58 
č) sociološki motivi: kolektivna rekreacija, premagovanje socialnih in generacijskih 
razlik, prilagajanje na življenje v naravi v različnih vremenskih pogojih in letnih časih; 
d) gojitev in obujanje tradicij NOB: pohodi po partizanskih poteh, bojiščih, bolnicah in 
organiziranje delovnih akcij za vzdrževanje teh objektov; 
e) spoznavanje ožje in širše domovine in njenih prebivalcev, pomen za patriotično 
vzgojo, gojitev in širjenje bratstva in enotnosti med bratskimi narodi in narodnostmi, 
povezovanje z zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji, sodelovanje na mednarodnem 
področju in skrb za humano sožitje. 
KLEN JE NAROD, KI GA GORE UTRJUJEJO 
GREGOR KLANCNIK 
Ustvarjalna vnema in delovni uspehi so najboljša spodbuda za vero in zaupanje v trdno 
sedanjost in lepšo prihodnost dežele, naroda in družbene ureditve. Med take delovne 
dosežke je ob porajanju slovenske narodne zavesti v preteklosti bila vpisana izgradnja 
Triglavske koče na Kredarici in bo veljala tudi posodobitev Triglavskega doma v 
sedanjosti. 
2e pred koncem prejšnjega stoletja je narodni velikan Jakob Aljaž na vršacu Julijskih 
Alp Triglavu s postavitvijo stolpa prižgal svetilnik slovenstva, vodil izgradnjo Triglavske 
koče na Kredarici in Aljaževe koče v Vratih. S temi dejanji je Triglav ohranil Slovencem 
In gorništvu na stežaj odprl vrata. Naša še vedno najvišja in najbolj obiskovana gorska 
,eos!0Janka,_Triglavski dom, ki je že sprejela milijon gostov pod streho, pa ze a6Igo 
f<l1če po obnovi in razširitvi. 
Osrednja naloga v jubilejnem programu 200-letnice prvega znanega vzpona na vrh Veli­
kega Triglava se je končno pričela uresničevati ; Triglavski dom je že dobil podobo, ki 
ga bo spremljala v tretje tisočletje . Njegova otvoritev bo velika repriza, pomemben dar 
90-letnemu jubileju organiziranega slovenskega planinstva. Klenost Slovencev bo tudi 
tokrat rodila sadove. 
Da bi spoznali zgodovinsko pomembnost in plodno preteklost Triglavskega doma, se 
moramo ozreti nazaj v zgodovino Slovanov, oblikovanja Slovencev; v čase, ko je 
radovednost in potreba človeka gnala v neznano, ko so tudi težko dostopne gore 
postale privlačne in njihovi vrhovi zanimivi. Naravne lepote razvijajo ustvarjalnost aumr,­
spodbujajo kulturne dosežke in rojevajo nacionalni ponos. Tudi naše prednike, ki so že 
v 6. stoletju dosegli porečje Drave in se naselili okrog Julijskih Alp, sta razgibanost in 
bogastvo narave varovala, kulturno povzdigovala in preoblikovala v slovenski narod. 
Edinstvena je bila trdoživost Slovencev, vzdržali so tisočletni pritisk germanskih in 
romanskih ljudstev in se v boju za obstoj celo oblikovali v narod z lastno kulturo, z 
lastnim jezikom in lastnim ozeml'em. 
orni vo, epote u IJS Ih Alp, z asti očaka Triglava, je budilo nacionalno zavest in 
naro nostni ponos, zato ima pri krepitvi slovenskega"'""oUna Velike zasluge. Veliki 
Slovenci 18. in 19. stoletja so svoj navdih črpali Iz zasneženih~ 
Aljaž je odprl vrata Zlatorogovega kraljestva 
Potem ko je Triglav že bil svetilnik in kažipot slovenske dežele,il!fl!o-.::-r"';n,tiš:':t:::v~":t:E:-:F--2r.i-::­
Ji udstva se je spočelo in v 19. stoletju, leta 1893 v stari Avs ro-Ogrski drzav1, ro I o 
prvo slovensko planinsko društvo. 2e samo ime pove, da ·e imelo dve osrednji nalo i: 
razvIJanJe slovenstva in planinstva v e raglav, kra J u IJS I p, Je pra 
re • em o igral najpomembnejšo vlogo, Jakob Aljaž pa je 
1 orno JUb, ki je na stežaj odprl vrata kraljestva Zlatoroga. Predanost slovenskim 
goram in zaupanje v moč ljudstva pod njimi sta gnala Aljaža, da je iz višine branil in 
krep1r'narod. T~i desetletja župnik dovške fare, v kateri je tudi najlepši del in očak 
Julijskih Alp, je globoko dojel, kaj Triglav za narod, kateremu pripada, pomeni. 
Jakob Aljaž se je zavedal koristi, ki jih je gorništvo na pohodu jz Centralnih Alp 
prinašalo v naše kraje, bal pa se je njihovirt zh'anllcev - Nemško-avstrijskega planin­
skega društva - DOAV. Zavzemanje položajev z gradnjo postojank.._ v naših gorah ie 
Aljaža vznemirilo zlasti potem, ko je nemško-avstrijski Alpenverein segel po Tri­ glavskem pogorju. Sklenil je, da bo Triglavu ohranil slovensko podobo. 

