je str so Od straha je nastala nekaj časa tišina stresla v tretje še hujše popadalo po tleh. jok in stok. Pogumnej potem pa strašen možje so jeli pripravljati šotore na javnih prostorih za prenočevanje, kajti nikdo se ni upal povrniti v hiše več da je večjemu kaj ven od nesel Volnene robce, odeje, matroce převlekli so na trg& in delali šotore. Ob devetih zvečer se je pa zemlja močnejše stresla kakor kadar si bodi poprej. Nekateri ljudje skušali so skozi goste množice ljudij pobegniti jo iz mesta. Možje so iskali svoje žene, matere svojih otrok, ker so se zgubili v občni zmešnjavi. Uradniki in redarji poskušali so nekoliko ljudij pomiriti. Ko se tresenje dve uri ni ponavljalo so se ljudje polagoma nekoliko pomirili in sa jeli v narejenih šotorih ali pa tudi kar na ulicah vle-gati spat. Ko se je pa okrog polneči zopet zemlja stresla, so- pa " Sodnj ljudje kar blazneli. Kričali so: „Mesto se pogrezuje dan bode n Zemlja se bode odprla in nas vse Ne- požrla !" Velike množice ljudij bežale so iz mesta, kateri so noseč sv. podobe skušali prirediti nekako pro cesijo Ženske z oti v v • • OCJJ pi so Marijo za pomoč in rešitev. Da bi nekoliko ljudij potolažili, je vo- pa vendar jaška godba jela igrati neko himno trpel do dne. Strah ljudj malo pomir ko je solnce prilezlo izza gora so se i. Kardinal Guarino je v Mesini priredil veliko procesijo. Veliko cerkev so pa zaprli, da bi ljudje se v njej ne zbrali v preveliki množici, ker bi se lahko zgodila kaka nesreča. Podobni prizori, kakor v Mesini bili so tudi v drugih mestih, v nekaterih pa še strašnejši. Roparji v Italiji še vedno niso izmi Poleg Grške je Italija še vedno tista dežela v Evropi, ki ima največ roparjev. Iz Neapolja šel je te dni na sprehod rezervni poročnik baron Passa-vanti. Napalo ga je deset oboroženih ] ljali v gozd. Roparji sedaj zahtevajo pol milijona lir od je namreč jako bogata. oparjev in odpe- kupnine. Passavantijeva rodbina Galbanelli pri Ter je petnajst oboroženih ro- parjev drlo v prodajalnico trgovca s tobakom in zahtevalo, da jim izroči ves denar. Tr dvema o Poggija se je L ojima prijateljema postavil v hud Začel se sta bila v prodajalni je bil jeden trgovčevih prijatelj hud boj nevarno pr katerem roparjev ubit prodajalnice, ranjen dva jeden pa anjena. Ko so oparje pregn iz bil tepež še dalje na cesti. Roparj niso poprej pobegnili, da je prišla žandarmerija merija je šest roparjev že zaprla. J° Žand ar Žanda meriji se je posr dobiti tudi več ro parjev pr znanem napadu v Tortoliju. Občno začudenje je vzbudilo to, da je mej roparji jeden mož inteligentnejšim stanovom. Varnost Seveda so tega mnogo krive nezdi pripada Ljudje, roparjem Italiji jako majhna socijalne razmere. se drugače ne morejo preživeti pa pojdejo Palermu na Siciliji se je začela obravnava proti desetim roparjem, ki so pripadali roparski družbi Maurino, 467 Zatoženi so več umorov, ropov, tatvin in prisilne odpe-ljave oseb, da so potem zahtevali odškodnine. Mej dru Dunaj Samomor na železnici brzovlaki. vozi z v Beligrad so našli v Zemunu obešenega nekega lepo gim bili so odpeljali tudi barona Spitalezija iz Catanije Obravnava bode jako dolga, kajti povabljenih je 200 prič Ta pravda bode svetu odkrila, kakšne so varnostne raz« mere v kulturni Italiji. oblečenega potnika. Pri sebi ni imel nobenih papirjev in se zatorej ni moglo določiti kdo je uboge Se dekle. V Szegedinu popisujejo sedaj mestne V nekem revnem stanovanji našli so nad 100 let staro