200. številka. Trst, v ponedeljek 2. septembra 1901 Tečaj XXVI ..Kdinost iz eakrmt na «ro£nino »e plačevati naprej. Na at-ro*oe ore* prilrttene naročnine »• oprava t • ocira Fo tobakarnah v Trnu ne prodajajo poro m sme Številke po R atotink (3 nvč.i; tcven Trata pa po 6 Atotink (4 ntf.| Telefon Utr. K70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Offlaat >e račanaio po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računtijo po poeodbe Vsi dovisi naj se poAiljaju urednlAtvu Nefrankovani dooiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravni&tvo. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trat. Urednlfitvo lu tiskarna »e nahajata v ollci Oarintia Hv. 12. rprafiiifttvo, In Sprejemanje InseratoT v ulici Molia piccolo 5tV. 3, II. nHiiftr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Fiat applicatio! (Dalje.) Inti činitelji, ki dajejo direktivo vsemu javnemu življenju v pokrajin1, kakor smo je v kratkih potezah — a še vedno ne niti približno tako ostro, kakor bi zaslužilo —označili v zadnjem članku, isti činitelji imajo upravo pokrajine v rokah in gospodujejo v dež. zl»oru in v njega izvrševal nem organu: deželnemu odboru. — Kakor se v vsem javnem življenju dežele istrske brezsramno gazi veako pravo in vpaka morala kakor se ▼ vsem javnem življenju v imenu psevdo-liberalizma in neke le namišljene kulture ubija vsaki dih svobode in se že v kali zatira vsako prizadevanje za povzdigo kulturno toli zanemarjenega prebivalstva : tako vidimo iste signore, iste oligarhe, iste nasilnike in hinavce, kako v deželnem parlamentu ubijajo — parlamentarni princip, zlorabeči obliko, ki jo daje konstitucija, za ohranjevanje najodurnejega absolutizma in despo-tizma. Kakor v vsem javnem življenju, in to ne-Ie pripadnikom druge narodnosti, :impak tudi vsem onim, ki po svojem rojstvu, po svojem imetju |in po svejem socijalnem stališču ne pripadajo v kasto oligarhov, med epigone beneških patricijev, nista dovoljena — kolikor je to odvisno od gospodovalne klike — ni dih svobode, niti senca kakega prava : tako je v deželnem zboru manjšina postavljena izven vpacega prava, toliko onega, ki je daje ustava po svojih pipanih določilih in po svojem duhu, kolikor tudi onega, ki jej gre po poslovniku zbornice same in po običaju, veljavnem po vseh zl>ornicah, kjer imajo resnično parlamentarno in konstitucijonelno življenje. N<»čem«» ubrati tu narodne strune, da se nam ne poreče, da s?mo enostranski in da pretirujemo, ker nas narodni »šovinizem« zavaja v to. Nočemo pripovedovati, kako se tu žali naredni ponos manjšine, kake je ista v zl>ornici istrski dan na dan kruto žaljena v qvoj?h najr»vetejih čutstvih, kako jej mili jej materini jezik mečejo iz zbornice, in kako jej «e!o z fizično silo zabranjujejo, ako hoče govorci v tem milem jeziku svojem. Nočemo moralizirati z dokazovanjem, kako je večina v deželnem zboru se svojim postopanjem v kričečem nasprotju z določili ustave in nje zakonov in kako se ona z vstrajanjem v svojem v nasilnem postopanju cinično vede nasproti opetovani obsodbi, izrečeni z razpušče- PODLISTEK i Gospodje iz Trsta. Spiral Ivo Troftt. I. Življenje -c snuje tako pri vseh [•ozemeljskih sinih, da kadar jim nude ponird. živeti za«'-no oh spominih. T. Do k sov. Spomini o gospodih iz Trsta pa za pravo niso niti