Triglavski dom 
na Kredarici 
(Fotografija je objavljena 
v DS 1901, str. 557) 
Triglav je mogočn_a 92@.. ki jo opevajo pesmi in opisujejo romani, pravljice, pripovedke 
in basni. Pogled 1iaTega očaka je mogoč z vseh strani: z vzhoda, severa, zahoda in 
juga je očarljiv, najveličastnejši pa iz Vrat. Kljub temu, da ni niti med tritisočaki, je z 
njega razgled na vse strani ·izreden. Njegovo nadkriljevanje bližnje in daljne okolice 
je očitno s sosednih vrhov, najbolj opazno pa iz letala. Kdor na potovanju • iz Londona, 
Pariza ali Zuricha iz potniškega letala opazuje Alpe, že nad Nemč ijo, še preden se 
poslovijo štiritisočaki, v daljavi na j ugovzhodu zagleda vrh, ki mu daleč naokoli ni 
enakega. Kot da visoko nad sosede seže, , izstopa in vlada v prostranem območju 
Vzhodnih Alp in ,naše domovine. 
Jakob Aljaž ni letal po zraku ~ n ni iz višine opazoval Triglava, pa je vendar pravočasno 
spoznal očarljivost in narodno obrambno pomembnost Triglava. V spodbudi domoljub­ nosti je črpal moč in le dve poletji je potreboval, da je za prebujanje ,in razvoj sloven­
f kega gorništva ustvaril tri pomembna zavetišča : Aljaže'v stolp na 2864 metrov visokem 
nglaVO, 1 tlglavsko koca na 2515 m v1so k1 Kredarici in Aljaževo kočo, predhodnico 
Aljaževega doma v Vratih. Sam je izbiral prostore, prelisiči l ovi re za pridobitev zem ljišča, 
izdelal načrte in izbiral delovne naveze. 
Zavestno, kakor da bi slovenskemu narodu zabil varovalni klin, je najprej v poletju 
1895 na vršacu Julijskih Alp postavil stole,_Jn tako opravil zgodovinsko dejanje. Ve rjetno 
-sEiriiti sam Aljaž ni zavedal, da Je t istega 7. avgusta _prižgal večno luč slovenske 
zavesti in narodnega ponosa ter večstoletnemu Triglavu odprl novo, še pomembnejšo 
prihodnost. Gabesov fant - Janez Rabič iz Mojstrane, mi je večkrat pripovedoval, kako 
Faksimile barvne 
razglednice 
,. 
Založil: Franc Pavlin, 
Jesenice 
Trigl.w• kl led•oik, Trlglri (286} ml. 
. __ ,, 
59 

60 
Triglavski dom na 
Kredarici - 2515 m -
pred obnovo 
Foto Andrej Veličkovič 
je nosil ogrodje stolpa na vrh Triglava, še slutil pa takrat ni, da bo ta preprosti vetro­
bran stoletja kljuboval vsem strelam in viharjem, ledu in snegu, soncu in mrazu, da 
bo, začasno mejnik, preživel cesarje in kralje ter da bo doživel najbolj mračne in 
najslavnejše dni slovenskega naroda. 
Najpomembnejše Aljaževo gradbeno dejanje je bila - Triglavska ·koča. Po otvoritvi 
stolpa je izbral lokacijo in še v istem poletju so vajeni domačini pod vodstvom Pož­
ganca v Zgornji Krmi posekali macesne in jih pozimi s konopljeno vrvjo, navito na 
valj, na saneh - rtičih vlek!i navzgor čez Kalvarijo na Kredarico. Tedaj, ko ~e slovensko 
planinstvo šele dobri dve leti delovalo„ so v surovih vremens"kih pogop , visoko in 
"tlalee od doma, na nedq 1h Triglava gradili novo kočo in jo že 10. avgusta leta 1896 
odprli. »Oj Triglav moj dom«, Aljaževa mojstrovina, je tisti dan prvič odmeval od skal 
in naznanjal zlato dobo slovenskega planinstva. 
le ob otvoritvi Triglavske koče, saj je prišlo čez sto ljudi, se je izkazalo, da ima ta 
postojanka tak položaj, da bo skozi njo šlo največ pohodnikov na očaka. Obisk je 
stalno rastel, gorniki so pa prihajali od Vodnikove koče sem
1 
Krme, Kota in po izgradnji 
Aljaževe koce, "vedno vec skozi alrakl1 vna Vrata. V tej posto~KI, 11:1 Jir"z dvema pove­
čavama prerastla v Triglavski dom, je bilo vedno prijetno. Za posebno privlačnost je 
pred drugo svetovno vojno skrbel oskrbnik šest, k·i je postregel z izvrstno belo žitno kavo 
s stolčeno smetano. Notranjost doma je hitro • postajala premajhna in tudi povečanje po 
osvoboditvi leta 1954 ni dolgo zadovoljevalo potreb. Aljažev naort je v celoti uspel, 
slovenskemu gorništvu je dal zgodovjnsko spodb11c!Q, narodu pa oporo v domoljubni 
~ti. 
Od Aljaževe prižnice k Aljaževemu stolpu 
Rojen v Mojstrani sem bil faran Jakoba Aljaža, zato sem ga v otroštvu doživljal v šoli, 
med pridigo pa sprejemal prvi nauk o lepotah in rivlačnostih ora. Pri spovedi me ni 
spraševal, kaj sem grešil, temveč a e a, zanima o pa ga je predvsem, če 
sem že bil na Triglavu. To pa ni bila le radovednost, temveč očitek in spodbuda, zato 
je razumljivo, da sem se po spovedi prvič počutil kot grešnik. Zavedal sem se, da se 
tega madeža ne bom otresel pred Aljaževo spovednico, temveč pred Aljaževim stolpom. 
Da bi odvalil ta podedovani kamen od duše, mi je pomagal sosedov, Povlešov Jožek, 
s katerim sva skupaj pasla krave. Bil Je leto starejši, zrelejši in že kot otrok podjeten. 
Ker je že bil na Triglavu, je odigral glavno vlogo, ko smo z bratom Mihom kovali načrt 
za pohod na najvišji jugoslovanski vrh. 