žensko. Povedala je da jej ime Julij Szylagyi Na Anarhisti. Trstu so prijeli nekega Mihaela Davide vprašanje dekle !" vdova, je odgovorila Kaj še, jaz sem še pri Sleparsko gostilniško blagaj aprli so te dni na Dunaj neki gostilnici že katerem so našli iredentovske plakate. Davide je 1862. ob obračunanju moral natakar po kacih 10 leta rojen v Benedkah. Učil se mizarstva in knjigo Ano Steiner veštva, pa se nobenega posla dobro izučil ni. Dalje časa je bival v Parizu in Rimu, kjer se je navzel anarhistič- nega duha. Priznal je «o našli pri njem da sam pisal plakate i katere letel na blagajnici so šle v jedilnico ulico. prihaja od prodaje pijače čez časa slednji doplačati teden Sum zapisovala jedi ki dajale čez pobirala denar za pijače so Sodilo se je, se pro da si ulico jemlje od denarj ki zapisuje. Sedaj so in zato natakarjem več strogo nadzorovali. Nekega dne so jo nakrat odpeljali k policij V Marziljo je dne 23. t. m. prišel parnik „Kemeny" iû se prepričali z Reke. Policija je dobila že naprej obveščenje, da se s tem parnikom pripeljejo anarhisti. Po prihodu je policija da v tem pregledali njeno blagaj v njej deset goldinarjev bilo več, kakor prijela pet Italijanov Belgijca imela zapisanih Jasno je bilo, da si je te denarje hotela obdržati in je zaračunati natakarjem. Preiskali so njeno stanovanje in našli več dragocenostij in šest hranilničnih knjižic. Ves denar je vložen od 1892 leta od kar je v ti službi Iz celoni histu Salvadorji, katerega so usmrtili v Bar- prejšnje službe so jo tudi bili izpodili zaradi sleparij Škode î se poroča da nedavno bil izrekel, da obžaluje naredila nad 1000 gld svoje hudodelstvo in se hoče povrniti v naročje sv. kato Obok se je udri pri novi zgradbi v delavnici slad Mislil da s liške cerkve. To je pa bila le zvijača, tem doseže pomiloščenje. Ko je pa videl, da mu to ni korja v Hrudinu 80 metrov na dolgem. Vec ljudij je podsutih Takoj so izvlekli štiri mrtve. pomagalo pa na zadnjo uro odklonil vsako cerkveno Na železnici povožena Dne 23. t. m. je na pomoč. Hotel ni nič slišati o duhovnem anarhistične furlanski železnici pri postaji Ronki železnični vlak povozil kočijaža in konja. Kocijaž in konj sta težko poškodovana. pesmi je prepeval. Salvadorja so po španjski navadi na Dno 21. t. m. je pa na postaji Wôrge na Tirolskem prišel morišči zadavili s železnim iz dveh delov obstoječim obro- pod kol° kuria® Rudolf Meh in ga je na kose raztrgalo. Imel čem. vrat Ta obroč se dene na morišči sedečem zločincu na in s posebnim vijakom vkup stisne, da ga zadavi. Te dni so peljali z vojaškim spremstvom dinamita iz Turína v Avigliano. Vojaki, ki so spremljali dinamit so šli nekoliko počivat in okrepčat se v gostilno poleg 28 let in je oče dveh otrok Teichert Napad na pismonoša. Dne 24 t. m pal v Vratislavi pismonošo postopač za denarna pisma ceste. Ko pridejo iz gostilne Huebnerja v veži neke hiše, da bi ga oropal. Napadovalca, ki je mislil oropati pismonošo, so prijeli. Podkupljenje p ortugalskega poslanca. Bankir v žico, v kateri trdi, da je sindi- bilo dinamita nikjer. Oportu Kondall je priobčil knj Zginil je z vozom vred. Vsa poizvedovanja v bližini ostala so brez vspeha. Voditelj tega prevažanja se je vsled tega sam ustrelil. Drugi vojaki, bodo tudi kaznovani. Vojaške kat je bil osnoval za ustanovlj ladijedelniške dru straže so preiskovale ceste vspeha. Sodi se, da so ani bodo rabili v svoje namene. î gozde vasi ali vse brez histi ukrali dinamit da ga žbe