Leopold Podlogar: ^^M Zgodovina naših trgov in mest. fl 19. Vače. ^M (523 m, 316 prebivalcev) ^B Trg Vače leži severovzhodno od Liiije. Znamenit je zaradi prazgodovin-skega grobiŠČa, kjer so našli mnogo prazgodoviuskih reči, katerih lirani največ kranjski deželni muzej, a tudi dunajski dvorui muzej. Občina šteje 840 prebivalcev. K njej spadajo poleg trga še vasi Klenik (79), Potok (91), Režišče (152) in Slivna (202). Spada pod litijsko okrajno glavarstvo, dclotna Kamnik, litijsko okrajno sodnijo, deloina Brdo. Nadžupnija štcje 2110 duš- Spada pod moravško dekanijo. Oskrbuje jo župnik z euini duho\"nim pomočnikom. Šola v trgu je dvorazredna. Vaški sodnik se je obrnil I. 1740. s prošnjo na cesarja Karola VI. (1711 do 1740), da potrdi trgu pravicc, kaierc so mu podelili Habsburžani in ka-tere je zadnjič obnovil in pofrdil cesar Leopold I. 21. septembra 1667. Prfiden je cesar Karol VI. potrdil trgu naprošene pravice, je zatisnil oči. Sledila mu je na presiolu triindvajsetletna hči Marija Terezija (1740 do 1780). Na njo so se obrnili VaČani s prošnjo, da jim potrdi trške pravice, posebno iržni dan in tri letne sejme. Deželuo glavaistvo kranjsko je razposlalo 12. junija 1747. na vsa mesta in one kraje, kjer so bili dovoljeni letni sejmi, vprašanje, če bi bili sejmi in tržni dnevi na VaČah njim kakorkoli škodljivi. Ker so se glasila vsa porocila za Vače ugodno. je izdala cesarica pismo 24. marca 1. 1748. Pismo je poslala dvorna komisija v Ljubljano 22. januarja 1749. z naročilom, da ae po deželi razglasi. Pismo krani v prepisu arhiv mesta Višnja gora. Pismo 45________ dovoljuje i. pravico, da sme trg vsako leto voliti novega sodnika, 2. dolo-čuje sodno oblast trškega sodflika, ki sme soditi v vseh zadevah in izreči sodbo. Krvne sodbe so pridržaue deželnemu sodniku. 3. Dovoljujejo ee trije aejmnji: prvo povelikonočno uedeljo, prvo pobinkoštno nedeljo in na dan sv. Roka. Tržen dan se doloČi na ponedeljek. To so stare pravice VaŠkega trga, katerega pismo cesarice Marije Terezije spremeni le v toliko, da Be drugi letni semenj prestavi od prve pobinkoštne nedelje na drugo po-binkoštno. Pismo h koncu priporoca, naj se doloČbe natanko izpolnjujejo, da ne zapadejo kršilci pravic nemilosti in kazni. Poslužujejo naj se jih, da bodo pripomogle te praTice k blagostanju trga Vače (WatBch). (MittheiL m 1897- 25—28.) 1 Ljudje pravijo trgu na Vaču. Nekdaj so najbrže rekli »na Bačuc. Be- ¦ seda pove isto kar beč (Watsch), t. j- naravni vodnjak ali jezero. Trg leži I v kotlini. V okolici se dobe, posebno ob kamnolomih, polževe lupi.ne, oka- 9 menine jezerskih polžkov- (Izvestja M. Dr. 1895. 125. Valv. IV. 477.) 1 Že pred rimsko dobo so kopali Etruski, ki so bili ilirskega plemena, 1 tukaj železno rudo. (Argo I- 12.) Našli so se tudi sledovi svinčenega in ' bakrenega rudnika. Vaška grobišca so zasledili 1. 1879. na Kleniku, ko so delati ceato na Sv. Goro. Pozneje so odkrili obširna grobišča na Slemškem. Starinoslovci so dognali prastara grobišt^a v dveh druga na drugi leže-čiti plasteh. To dvojuo plastišče je povzrocila kakšna zemeljska katastrofa v prastari dobi. Prvotno grol)išče je bilo popolnoma zasuto. Ko se je naselil nov rod, je nastala nad staro plastjo nova plast. Crobovi v spodnji plasti so različni od onih v zgornji plasti. Najstarejši grobovi v spoduji plasti imajo sežganc mrliče v žarah, ki imajo obliko velikega lonca, v zgornji plasti so navadni grobovi.