Takrat je veljala vera, da je na vrh potrebno priti ob sončnem vzhodu, saj takrat očak 
podarja najlepši razgled, ki seže do morja. Lepega dne 14. avgusta leta 1926 smo zato 
ob devetih zvečer šli od doma. Izbrali smo smer skozi Kot, ki je enostavna in najkrajša. 
Za otroke pa je hoja ponoči vseeno pomenila podvig. Strah smo med seboj prikrivali, 
le s Peklom so nas prestrašili, da smo se ga odkrito vsi trije bali. Govorili so nam, 
da se na tem mestu, pod Staničevim domom, ponoči in v megli pohodnik lahko zgubi, 
zaide v lijak, brezno, iz katerega se sam težko reši. Mi pa smo se uspešno držali steze 
in markacije in ob štirih zjutraj že bili na Kredarici. V Triglavskem domu je že bilo 

živo-. Za prvimi gorniki smo se tudi mi f)Odali na vrh Velikega Triglava. Pri sestopu sem 
tisti dan pred 57 Jeti prv,C vstop,/ v takrat 2e caslmJIVI 1 r,g/avsk1 aom in v kapelici 
pozvonil. 
Povratek v dolino. Kot nam ni delal težav, ko pa smo polegli na mah Lengarjevega 
rovta, sem v trenutku zaspal in za nekaj ur smo se vsi, kot ubiti, zgubili. Ne prej ne 
pozneje nisem doživel tako globokega sna kot takrat v Kotu, po prvem povratku s 
Triglava, ko sem v notranjosti začutil olajšavo in ponos. Bil sem kakor prerojen. 
Neštetokrat sem bil zatem na vrhu našega očaka, vsakokrat z drugim užitkom, nikoli 
pa s takim zadoščenjem kakor na prvenstvenem vzponu. Aljažu, sem si mislil, bom 
odslej lahko odgovoril, da sem že bil na vrhu Triglava, kralju Julijskih Alp. 
Mirno vest sem imel, ko smo maja leta 1927 šolarji Aljaža spremljali na zadnji poti. 
Po pogrebcih iz raznih krajev - duhovščini, govornikih, pevcih in planincih., mi je šele 
postalo jasno, kaj smo domačini zgubili. Pravo veličino tega naroČJniaka . gornika, pes-
nika in glasbenika pa sem šele pozneje dodobra dojel. • ~ 
Jakob Aljaž je bil demokrat. Ko je sosedova sošolka očitala moji sestri »nož na dva 
kraja«, da ne more pri Sokolu nastopati na odru, v cerkvi pa peti na koru, in se je 
zato odpovedala petju, jo je Aljaž vprašal, zakaj je ni več med cerkvenimi pevci. 
Povedala je razlog, on pa ji je odgovoril: "Ti kar poj na koru, jaz sem tudi bil Sokol.« 
Aljaž je bil tudi skromen. Mlečna kaša mu je bila veaerja, vsa njegova dediščina pa 
Gregor Klančnik 
z maketo Triglavskega 
doma na Kredarici 
(na 15. skupšč ini PZS, 
14. 11. 1981 v Ljubljani) 
Foto Dokumentacija PV 
61 

62 
je ostala v Triglavskem pogorju. Tudi svoji kuharici, nečakinji Micki, je bore malo 
zapustil. Zapustil pa je narodu veliko bogastvo. Ohranil mu je Triglav, ga odprl qorni;. 
kom in mu dal pomembno nacionalno obeležje. -
~ževa dejanja so se odrazila tudi v junaški, enotni vstaji njegovih bivših faranov, 
prebivalcev Dovja, Mojstrane, Belce in Radovne decembra 1941, ko so pred okupator­
skimi puškami zavpili: " Tu je bila in bo slovenska dežela, Triglav pa njen branik in 
svetinja naroda« in Hitlerjevo nadutost "Triglav deutsch filr immer« - s krvjo zabrisali. 
Cez milijon pohodnikov na Triglav in njegove sosede je dom na Kredarici že gostil, 
Aljažev stolp pa znatno več. šele z vrvjo po zadnici pred Aljaževim stolpom vrle 
Slovenke in Slovenci pridobe pravo »domovinsko pravico« .• Gorništvo le dobilo take 
razsežnosti, da naši, doma vzgojeni gorniki, že imajo za seboj najvišje svetovne do-
·sezke alpinizma, Razuml11vo Je zato, da tudi gorske postojanke, zlasti Tngiavsk, dom, 
niso veC kos svoji nalogi. 
Triglavski dom za tretje tisočletje 
Požrtvovalni delavci Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Ljubljana-Ma­
tica, zlasti dr. Miha Potočnik, so pravočasno spoznali nujo, da se prilagodi zmogljivost 
Triglavskega doma hitremu razvoju planinstva. Triglav bo kot najvišji vrh z izrednim 
razgledom in mogočno severno steno tudi v prihodnje ostal pospeševalec jugoslovan-
.. skega gorništva in poligon narodno obrambne sposobnosti, zato mora tudi njegova 
'n"a1pomembne1 ša postojanka temu slediti. 
te leta 1974 je ing. arh. Mirko Kajzelj izdelal projekt prizidka v g lobači na severni 
strani doma z dodatno zmogljivostjo 80 lež išč. Koncept je računal z oskrbovanjem 
s tovorno žičnico iz Krme, ki naj bi rabila tudi za oskrbovanje Staničevega doma in 
Planike. Zasnova je predvidevala najprej ,izgradnjo tovorne žičnice, ki naj bi bila 
narejena v solidni ,jekleni konstrukciji z nosilnostjo 750 kg. Ta naj bi omogočila tran­
sport strojev in gradbenega materiala. Približni predračun za žičnico in priz· idek je 
leta 1978 računal z 80 milijoni dinar jev 
1
investicijskih stroškov. 