moji, marveč mi jih je pripovedoval naš nanuški kažipot, ki je že spremil na vrh Nanosa marsikatero dušo, željno planinskega razgleda. Ta »vodič«, kakor bi dejali Hrvatje, pa ni mož tistega stržena, da bi rekal : za nos ga boš vodil. Kaj še! On bo vodil tebe za roko in za nos, da sam ne boš vedel kam. Nekoč ga je pod Nanosom srečal imeniten gospod, čakajočega divjačine, in ga prašal nalašč in resno: Ali ste vi »en jager«? — Ne. čestiti gospod, nisem »jager« ; jaz doma prešiče koljem, kadar se mi zljublja, pa na »jago« hodim. Morda bi bilo celo prerobato, ko bi vse spomine našega vodnika na Nanos obnavljal v sicer mehkem jtodnanoškem narečju, pa z njem od stranega najvišjega faktorja v konstitucijonelnem življenju našem; ampak povdariti hočemo, kolika moralna in materijal na škoda navstaja za vse prebi v alstvo, koliko škodo trpe gmotni in kulturelni interesi vse pokrajine vsled tega, da večina brutalno izključa manjšino od v s a c e g a pravega parlamentarnega delovanja in jej onemogoča izvrševanje mandata vsej deželi v prid! To hočemo dokazati čisto na kratko. Č leni manjšine niso patriciji. To so sami sinovi boruih koč, vzrasli iz bednega ljudstva in živeči med njimi. Oni žive med tem ljudstvom, oni so v dotiki žnjim po tisoč prilikah in gledajo dan na dan, od zore do mraka njega siromaštvo, njega trpljenje in njega težko borbo za »»hranitev borne ekzistence. Ta vsakdanja t ieočera skušnja jih pa tudi vsposoblja za razmišljanje o sredstvih in načinih, kako pomoči temu ljudstvu. Členi manjšine disponirajo z neizmernim fondom dragocene — vsakdanje skušnje. Ali to so tudi — kakor smo že rekli — iz bornih koč, izišli iz siromašnega in trpečega ljudstva. Oni so se morali le iz j ekleno voljo in talentom ter v neprestanem pomanjkanju vsake udobnosti dokopati do znanja in do sedanjega razmerno ugodnejega položenja. Kar so, so morali postati — iz sebe. Oni so se morali res učiti ! A učenje in izšolanje ob samih neugodnostih, i neprestanih naporih za nabiranje znanja in ob neprestani skrbi za — kruh : to je, ki bistri duha, ki ustvarja talente in — značaje. Pa še nekaj druzega ! I>e kdor je sam kedaj trpel, kdor je sam okusil, kaj je beda, kdor iz lastne skušnje ve, kaj je borba za življenje, za ekzistenco : ta more š e-1 e imeti pravi zmisel za trpljenje dr uzi h! Iz lastnega trpljenja, iz lastne težke borbe klije resnična ljubezen do trpečega in borečega se sočloveka ! To treba upoštevati, to treba dobro razmisliti, ako hočemo priti do zavesti tega, kar je nam tu na mislih, do zavesti namreč, kolika je škoda za vse prebivalstvo, brez razlike narodnosti, za vso deželo, od tega, da je členom manjšine od vzeta možnost sodelovanja v deželnem zboru ! Ako hočemo priti do zavesti, kolik zaklad znanja, talenta, skušnje in poštene volje, izvirajoče iz prave, iskrene pristne ljubezni, gre tu v izgubo!! Italijani priznavajo sami, da je n. pr. Laginja »mente eolta« in da ga nimajo med sabo moža, ki ____ maloizbiranimi besedami zgovornega možica; zato mu hočem biti za danes jaz nekakov vodnik preko stilističnih prepadov in trivijalnih nevarnosti. Ima namreč moja malenkost v teh spominih vsaj nekaj — statistične pravice. Sedel sem lani koncem avgusta za pisalno mizo in grizel svinčnik, ko meje prišla klicat hiši na iz sosednje gostilne: Pridite! ; Gospodje iz Trsta so pri nas, pa pravijo, da bi Vas radi videli. Nevšečno-rad sem obljubil z malo vabljivim sklepom: torej tudi za danes pojde moj pisateljski honorarček v brezdanjo kupico! — — Slovenec res nima sreče. O, Prešeren . . . Opravil sem se za silo, pozabil palico doma v kotu in stopil na cesto, odkoder sem že videl pred gostilno: gospodje iz Trsta so zložno sedeli pod znanimi lipami ter zbijali med seboj šale, veseleči se, da pridem tur'i jaz kmalu pomagat z ednakim, če ne z ostrejšim orožjem, pa so se ukanili. Seveda v takem času (že koncem počitnic) in pa s svinčnikom za ušesom ! — Tintni pijanec, tintna goba, dihur, ki noč in dan žre — fige... bi imel toliko praktičnega z*nisla ob vsakem javnem vprašanju, soeebno pa v ekonomskih vprašanjih. Vendar mu ne dovoljujejo, da bi mogel svoje znanje in svoji praktični zmisel staviti v službo dežele ! Vendar nočejo teh zmožnosti izkoristiti za javni interes! Ali ni to zločin na javni blaginji, da členov manjšine, da takih mož ne volijo v noben odsek in jim zapirajo pot do resničnega sodelovanja v deželnem zboru ?! Ni-li ta zločin tem huji, ako uvažujemo, da je poleg tega, da je javna blaginja na škodi in da trpi osebno pravo členov manjšine kakor enakopravnih členov zbornice, užaljeno tudi etično pravo onih, ki so te poslance poslali v deželni zbor ! Vsako vzkračanje pravice poslanca kakor takega pomenja žaljenje — volilca. Volilci imajo pravico do zberanja svojih zaupnikov Kaj je poslanec ? On je le posredovalec, preko katerega ljudstvo samo sodeluje na zakonodaji. To je zmisel konstitucijonalizma in parlamentarizma. Cim pa se izvoljencu ljudstva — krati svoboda v gibanju, čim ne more v polni men izvrševati svojega mandata, je postala i 1 u z o r i č n a pravica volilca samega, je pogaženo konstitucijonelno in parlamentarno načelo. Tako se dogaja v naši Istri. Vse življenje v deželnem zboru Istrskem je le persifiaža parlamentarnega delovanja. Vse delovanje v tem deželnem parlamentu je le zlorabljanje parlamentarne forme — za vzdrževanje odnošajev v deželi, ki se tako malo v soglasju z zahtevami konstitucijonelne države, kakor se ne dasta družiti voda in ogenj. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 2. septembra 1901 Socijalist Ferri v Trstu. V soboto zvečer je imel učenjak in vodja socijalistične stranke v Italiji, Henrik Ferri, znanstveno predavanje o novem stoletji, katerega je imenoval stoletje človekoljubja, bratstva in solidarnosti. Ferri se je izkazal izvrstnega, prepričevalnega in vstrajnega govornika in odličnega znanstvenika. V svojem sobotnem predavanji je v kratkih in markantnih potezah očrtal dosedanji svetovni kulturni razvoj in pomen sedanjega XX. stoletja. Ravnokar minolo stoletje je imenoval stoletje para, sedanje pa stoletje elektrike. Dokazoval je, kako so vsi pojavi organskega in neorgan-skega sveta produkt solidarnosti ter povdar-jal, da je samo potom solidarnosti mogoče — In dela dolgove, sem se obregnil vsem hkrati in sezal v roke. Gospodje iz Trsta ! Sami znanci, mladostni znanci. Jaka Mladec, visok, črno zarasel mož, prijaznega lica, odločne vnanjosti, podjetnih korakov — eleganten kakor vselej, da, tudi ondaj, ko je še pouliškim tržaškim barabam bil strah in »paura« — pravi Martin Krpan, je gledal nas Čvetorico prav izzivajoče po