-Vsi grobovi imajo znake Etruskov. Priloženi so v grobove železni izdelki. Med okraski so se našli kakor pri Mokronogu polžki, zaliti s avincem. V najstarejših časih so taki polžki služili za nakit ušes (uhani) ali so jih rabili kot denar pri prodaji in nakupu blaga. Kot okras in denar so jih rabili afrikanski trgovd, ki so morali v najstarejši dobi zaiti tudi v naše kraje- (Argo I. 10.) Grobovi so nenavadno bt^ati. Ti nam pričajo, da je cvetela todi bo-gata kupčija z železom. Železarstvo se tudi pozneje ni opustilo. VeČ fužin je bilo v Valvasorjevi dobi (1689). Železno rudo so kopali in topili na Vačah še v zacetku 19. stoleija. Ker so fužinarjem in rudokopom nalivi vse naprave izpodkopali ali zasuli, so se vsa taka podjetja začela opusčati. " Okoli leta 1820. je bilo videii feč popuščenili fužin in na pol zasutih želez-nili rudnikoT. (Illyr. Blati 1820. 7,) 46 Gospodarji Vaškega sveta so bili prvotno oglejski očaki. Plemici, ki bo si tukaj postavili sv&je gradore, so biH podložui plemici oglejskih očakov. Mogoče 8O stali gradovi že za časa kranjskih mejnih grofov. Vas Zapodje je svoj čas nosila ime Stari grad. V temelju se pozna Še zidovje starega gradu. Tukaj je staia pred letom 1145. >vila Apfalterc, to je nekako središče velikega posestva rodovine, iz katere so izšli plemeniti Apfalter. Ta posest je prišla 1. 1145. v last stiŠkim meniiiom. (Scliumi. Ar-chiv II. 125.) Pol ure pred trgom so na Lebeku živeli plemiči, podložni oglejskemu očaku- Leta 1820- se oaienja Verson Lebeški. Ta je zapustil vdovo, rojeno pl. iz Kamna. Kot lastniki Lebeka se omenjajo Galli, Einkhiirni, LainLergi, Paradajzerji, \Vitzenštajni (1689) in Pilpachi. Frauc Benedikt Pilpach se omenja kot župuik v Šmarjeti na Dolenjskem (1768—1787). Leta 1515. so se po deželi uprli kmetje svojim grasčakojn. Napadli so gradove, kjer mogli, so ujete graŠčake oblekli v kmečko obleko in pognaH na de!o '1 ara so jili zaaičevali in vpraševali, kako se poČutijo v trdih prtenih hlacah in kocastem jopiču. Uporni kmetje so napadli tudi Lebek. Grad so izropali in menda tudi zažgali, (Valv. XI. 347.) Par desetletij po tej nezgodi se je oglasila t gradu in okolici druga strašna oadloga, Črna srart »kuga«. Morila je dolgo časa in trg kakor okolico vaško moČno izprazDila, V bližini Lebeka so kopali svinČeno rudo pl. Watzenberg in grofi Taten-bach. Rudokopi so zadeli tudi na žilo bakrene rude- (Valv. XI. 347) Trg Vačc nani omenja Valvasor (XI. 623). Pove, da je dobil trg ime po grajskem stolpu, ki je stal na Vačah Še okoli leta 1389. Ta trdnjava je bil rojstni doin plemeniiih gospodov z Vač. Trg leži v visokem gorovju, kjer je malo ravnega sveta: obdelanega polja je veliko, ki pa leži v strminah. Sadja, posebno orehov traajo Ijudje veliko. Zraven trga je velik kamno-lora, v katerem se najde veliko lupia morskih polžev in školjk- (Dalje.)