Organizirana je bila široka nabiralna akcija za ,pridobivanje prostovoljnih prispevkov. 
Pri Republiški konferenci SZDL je bil za posodobitev doma ustanovljen poseben akcijski 
odbor, marca leta 1979 pa je Izšla tudi brošura »Triglavski dom na Kredarici nekdaj, 
danes in v prihodnje«. Dobra pobuda pa ni dala konkretnih sadov zaradi težav pri 
pridobivanju lokacijskih dovoljenj. Zastoj je vplival na potek nabiralnega prizadevanja 
in uresničitev projekta se je odmikala. Med laninci, l'ubitel'i ora in u orabniki druž· 
. benih sredstev je bilo zbrano denarja n vre nos ni papirJev za milijonov inarjev, 
ko pa so darovalci opazili, da se na projektu neposredno ne dela, so izgubili voljo in 
, izražali celo dvom v koristnost porabe namembno podarjenih sredstev. čas, ki se je 
odmikal, ni delal v prid projekta Triglavski dom, inflaoija je zniževala vrednost zbranega 
denarja, ljudem pa jemala pogum. 
Goram pripadam vse živlienje. Kot Mojstrančan sem bil posebno vdan Julijskim Alpam, 
"'mnogokrat pa sem prehodil tudi vse druge višje slovenske in jugoslovanske hribe. 1' gore 
pa sem večinoma hodil in plezal sam. To mi je ustrezalo'; ker se n, potrebno vehko 
pripravljati, odločitev za turo je hitra, tempo vzpona pa se prilagaja lastni volji in 
sposobnosti. Samo tak način gorništva mi je omogočal, da sem na leto opravil do 
40 km vzponov. 
Načrtno telesnokulturno udejstvovanje sem pričel v rani mladosti s telovadbo pri 
Sokolu, ki je zelo kmalu vpeljal tudi -e,orske izlete in smučarska tekmovanja. Smučanje 
sem gojil kot tekmovalno zvrst, za kaero so bili hitri poletni pohodi dobra dopolnitev 
in kondicijska priprava. Od tekmovalca sem prestopil med smučarske funkcionarje, 
med organizatorje planinstva pa me je le delno privedla dolžnost direktorja telezarne 
Ravne. 
Nekega poletnega dne leta 1980 mi je dr. Miha Potočnik rekel: " Ti si planinec in 
plezalec, učenec Jakoba Aljaža, ti bi lahko pomagal reševati posod~1lev Triglavskega 
auliia rte Kredarici, ki je edina še neuresničena točka jubilejnega programa 200-Jetnice 
prvega vzpona na vrh Velikega Triglava.« Mislil sem si: »Res, da sem častni član 
Planinskega društva Ravne na Koroškem, prav pa bi bilo, da bi Js,ai več koristnega 
napravil gorništ~~- posebno spodbudno je, ker bo to v mojem rojstnem kraJu.« In tako 
•sem phstal, ven ar brez želje, da zato prevzamem tudi kak viden položaj. Komaj pa 
sem resno začel pomagati, je hitro od mene postalo neposredno odvisno, ali bo končno. 
četudi z zamudo, ustvarjena še osrednja naloga vseslovenskega jubilejnega planinske­
JJa programa. Moram pa povedati, da me ob mislih, kaj vse je storil in v kaksnin 
pogd]ln Je n,g/av povzdigoval Jakob Aljaž, čeprav sem se res zavedal, kakšna te­ rapija našo spestovano samoupravno družbo čaka, te dolžnosti ni bilo strah. 
Nadaljeval sem delo na podedovanem konceptu izgradnje - izdelanem idejnem in 
glavnem načrtu. Najprej sem se zagnal na pridobivanje gradbenih dokumentov, loka­
cijskega dovoljenja za tovorno žičnico Krma- Kredarica, ki je bila poseben problem, 

Faza gradnje Triglavskega doma na Kredarici 1982 (jugozahod) 
Faza gradnje Triglavskega doma na Kredarici 1982 (severovzhod) 
r;;, ,, 
t-t"."··­
i♦t~;;:):~ •. ~~. 
+,Jf' ~:Y-tr ~ 
' 
Foto Janez Pukšič 
Foto Janez Pukšič 
63 

64 
na izdelavo glavnega projekta za žičnico in gradbenega dovoljenja za Triglavski dom. 
Kmalu pa sem spoznal, da bo nalogo potrebno zasnovati na začetku, papirnato de­
diščino pa prepustiti muzeju. Treba bo izdelati novo projektno nalogo in oskrbeti 
izdelavo in verifikacijo nove gradbene dokumentacije. 
Z velikim prizadevanjem mi je uspelo priti do lokacijske dokumentacije in vseh potreb­
nih soglasij, ko je Republiški komite za varstvo okolja in uporabo prostora končno 
11. maja 1981 izdal lokacijsko dovoljenje za žičnico. Ta moj prvi uspeh prizadevanja pa 
je bil dosežen prepozno. Ob novih predpisih Triglavskega parka, raznih pripombah 
na umestnost gradnje žičnice in zlasti na zamisel o dodatni žičniški povezavi Kredarice 
s Staničevim domom in Planiko sem bil primoran ponovno načeti dilemo: žičnica ali 
helikopter. Strah pred visokimi investicijskimi stroški mi je povečal projektant žičnice 
ing. Mirko Amon z izjavo o izredni tehnični zahtevnosti žičnice z dolžino 4,1 km, s skoraj 
navpičnim začetnim delom in blagim naklonom v drugih dveh tretjinah trase. Odlagal 
sem z naročilom glavnega projekta te transportne naprave in se spravil na dokumen­
tacijo samega doma na Kredarici. 