strani, da sem takoj uganil: ta ima nekaj za uhom; pa mož ni imel ničesar za uhom, imel pa je nekaj — v žep«. O tem pozneje. Nande, njegov brat, razun velikosti živo nasprotje Jaki, bi bil najraje vedel, koliko in kdaj bo večerja, sicer pa povsem praktična duša — po lastni trditvi vsakdanji čestilec tržaškega »Malička«, ker je nedosegljiv lažnivec. Nandetov krasni glas je kar sam silil iz visoke posode. Da ne zabim še tebe, prijatelj Tone Grm, ker imaš s slikarjem tega imena tudi le to skupnost, da sta se oba visoko povspela. Tvoj soimenjak je sicer mojster v produkciji slikanih podob, a ti — kakor živih kipov. dospeti do vspehov v socijalnem življenju. Ker je bilo to predavanje skoraj izključno znanstvenega značaja, nas z našega stališča ne more dalje zanimati in bi isto morali prinesti doslovno, ali pa nič. Zanimivejši pa je za nas včerajšnji Fer-rijev govor o poslanstvu ali nalogi (misiji) socijalizma. Ferri je govoril o tem predmetu nepretrgoma nad dve uri in tako ja^no in prepričevalno, da ga je občinstvo poslu!alo kakor zamaknjeno. Razvijal je najčistejše socijalistične ideje, a to na popolnoma realni podlagi brez običajnih utopij in sanjarij, s katerimi baš naši tržaški socijalisti di stra-pazzo tako radi pitajo svoje potrpežljive poslušalce. Njegov govor je bila n a j-sijajneja polemika proti idejam in delovanju tržaških laških in s 1 o-[ venskih socijalistov, uštevši Kristana, da o Ucekarju niti ne govorimo. Dozdevalo se nam je, kakor da so naši socijalisti, ki so sedeli na odru pred Ferrijem, kakor — zatoženci pred svojim sodnikom, ki jim očita vse grehe njihove. Ako bi ne vedeli, iz kakih elementov je sestavljen generalštab tukajšnjih laži-socijalistov, smeli bi upati, da Ferrijeva izvajanja ne padejo na nerodovitna tla ; ker pa poznamo naše može, smo prepričani, da je bil Ferrijev krasni govor, kar se tiče tukajšnjih lažisocijalistov in njih vodij, žal, le lepa — gledališka predstava. Cel6 škodljiv utegne postati! Utegne jih le napihniti. Za danes podajemo le nekatere točke Ferrijevega govora. Nekoliko komentarja napišemo pozneje. Ferri je izvajal: Socijaliatična ideja se ni porodila v glavi kakega znamenitega misleca, socijalizem je naraven pojav razvoja narodov ; neposreden vzrok Boeijalističnemu gibanju pa je gospodarska beda. Kdor bi mogel odpraviti gospodarsko bedo, odpravil bi istočasno tudi socijalistično gibanje. Beda pase ne da odpraviti od danes d o j u t r i ; se ne da odpraviti z nasilstvom, z revolucijo, temveč z resnim in premišljenim delovanjem in študiranjem socijalnega problema. Beda je glavni uzrok moralnemu propadanju ; radi tega trebi delati na to, da se beda odpravi, ker samo človek, ki ne trpi pomanjkanja, je pristopen višim idejalom. Socijalizem teži za tem, da odpravi bedo, ki sedaj razjeda večino človeške družbe. Socijalizem ne pozna osebnega sovraštva, ne sovraštva do posameznih razredov človeške družbe, on stremi za blagostanjem vsega človeštva. Socijalizem ni monopol posa-mičnika, temveč priznava svobodo v mišljenju in naziranju vsakomur, ki ima resno Izboren stoloravnatelj, govorancijar in še marsikaj druzega, kar moram opustiti, če hočem izvesti te-le spomine do konca z »napeto« pozornostjo, ki je bila pa še tisti večer v resni pogibelji, da — poči. Znanec J0Ž3 z Bezgovice je mirno