in grajenje železnice Salamanka-Oporto, leta 1889. nekemu poslancu dal 80 kontos raj s, da bi v zbornici zagovarjal omenjeno podjetje. Zbornica je izvolila posebno komisijo, da stvar preišče. Poleg tega je vlada odredila sodniško preiskavo. Predilnica je pogorela. V Budimpešti pogorela je velikanska predilnica. Zgorele so Tkalnico so rešili, pa z veliko težavo velike Gorelo zaloge pavole. vec ur. Ruska carica premogokopica. Pripoveduje se, da je sedanja ruska carica pri poslednjem potovanji bila obiskala neki premogovnik na Angleškem in sama vzela kramp v roke, ter odkrušila nekaj kosov premoga. Premogokopi radi Žandar umorjen. Pri Toplicah na Češkem našli so umorjenega žandarja Janiča. Imel je 19 ran, največ težkih. Ti Po Jedenkrát bil je zaboden z bajonetom in vsekan s sabljo. rani so morilci gotovo prizadeli z žandarjevim orožjem. pripoveduj kako ona sama pa tudi je hesenska princezinja premog kopala morilcih ni nobenega sledu. Strašno delo Milijon dedščine. Nedavno je umrla v Orzay v Belgiji je departementu Seine et Oise neka skoro sto let stara gospo- petrolejem dična, Parizu, Tanié so vedeli nekega blazneca. V Mayenu v zblaznel neki kmet. Polil je ^voja majhna otroka s in ju zažgal. s svojo služnico živela jako skromno po zimi v se pa ovadil sam policij Oče je mirno gledal ta prizor, potem po letu pa na kmetih. Oddaljeni sorodniki gospodične Strah v gledališči. V gledališči v Bruselji se je mislili. Njih da ima premoženje, a da je milijonarka, tega vnela obleka neki plesalki. Druge plesalke so jej prihitele na da kajti našla se trpelo je le malo ko zapustila več milij vrednostnih papirjih oporoka, v kateri je jim volila. Glavni del zapuščine je odměnila dobrodelnim zavodom Samomor. Dne 23. t. Kotal v Schwazu na Češkem. Bil in se torej sodi, da je bil zbláznil izvedelo, pomoč, pa se je tudi njim obleka vnela. To je vzbudilo mej zlatu, gledalci velik strah. Bežali so iz gledališča. Nekaj ženskih in ranjenih. Tri plesalke so hudo opečene. hudičevim oljem je polil neki mož v Amster- neznatne svote otrok m je ustrelil novi župnik damu v sodni dvorani svojo ženo ko bila obravnava zaradi zadnji čas jako razburjen prešestovanja Oba očesa sta izžgana. Moža so seveda takoj zaprli. 468 Dvoboji so se jako udomaćili v Zagrebu. Te dni je deželnobrambovski nadporočnik jako nevarno poškodoval v dvoboji absolviranega jurista Dušana Sljepšev sinu dr žavnega poslanca V tunelu povožen V izelskem tunelu na Tirol k em vlak povozil brzojavnega paznika Leichnerj Odtrgalo Tržne cene. •• • UH md V Ljubljani dne 14. nov. 1894. Pšenica gld. 7 50 kr. rž gld. 5-50 kr., ječmen gld. 550 kr., oves gld. 6 50 kr. ajda gld. 7'50 kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 725 kr. mu je glavo od trupla. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke leča gld 10 kr., grah gld 10 kr fižol gld kr. Na smrt obsodili so v Oseku na Hrvaškem tr govca Argola je umoril svojo taščo Ano Kokovac (Vse cene veljajo za 10& kgr.) Pri dvoboji ranjeni priči. V Lipsin Gyôrgyju na sta se dvobojevala neki profesor in neki finančni uradnik s samokresi Profesorjev samokres se ni hotel sprožiti. Pristopila sta svedoka, da ogledata samokres. Ko ga je jeden Ogerskem prijel v roko se je razpočila cev in ranjena sta oba edoka Ukradena poštna vreča Krumovu na Češkem ukradena poštna vreča, v kateri je bilo 27 delnic angleške banke Lokomotiva je prijela in usmrtila na kolodvoru Veselý na Češkem sprevodnika Štef. Šipka