Izmenjava koncepta za izgradnjo doma 
Na komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja SO Jesenice sem zvedel, da je za 
prizidek Triglavskega doma potrebno obnoviti zahtevek za izdajo lokacijskega dovo­
ljenja in zatem za izdajo gradbenega dovoljenja. Ob tem pa me je predsednik komiteja 
tov. Tone Kovač spravil v zadrego z vprašanjem: »Pa boste res gradili po teh načrtih?« 
Odgovoril sem: »Seveda,« v resnici pa sem zlasti, ko sem pogledal na tloris, takoj začel 
dvomiti v upravičenost gradnje objekta po takem, sedem let starem projektu. Po 
vrnitvi v Ljubljano sem načrte prvič podrobno pregledal. Ugotovi/ sem, da projekt 
zaradi spremembe položaja zahteva novo samoupravno potrditev, ki pa jo gradbeni 
odbor za Triglavski dom ni sprejel. Prevladalo je mišljenje, da se načrt mora prilago­
diti stabilizaciji. Odbor je zatem potrdil predlog nove projektne naloge, s katero je po 
potrditvi v upravnem odboru Planinskega društva Ljubljana-Matica 28. 7. 1981 soglašal 
tudi glavni odbor Planinske zveze Slovenije. O preorientaciji na rešitev, ki je bila narav­
nana na investicijsko racionalnost, je bil na seji 16. 6. 1981 seznanjen tudi akcijski 
odbor pri RK SZDL. 
Projektna naloga je zahtevala, da je Triglavski dom potrebno povečati in obnoviti, da 
bi omogoč il prenočevanje do 180 ljudi 1er hitro in udobnejšo postrežbo. Posodobitev 
doma, ki je bila osrednji C'ilj programa izgradnje, je dobila prednost, gradnja žičnice 
pa je bila preložena na poznejše obdobje. Na podlagi nove projektne naloge so bile 
izdelane tri idej ne zasnove za povečanje Triglavskega doma, od katerih je na predlog 
strokovne skupine upravni odbor društva potrdil rešitev ing. arh. Milana 2epiča iz Pro­
jektivnega biroja SGP Gradbinec Kranj. 
Novo projektno rešitev Triglavskega doma na Kredarici so na 15. seji skupščine Planin­
ske zveze Slovenije dne 14. novembra 1981 , na podlagi makete in pojasnil, potrdili 
delegati vseh slovenskih planinskih društev. S tem je dobila najširšo družbeno pod­
poro. Utemeljitev za tako naklonjenost novemu konceptu rešitve je bila naslednja: 
- dostojno ohranja zgodovinske vrednote doma, 
- skladno se prilagaja okolju s Triglavom v ozadju, 
- vsebuje izročila domače arhitekture, 
- nova zmogljivost bo zadoščala za bližnjo prihodnost, 
- notranja ureditev v mejah skromnosti omogoča iplaninsko domačnost, 
- obiskovalci bodo lahko preprosto in hitro postreženi, 
- z ločenim zimskim delom z 20 ležišči in bivalnim prostorom bo omogočen obisk 
skozi vse leto, 
- meteorološka postaja bo končno dobila svoje prostore. 
Skratka, dom bo nudil počitek, napitek, prehrano, toploto, mir in prenočišče, to je vse 
tisto, kar prehodni gost lahko zahteva. 
Potem ko je bilo odločeno, kaj v času stabilizacije lahko pričakujemo in kaj si na 
višini 2515 metrov lahko privoščimo, so priprave za gradnjo postojanke stekle hitro 
in uspešno: 
15. 1. 1982 je bila izdelana lokacijska dokumentacija, 
10. 3. 1982 je bilo izdano lokacijsko· dovoljenje, 
26. 4. 1982 je izšla nova brošura »Triglavs~i dom« 
30. 4. 1982 je bil izdelan izvedbeni načrt doma, 
6. 6. 1982 je bil izbran najboljši ponudnik za gradbena dela - SGP Gradbinec Kranj, 
28. 6. 1982 je prispel helikopter JLA in na Kredarici so pričeli s pripravljalnimi gradbe­
nimi deli, 

Sodoben pomočnik pri gradnji - helikopter 
------r?r------
-., 
\ 
1 
l 
1 
Foto Janez Pukšič 
4. 8. 1982 je Komite za urejanje prostora in varstvo okolja SO Jesenice izdal gradbeno 
dovoljenje, 
27. 9. 1982 je bil novi del doma pokrit, opažen in zaprt. 
Uresničevanje projekta se je dejansko pričelo že v poletju 1981, ko sta bila zgrajena 
povečano zajetje in zbiralnik za 120 000 litrov vode. Ta odločitev je bila zelo pomembna, 
saj je spomladi leta 1982 zbiralnik bil poln, njegova lokacija 25 metrov nad Kredarico 
pa je za os~rbovanje doma z vodo idealna. Nemoteno dotekanje vode je bilo pri 
pospešeni gradnji izredno pomembno. 
Gradbeni odbor pa ni skrbel le za tehnične rešitve pri izvedbi projekta. Veliko časa 
je vložil tudi v zbiranje sredstev in v oblikovanje primerne finančne konstrukcije inve­
sticije. Zaradi olajšave pri zagotavljanju finančnih virov je bil projekt razdeljen na dva 
zaključna dela: na novogradnjo v vrednosti 35 milijonov dinarjev 
1
in na obnovo obsto­
ječega doma v vrednosti 20 milijonov dinarjev. Investicijska dela na novogradnji so 
predvidena v letih 1982 in 1983, na obnovi pa leta 1983. Financiranje poteka po Tri­ glavskem skladu. 