požiral dobrovoljnih mož dovtipe, pil, pušil, molčal; toda njegove misli so bežale daleč, daleč pred njim tja doli v vročo vipavsko dolino in še preko mrzlega Hublja, kamor je nameraval naslednji dan kar z Nanosa sfrčati s perotnicami črnega haveloka. Mož majhne postave se je pridružil za-to Jaki in Nandetu, da se očitneje spoznava razliko — majnih in velikih ljudij kričeči kontrast. Dulcis in fundo! Zadnji * naj pride na vrsto med tržaškimi gospodi dobri znanec dr. Kovc. Ko bi ne imel zlatega nanosnika, bi bil kratkoviden, in ko bi si ne strigel rjave brade, bi si najbrže strigel drugačno. Njegovo spretno oko je varno vodilo izročeno mu četico — iz smeha v smeh, po stezi neskaljene zadovoljnosti — kakor veli recept za drag denar kupljenega kažipota »gabamondo«. (Pride še.) voljo, «in »e svojim delovanjem povspeši reševanje t- <*ijalnega problema. Oni ni pravi >oeijalist. ki ne tolerira drugačnega mišljenja, neso je njesovo. Socijalisti zahtevajo za--e svobodo mišljenja, a priznavati jn morajo tudi drugim. Xaša dolžnost je biti intransigentnimi v idejah, a tolerantnimi z osebami. (Dalje prihodnjič.) Deželnozborske volitve na Kranjskem. Kansestnik v Mostah, o. Za okraj Postojna-Logatec-Seno-žečeTj >7. B striea-C'irknica : Frančišek Arko, |K>sestnik v Postojni in Matija Arnbrožič, posestnik v Sušici. 4. Za okraj Vipava-Idrija : Ivan i> <žič, posestnik in župan v Podraži. 5. Za okraj Nov«»mesto*Kostanjevica Krško : Ivan Globe čnik, jM>sestnik Dobravi in župan k> »nanjevški. H. Za okraj Trebnje Višnja gora-Žužemperk-Mokronog- Litija-Kadeče : .Janez Bukove, posestnik v Mrzliluži in Franc Zupančič v Rakovniku. 7. Za okraj Kočevje-Ribnica-Velike Lašče: Franc Višnikar, c. k. sodni svetovalec v Ribnici. 8. za okraj Crno-melj-Metlika : Fran letina, učitelj in posestnik v Črnomlju. V volilnih okrajih Kranj-Skofjaloka in ljubljanska okolica narodno-napredna stranka ni {»ostavila svojih kandidatov, ker nima nobenega upanja do zmage : v dolenjskih kmečkih občinah pa tudi ne, ker pripoznava, da -ta kandidata katoliško-narodne stranke, gg. Košak in Pakiž, poštenjaka in politično kon-eilijantna moža, katerima — kakor čitamo v »Narodu« — ni smeti odrekati resnične skrbi za blagor kmetijskega stanu. Volitve na češkem. »Politik« za-trja. da je bil deželni zl>or razpuščen v spo-razumljenju s Cehi in konservativnim plemstvom. <'e je to res, j»otem je to primeren odgovor na zahtevo »Xeue Freie Presse«, ki je hotela, da vlada prij>omore liberalnemu ali — kakor je imenujejo — ustavovernemu ve-i.ej»oeestvu do zmage. Nemška liberalna, ali napredna stranka je že izdala svoj volilni oklic. Ta oklic je precej ostro kon«-epiran proti Vsenemcem, obs<>ja boj radi boja in izreka naravnost, da je usodna zmota to, ako Nemci resno mislijo na {»onemeenje naroda češkega. Vse-nemci da se love za meglenimi cilji, nedo-seznimi v dogledni bodočnosti. Ta ostrost bi bila vse hvalevredna, ako ne bi imela na sebi dvojne hibe: da je došia prekasno in da ni — odkritosrčna. Ce gg. liberalci ne mislijo na jK>nemčevanje naroda češkega, potem bi kar pr:znali enako pravo ? ! Kako morejo torej v istem oklicu obsojati Badenijeve jezikovne naredbe, ki se vendar niso dotaknile nobenega nemškega prava in so hotele le češkemu jeziku pripomoči dojednakega prava?! Kakovi hinavci so to, to