iz Budjevic Sipek je imel še 36 let in zapušča ž in 4 nepreskrblj otroke Nos mu je odgrizel Mesar Hauku v Kromeriži je bil te dni obsoj da ima trgovcu Kreislerju plačati 50 gold Zaradi tega jezen na potu od sodišča trgov na tla in mu odgri nos. trije n pelana Trojni umor. V župnišče v Florewillu vdrli so šemljeni roparji. Umorili so kuharico, župnika in kada bodo našli veliko denarja, a so vi osebi so že zaprli. Morilci so mis 60 frankov Dv SUUllj Velika kazenska pravda bode te dni v Algieru Za Pred porotno sodišče pride ropar Areski z 89 sozatoženci. govarjalo jih bode 21 odvetnikov. Zatoženi so 34 umorov, 10 ubojev, 2 požigov in 11 roparskih napadov. Nova hiša podrla. V Lipsiji se je podrla hiša, katero so še zidali. Deset ljudij je bilo podsutih, 7 jih je ubilo, 3 pa poškodovalo. Redek slučaj. V Brunnecku na Tirolskem se je hudo poškodoval vsled neprevidnosti dvajsetletni fant, ko je v zvoniku zvonil. Kembelj mu je prebil lobanjo. Šel je še sam iz zvonika. Potem so ga spravili v bolnico. Zdravniki so mu morali odstraniti velik del lobanje, tako da nekaj možgan tenka kožica pokri Ves čas ni zgubil nič zavesti Up V boluje je, niči tudi je in pije, kakor bi bil popolnoma zdrav. da popolnoma ozdravi. Zapor za dolg na Ogerskem. Ludovik Benga, upokojeni računski kontrolor v Aradu, je pred tremi leti zbláznil. Njegovi upniki so ga ta čas imeli zaprtega v neki hišici in ga izsesavali. Vlekli so njegovo pokojnino in zase porabljali. Začela se je preiskava. Albertov klub v Londonu. V Londonu mnogo fíOY o tem d so zapi 11 članov najstaršega športnega kluba v Londonu, zaradi protizakonitih stav adnikov so proti kav vse zpustili Stv Razen klubovih : se je izročila SOdiŠCU. Izneverjenje pri zavarovalnici. Pri budimpe štanskem ravnateljstvu tižaške zavarovalne družbe „Riunione je zmanjkalo 60.000 gld Blagajnika Krausa so r-* _ _ __ • TT n - ______•__ . _ _ _ ___ prli Samomori. V Sopronj se ustrelil vojak na cesti v Debrecinu sta se ustrelila dva ojaka Pobegel tat. Pisar pri nekem dunajskem odvetniku Gregurcié je pobral 600 gld.' denarja, za 2000 gld dragocenostij in jo pobegnil Gregurcié je bil častnik Pred dvema letoma ga zaradi dolgo in poneverjenja vojno sodišče v v • Serajevem obsodilo v dveletno ječo in zgubo častniškega čina. Po prestani kazni je šel na Dunaj in dobil službo odvetniku, katerega je sedaj okradel nekem Loterijske srečke. V Lincu dne 24. nov. t. 1. V Trstu dne 24. nov. t. 1. V Pragi dne 27. nov. t. 1. 76, 44, 42, 29, 11. 72, 43, 6, 65, 44. , 4, 77, 49, 19. Št. 11381. Dne januvarija 1895 ob 10 uri do poldne i žrebanje sojila. ršilo se bode v deželnem dvorci VII. iz 5 obveznic kranjskega deželnega po Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 21. novembra 1894 i kaplj ice za želodec « a izgotovljene v lekarni pri „angelu varhu" BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) so staro, zdi 4 * 4 i ► 4 4 4 4 4 4 4 4 ► vilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela (42) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : ► ► ► steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Mariiaceljske kapljice Kr - za želodec prodajajo se pi ( Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni lek lek. Fr. Bec v Ljubljan ich ; v Škofji Loki lek Kari Fabiani dovij ici lek. Alex. Roblek; v Novemmestu v Ra : lek Rizzoli in lek. Bergmann Močnik; v Črnomlju lek v Kamniku: . Blažek lek 4 > i Odgov urednik: Avgust Pučili in iožl Blasnikovi nasledniki