Na 1,riglavskem domu, ki je pomnik narodne enotnosti, se zopet preskuša slovenska 
zavest. Vso to investicijo je potrebno uresničiti s prostovoljnimi prispevki. Le splošne­ mu odobravanju in podpori za modernejšo ,postojanko na Kredarici se moramo zahvaliti, 
da ljudje z razumevanjem sodelujejo v tem dobrodelnem dejanju. Akcija zbiranja sred­ stev za Triglavski sklad teče že od leta 1978, zaradi odlaganja gradnje pa je usahnil 
tudi vir podarjanja denarja. Nov krog zbiranja se je začel po 15. seji skupščine Pla­
ninske zveze. Poleg denarnih prispevkov in obveznic za ceste, so občani v zbiranje 
sredstev vključen i tudi z nakupi posvetilnih markic, nalepk, razglednic, postrov, so­
delovali pa so tudi pri namenski loteriji. Umetniki podarjajo svoja likovna dela, obrtniki 
so navzoči predvsem z reklamiranjem svoje dejavnosti, ,največji vir sredstev pa je 
združeno delo, in to v obliki storitev, materiala, obveznic, denarnih prispevkov in 
reklamnega uveljavljanja poslovanja. Skupaj je za Triglavski dom nominalno zbranih 
okrog 55 milijonov dinarjev sredstev, kar pomeni, da bo zbiranje potrebno nadaljevati 
še do konca leta 1983 in verjetno tudi v letu 1984. Upoštevati je namreč potrebno 
podražitve, stroške financiranja in zmanjšanje realne vrednosti obveznic z dospelostjo 
v plačilo v poznejših letih. 
Projekt povečanja in obnove Triglavskega doma je redka investicija, ki se kljub od­
laganju ni podražila, temveč pocenila. Predračun je zaradi racionaliziranega projekta 
in hitre gradnje pod prvotno višino. Z urejevanjem vodovoda, kanalizacije, gradbenih 65 

66 
in obrtniških del na novem delu in obnovi obstoječega doma ter za opremljanje, bo 
skupaj porabljeno okrog 55 milijonov dinarjev. Od tega je leta 1981 bilo ustvarjeno 
9 %, lansko leto 55 %, v letu 1983 bo pa rpotrebno z opremo · vred zbrati še 36 % ali 
okrog 20 milijonov dinarjev za naložbo. 
Udarna triglavska naveza 
Ko so poslušalci radia in gledalci televizije 1. julija 1982 slišali in videli otvoritev 
gradbene sezone, sodobno organizirano in mehanizirano najvišje gradbišče v Jugoslaviji 
na 2515 m visoki Kredarici, s helikopterjem nad domom in Triglavom v ozadju, je 
nastalo pravo narodno veselje. Končalo se je nezaupanje 'in prazno prepričevanje ter 
nagovarjanje za sodelovanje pri reševanju najpomembnejše postojanke in tcispeševalca 
• gorništva na nedrjih Tfiiglava brez plodov dela. Zabrneli so stroji, ,izvajaci gradbenih 
del so se pognali v živo skalo, da bi na trdnih temeljih Triglavskemu domu, poleg bo­
gate preteklosti, ustvarili tudi lepo prihodnost. 
Na Kredarici se je tak• o leta 1982 sestala skupina - udarna delovna naveza, kot so jo 
poimenovali pohodniki na Triglav, ki je v resnici bila ustvarjalna. Vsi, od oblikovalca 
projekta, projektanta, organizatorja gradnje, delovodje, skupinovodij do neposrednih 
delavcev na objektu, heli1 kopterske posadke JLA in milice do delavcev v domu, ki so 
skrbeli za prehrano in počitek, so delovali kot zaporedna vprega, v kateri mora vsak 
opraviti svoje. Veliko imen junakov, kot je na primer Požgane pri Triglavski koči, bo pri 
posodabljanju Triglavskega doma. To so že: Franc Stegnar, Cene Lužovec, Janez Cap, 
Križaj in drugi , iz 25-članske delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vseh jugo­
slovanskih narodov in narodnosti od zidarjev, 1esarjev, inštalaterjev, elektrikarjev, kera­
mičarjev, strojnikov do pomočnikov. 
Od 28. junija, ko so prvi delavci prispeli na Kredarico, do 27. septembra, ko so z zado­
ščenjem zadnji zapustili 2515 metrov visoko gradb'išče, je bilo prenesenega 450 ton 
gradbenega materiala in strojev, vgrajenega 400 ton iz triglavskega kamna izdelanega 
betona, pridobljeno 600 m
2 
nove koristne površine in pokrite 800 m2 strehe. Nov del 
Triglavskega doma, ki predstavlja dve tretjini zmogljivosti povečanega objekta, je dobil 
svojo končno podobo. Položeni sta vodna in električna napeljava, pozidane vmesne 
stene, delno položene keramične ploščice, vgrajena so okna in vhodna vrata in pribite 
zunanje opažne macesnove deščice. Sedaj dobro pokrit, z oknicami zaprt in zasidran 
pod snegom - dom mirno čaka na novo gradbeno sezono. 
Več organizacij združenega dela in obrtnikov je pri opravljenem delu na Kredarici 
potrebno omeniti. SVG Gradbinec Jesenice, ki je glavni izvajalec gradbenih del, Termi­
ka Ljubljana, ki opravlja krovska dela s trapecasto aluminijsko pločevino, tesarski 
mojster Janez Cap • iz Britofa, ki je izdelal 64 m
3 
ostrešja in opravil opažna dela, 
Gradis Škofja Loka, ki je izdelal in vgradil okna ter vrata, Obloga-Slikoplastika Ljublja­ na, ki opravlja keramična dela, Vodovod Jesenice, ki je vgradil vodovodno omrežje, 
in obrtnik Dušan Špendal na Jesenicah, ki opravlja elektro inštalacije in strelovodno 
omrežje. 