vidimo baš sedaj, ko liberalna manjšina veleposestva zahteva večine primerno zastopstvo. To samo na sebi bi bilo seveda pravično. Ali če pomislimo, da je večina veleposestva v zadnjem zasedanju deželnega zbora celo potom zakona, po predlogu grofa Buquoi-a, hotela zagotoviti manjšini tako zastopstvo, a je liberalna manjšina to ponudbo odurno odbila, potem moramo že drugače soditi. Treba pomisliti namreč, zakaj je odbila! Zato, ker je bila uverjena, da jej vlada pomore v sedlo in da se je približala doba nemškoliberalne renesance. Ker se je torej nadejala, da bo ona mogla gospodariti, je odbila spravljivo roko; sedaj pa, ko vidi, da se je motila v računih in da jej mesto nove dobe kaže }K>polen polom, sedaj zahteva, kar je poprej sama odbila v svoji poieljivosti. Naj le propade taka stranka hinavcev, naj le zavladajo \Volfi — Slovani ne pridobe s tem ničesar in ne izgube. Zavod SV. Jeronima Vedno jasneje je, da je bil brigantski napad na zavod sv. Jeronima od laške vlade inspiriran čin. Laška vlada je potrebovala vzrok, da utakne svoje dolge prste v zavod in poslala je tja tisto tolovajsko bando pod vodstvom famozuega Alacevicha. To dokazuje tudi fakt, da je sedaj, mesto tla bi bila izgnala udrle iredentarje, pustila jih tam in sama vzela zavrni v roke ter mu postavila svojega komisarja. Da o tem nima poštenih namenov, bo menda takoj jasno vsakomur; za one famozne pseudodalmatince, ki so laški vladi služili za orodje, pa bo bržkone veljal izrek : der Moor hat seine Schuldigkeit gethan, der Moor kann gehen. Iz Rima poročajo dalje, da se je v vatikanu sestal svet kardinalov na posvetovanje o tej zadevi. Rimska »Voce della Veritil« pravi, da so tisti moderni »junaki«, ki so udrli v zavod, sami iredentarji. Isti list izraža nadalje svoje zadoščenje na tem dogodku, ker sedaj vsaj svet spozna, kako neznosen je položaj Vatikana v Rimu. »Hrvatska« pravi, da bi Italijo morali staviti pod varuštvo evropej-skih vlasti, ker liki Turčiji ni zmožna zagotoviti varnosti imetja in posestva. Avstrijski p o s 1 a n i š k i svetnik, ki je zopet obiskal rektorja d**- Pazmana, ni niti pogledal Al aoevicheve družbe! Tržaške vesti. /daj pa bo po nas! Iz krogov železničarjev so nam došli poročat, da sodrugi nabirajo med železničarji podpise na neko izjavo, naperjeno proti našemu listu. Vse pa da se vrši nekam tajnostno. Sodrugi sodijo menda, da je tajnost v pripravah najbolje jamstvo za — efekt. Izjava bo bržkone pri-občena v »Rdečem praporu«. Kako se smešijo! Da so nam dotični ki nasprotni, to vemo že davno in res ni nikake potrebe, da nam to pripovedujejo s kako izjavo. Nasprotni pa so nam v glavnem zato, ker »Edinosti« — ne čitajo! Naši poročevalci nam zatrjajo, da jih med njimi, ki podpisujejo, ni niti 5, ki bi čitali naš list! Celo taki pokladajo svoje podpise, ki slovenski sploh ne znajo. Vsi ti ljudje poznajo naš list le od tiste strani, katero jim kažeta Kristan in Kopač. Čitatelj pa si napravi sedaj sodbo, v koliko so ti ljudje opravičeni soditi o našem listu ! In gotovo nam verujejo čitatelji, da z vso hladnostjo pričakujemo dneva, ko Kristan in Kopač izvršita imenitno delo in izvrtata zopet eno luknjo — v zrak ! Zopet se je ujedal. Iz Na b reži ne nam poročajo, da je tisti človek, ki čuje na ime Kopač in o katerem res ne vemo, je-li bogateji