Vsi omenjeni pa ne bi uspeli, če ne bi bilo tistih, ki so žrtvovali svoja sredstva in so jih 
v obliki denarja, obveznic, materiala in storitev dali v korist Triglavskega doma. Najbolj 
se je izkazala gorenjska prestolnica Kranj, od delovnih organizacij pa !BI in Iskra 
Kranj, ki sta prispevali po 5 milijonov dinarjev kakovostnih obveznic. Cez milijon sred­
stev so prispevale še naslednje organizacije: 2.elezarna Jesenice, Emona Ljubljana, 
TKSS. Ansambel bratov Avsenik -je v čast Triglavskemu domu priredil koncert; tiskarne 
pa so ,podarile: Gorenjski tisk 97 000 barvnih ·razglednic, Ljudska pravica 6000 postrov 
„Triglav kliče« , Jože Moškrič 2200 vstopnic za Avsenikov koncert, Tone Tomšič 500 
plakatov za loterijo, 2.elezarna Ravne 20 000 in Aero Celje 12 000 nalepk, Zavod SRS 
za statistik - o milijon markic in skupaj s tiskarno Ljubljanske banke 2000 brošur. Na­
števanje vseh dobrotnikov bo smiselno šele takrat, ko bo delo na ~redarici opravljeno in 
bo dom slovesno odprt. Na spominski plošči bodo vpisani vsi, ,ki bodo rprispevali vsaj 
500 000 dinarjev; po organizacijah združenega dela, ki bodo prispevale čez milijon 
dinarjev sredstev, pa bodo poimenovane spalnice. 
Dar Jubileju na oltar 
Letos poteka 90 let, odkar so Slovenci dobili lastno planinsko organizacijo. Mnogo se 
je od dne 27. februarja 1893 do danes spremenilo. Najpomembnejše je, da je pol stoletja 
za tem Slovenija dobila republiko in v sklopu jugoslovanskih ,narodov in narodnosti 
oblikovala lastno integriteto. število slovenskih planinskih društev se je povečalo na 
167, število njenih članov pa preseglo sto tisoč. Slovenski alpinisti se vzpenja• jo na 
najvišje vrhove vseh kontinentov, stali • pa so tudi " na strehi sveta. Bilanca devetdeset­
letnega delovanja organiziranega planinstva je taka, ,da si je takratni ,pobudni
1
ki še v snu 
-

ne bi mogli predstavljati. Poseben dar ob tem visokem jubileju pa bi bil povečan in 
prenovljen ter nezadolžen Triglavski dom. 
Za izvajalce gradbenih in obrtniških del kakor tudi za izdelovalce opreme ni tehnične 
ovire, da ne bi v jubilejnem letu opravili zaključnih del na novem delu doma in da ne bi 
v gradbeni sezoni 1983 obnovili ter preuredili starega objekta. Zapreka na tej poti so 
še manjkajoča finančna sredstva. Velik uspeh gradnje na Kredarici v poletju 1982 je 
med ljudmi ustvaril tako razpoloženje, da bo najbrž tudi ta ovira premagana. Sredstva, 
ki so že zbrana, in tista, ki jih še pričakujemo od uporabnikov družbenih sredstev, 
predvsem od združenega dela, od obrtnikov, likovnih umetnikov in od občanov, bodo, 
upamo, zadostovala za dograditev Triglavskega doma. S tem poročilom ponovno vabim 
vse, ki še niste vpisani med darovalce za posodobitev naše najpomembnejše~­
~,sicske postaJaoke, ponosa slovenskega naroda, da to v jubilejnem letu planinstva storite 
in oplemenitite bogato Aljaževo dediščino. Hkrati pa se iskreno zahvaljujem vsem, ki 
ste to dobrodelno delo že opravili. 
Triglavska udarna delovna naveza, ki je lani v dveh in pol mesecih napravila čudež, 
se že pripravlja na svoj končni naskok, da bi pravočasno dosegla vrh visoke investi­
cijske stene - sodobni Triglavski dom. Pogumno zasnovan program izgradnje računa 
s tem, da se bodo gradbena dela v letošnjem letu •pričela že v začetku junija in da 
bodo do konca avgusta z opremljanjem doma vred zaključena. Obnovljen bo stari, 
obstoječi del doma, sedanja kuhinja preurejena v gostinski in zimski bivalni prostor, 
dodatno pa bosta zgrajena spalnica za zimske obiske s samostojnim vhodom in 
gospodaIBki del doma. 
Povečani in obnovljeni Triglavski dom bo odprt v soboto, 10. septembra 1983, v po­
častitev jubileja in Dneva planjncey ki bo na Zasipski planini v Krmi naslednji dan, 
11 . septembra. ' 
Tudi po razširitvi postojanke na Kredarici bo Triglavsko pogorje zadržalo svojo naravno 
prvobitnost. V Triglavskem domu bo večje udobje in povečana možnost počitka in 
prenočevanja vse leto, brez truda pa nihče ne bo dosegel Vršaca. Napora, da prideš 
do Aljaževega stolpa+ Qajvečjega darila gorništva, bo tudi v prihodnje deležen vsak 
~ohodn1k na Triglav. riglav bo ostal svet alpinistov, gornikov in planjncey 
Planinstvo na svojem pohodu nima meje. Zaradi naraščanja števila ljubiteljev gora 
in pohodnikov na očaka Julijskih Alp je v svoji bogati preteklosti Triglavski dom bil 
dvakrat povečan, prvič že v letih 1909 in 1910, drugič pa v letih 1953 in 1954. V visokih 
Triglavski dom na Kredarici s Triglavom 
Foto Janez Pukšič 
67 

68 
letnih sezonah prihodnosti tudi tretjič Triglavski dom še ne bo zmogel sprejeti vseh 
obiskovalcev, zato je že odprta možnost za dodatno razširitev. Pred tem pa bi se 
morali obrniti na zahodno stran Triglava, na Zaplano, kjer je še nedotaknjena izredna 
danost za razširjene prenočitvene zmogljivosti in za trajno izbiro pohodov po Tri­
glavskem pogorju. 
Tri lavski d bo na naši gori trajno igral lavno orniško vlo o. Večji in nov bo 
vzpodbujal tudi razvo1 Jugos v ega p anins va, o rat, okazuje ustvarjalnost 
samoupravne družbe, ponos zdruzenega dela, zavednih in klenih ljudi. In tako bo 
dostojno dočakal tretje tisočletje. Obnovimo zato povabilo Jakoba Aljaža, ko je skoraj 
pred devetdesetimi leti dejal: »Edino le plamteča ljubezen do domovine slovenske, do 
nje vsestranskega in trdnega in trajnega napredka nas je napotila, da smo zasnovali ta 
planinski dom, ki bode vsemu Slovenstvu v ponos in največjo čast. In zato se veselo 
nadejamo, da gotovo ne bode nikogar, ki ne bi se rodoljubno odzval naši mili prošnji, 
katero iz dna srca oglašamo od meje do meje slovenske domovine in tudi zunaj 
meje, do vseh naših prijateljev.« 
MED MLADINO JE VEDNO 
DOVOLJ ZANIMANJA ZA GORSKI SVET 
INGEBORG WASCHL, BOŠTJAN LAJOVIC 
Kako zadovoljni so otroci, ko zapojemo ali se lovimo pri kaki planinski koči. Največja 
nagrada so mi njihovi kljub utrujenosti veseli obrazi, ko se vračamo domov z izleta. 
Vsi ti naši pionirji in mladinci, pa čeprav so tako raz lični med seboj, imajo radi naravo 
i, n veselo družbo. 
Pravzaprav, kako se je začelo planinsko udejstvovanje mladine? 
:i!:e od prvih začetkov našega planinstva so se mnog] mladi spopadali z ~orami. Pred­
vsem med alpinisti jih je bilo dosti. Ce pa malce pobrskamo med statisti nimi podatki, 
ugotovimo, da že od leta 1935 vodijo posebej članstvo mladine v SPD. Iz teh podatkov 
je razvidno, da je število mladih planincev ves čas naraščalo, celo hitreje kot število 
ostalih članov. Leta 1935 je mladina predstavljala 18 % vseh članov, leta 1940 že 27 %, 
danes pa celo 45 % vseh članov v PZS. Pred vojno sta se organizirano s planinsko­
taborniško vzgojo mladine ukvarjali skavtska in gozdovniška organizacija. Kmalu po 
vojni so posamezni taborniki začeli obujati ideje taborništva. Tako so se leta 1951 
taborniki ponovno organizirali. Tudi mladi planinci so kmalu po vojni imeli svoj prvi 
zbor, vendar pa so morali na naslednjega čakati še precej let. Ves ta čas pa so 
delovali precej neorganizirano in razkropljeno. Pod okriljem PZS so se prijavljali v 
delovne brigade, (Nekaj mladih je na poziv avstrijskih planincev odšlo v okolico Gross­ glocknerja v pomoč pri odpravljanju škode, ki so jo pozimi povzročili plazovi. Povzpeli 
pa so se tudi na tega avstrijskega velikana sami, brez vodnika!), se vključevali v 
p recejšnjem številu v delo AO, pri petih planinskih društvih v Sloveniji pa so delovali 
tudi pionirski odseki. Ravno leta 1951 pa je Pionirski list organiziral za mlade gornike 
taborjenje ob Bohinjskem jezeru. Skoraj vsi udeleženci, bilo jih je 23, pa so se povzpeli 
na Triglav. Seveda so imeli pred tem več krajših izletov, tako so bili pionirji dobro 
pripravljeni. Kljub temu pa so nekateri s pridržki sprejeli ta tabor, vzpon na Triglav 
pa so imeli za precej neodgovo~no dejanje. Na srečo so bili ti ljudje v manjšini. 
Zanimanje mladih za hojo )J... planine p"I je vse bolj • raslo. Tako se je pokazala tudi 
potreba po boljši organizaciji. Leta 1953 zasledimo v Planinskem vestniku, da je pri 
PD Celje organiziran MO, ki ima zelo močno skupi no (vključuje 1 kar polovico dijakov) 
na gimnaziji v Celju. Zagotovo pa je še pri kakšnem PD deloval MO. 
Ko pa je leta 1956 ,pri PZS nastala mladinska komisija, je delo na tem področju močneje 
zaživelo. Na svoji prvi letni skupščini na šmarni gori je MK postavila zahtevo, da se 
pri vsakem PD ustanovi MO. Kot pri vseh novostih, so tudi tu nastali problemi. Pred­
vsem je primanjkovalo ljudi, primernih za vodstvo MO. Vseeno pa je bilo do leta 1958 
ustanovljenih 37 MO pri 89 PD v Sloveniji. Predvsem v zasavski in koroški regiji so se 
mladi planinci v velikem števi lu in zelo dobro organizirali. 
Tudi pri PD Ljubljana-Matica so z veliko mero razumevanja, ob podpori mnogih znanih 
starejših planincev, na občnem zboru leta 1957 ustanovili MO. Pravzaprav na novo 
formirali, kajti že leto poprej so poskušali ustanoviti MO, vendar brez pravega uspeha. 
Mladi niso bili dovolj zainteresirani za delo, pa tudi nihče jih ni znal vzpodbuditi.