na aroganci ali na ignoranci, zopet po maniri starih klepetulj na trgu zasramo-val našo narodno stranko in imenoma tudi gg. dra. Gregor i na in Rvbara. Da ni ta človek aroganten in ignoranten, pač ne bi se bil skliceval na konferenco socijalista Ferrija. Mož se je namreč bahal, da Slovenci morajo prepasti v kratkem in zmaga socijalistov daje gotova. Sigurno znamenje temu da je velika udeležba na konferenci Ferrija. Revše! Njega duševno obzorje seveda ni tako široko, da bi mogel umeti, da pametna izvajanja o so-cijalnem vprašanju vsakdo rad posluša: z zanimanjem in — mirno! Le kakov ignorant si more domišljati, da so bili v soboto in v nedeljo v gledališču Rossetti sami somišljeniki jednega — Kopača! Sicer pa : tudi ko bi bili! Kaj bi bilo dokazano s tem? Oe kumpanija Kristan, Kopač in camorrist Uče-kar v mestu, kakor je Trst z blizu 170.000 prebivalcev, ne bi mogli zbobnati skupaj niti par tisoč ljudi, potem — naj le zaprejo svojo botego ! Saj so o zadnjih volitvah dobili okolo 5000 glasov. Ce se torej sedaj bahajo s par tisoč, je to znamenje, da so — nazadovali. In ako bi Kopaču duševno obzorje sezalo malce dalje, nego mu seza — nos, in ako bi sploh imel zmožnost v sebi, da bi umel in prebavil to, kar je izborno govoril Ferri, gotovo bi ga rudečica oblila in sramoval bi se! Nečuveno je to in znak fenomenalne arogance, blasfemija je to na so-cijalnem problemu, ako jeden Kopač hoče jednega Ferrija vleči doli v svoje lastne duševne nižave! Ferri in — Kopač! Ferri je govoril, kakor govorijo ljudje, ki — študirajo socijalno vprašaje: Ferri je —mislec! Zato pa zaslužuje vsaj toliko spoštovanja, da se ne primerjajo žnjim ljudje, ki ob plamenu velike in plemenite ideje grejejo — svojo i godlo. Je-li res? Prejeli smo in objavljam o: Slavno Uredništvo! Na podlagi čl. 19 tiskovnega zakona podpisani prosi, da se takoj tiska glede članka »Je-li res?« v cenjeni »Edinosti« od 31. Avgusta 1901 Štv. 199 sledeči popravek: 1. Ni res, da sem rekel: da je latinski jezik edino mogoči jezik — da je latinizem edino zveličaven. Ampak res je, da sem govoril, da latinski jezik, ker mrtvi jezik se je ohranil v katoliški cerkvi kot obredni jezik. Da je pa latinski jezik edino mogoči in da je latinizem edino zveličaven, mi ni niti od daleč prišlo na misel. 2. Da ni lepo, da naše ljudstvo zahaja k Armenom kar da bodo dajali odgovor oni, ki je zavajajo — o tem nisem zinil niti besede. 3..Da je sam Odrešenik pri zadnji večerji govoril latinski, kaj tacega se je moglo le sanjati dotičnemu poročevalcu v njegovi puhli glavi, ker katoliškemu duhovniku je predobro znano v katerem jeziku je govoril Odrešenik. Toliko v pojasnilo dotičnim poročevalcem, ki hodijo v cerkev zato da iščejo dlako v jajci, ne pa zavoljo nauka, in kteri s svojimi lažmi po drugem ne hrepeni kot samo po tem, da poštene in vrle duhovnike mažejo. Tak človek je ali hudoben, ali neveden ali neumen. Josip Košir, duh. pom. pri Starem sv. Antonu. V TRSTU, 1. Septembra 1901. Pripomba uredništva. Mi pri-občujemo radi ta popravek, ker sami želimo, da pride resnica na dan. Saj smo to zahtevo sami izrazili v notici, katero popravlja veleč, gospod kapelan. Veleč, gospod pa se jako moti, ako meni, da nam je s § 19. kaj impo-niral. Ravno narobe. Ako bi nam bilo več do ij 19. — te najbolj rabljene in še bolj zlorabljene ustaritve, kolikor jih je prišlo iz rok zakonodajalcev —, nego nam je do tega, da pride resnica na dan, bi ta popravek, zlasti z ozirom na njega zadnji odstavek, že počival — v košu. Ali nam je do resnice. Kakor nočemo, da bi se gospodu kapelanu krivica godila, in smo pripravljeni lojalno popraviti jo, ako se mu je res zgodila, tako nočemo na drugi strani, da ostane brez odgovoia in zavrnitve napad na stvar, kateri služimo z vso dušo, za slučaj, da se je res dogodil tak napad! Besedo imajo sedaj oni, ki so nam sporočili. Veleč, gospod kapelan naj nam ne zameri naše odkritosrčnosti: mi smo danes še dvomljivci in nismo še popolnoma prepričani o stvari. Danes manje, nego smo bili včeraj, ko smo prejeli njegov popravek. Veleč, gospod kapelan naj se spomni na včerajšnjo popoludansko propoved pri starem sv. Antonu! Ne izrecno, a vendar1 dovolj jasno tudi za najbolj pri prostega človeka, je propovednik al udi ral na to-le našo, ako smemo tako reči, afčro, in je — na način, da je bila teden-cija očitna — govoril o sveti cerkvi, kateri je nje Ustanovitelj zagotovil večni obstanek, in katere nje — novi sovražniki ne premagajo nikdar! Na ta prikrito-odkriti obnovljeni napad bi lahko igraje odgovorili z izdatno, pre-magovalno polemiko. Ali ne treba! Onemu, ki — govorč o sovražnikih cerkve — namiguje na nas, odgovarjajo že dejstva sama. Le kratka opazka nam bodi dovoljena. Ne sovražniki — ker sovražtvo je grd, nekrščan&ki čut — pač pa nasprotniki — to pa neizprosni — smo njim, ki po vsej sili tlačijo cerkev v protislovje z našimi narodnimi aspiracijami. In baš takih je danes le premnogo v Trstu in v Gorici in na Kranjskem. In to je jeden vzrokov, da je narod slovenski danes v dobi nevarnih kriz, v dobi narodno-politične obne-moglosti nasproti vnanjemu svetu, mesto da bi bil v dobi krepkega razvoja in vspešne borbe za revindikacijo svojih pravic in za svojo bodočnost. Slovensko romanje na Brezje. Tržaška Marijina družba je priredila poseben romarski vlik iz Trsta do Otoč in nazaj. Iz i Trsta odide vlak iz velikega južnega kolodvora v sredo dne 4. septembra točno ob 10. uri zvečer. Potieba je, da se začnejo romarji zbirati na postaji že precej po deveti v uri zvečer. Vlak se bo ustavljal mej potom po potrebi tudi na drugih postajah. Natančnejši vozni red se prijavi takoj, ko ga objavi vodstvo južne železnice. Sprejemanje božjepotnikov in razdajanje voznih listkov je podaljšano še do torka zvečer. Skrbljenojetudiza izlet na Bled. Mej udeležniki vlada živo veselje in prava zadovoljnost. Saj pojdejo v lepo Brezje in na rajski Bled, da se nagledajo lepe slovenske zemlje — da si pridobe novega navdušenja za daljše boje! Promet s poštnimi nakaznicami. Od 1. septembra t. 1. dalje je dovoljeno odpošiljati poštne nakaznice v znesku do 1000 kron proti pristojbini, ki velja za notranji promet, tudi poveljstvom, častnikom in moštvu c. in k. vojnih ladij, nahajajočih se v tujih vodah. Ekspresno dostavljanje in izdajanje izplačilnih potrdil ni dovoljeno. Na c. in kr. vojnih ladij ali oddane poštne nakaznice je smeti pošiljati za adresatom samo v avstro-ogerski monarhiji, in okupacijskem ozemlju. Rok za reklamacije v slučajih, da se je nakaznica izplačala kakemu neopravičencu,je določen v prometu s ces. in kr. vojnimi la-dijami na jedno leto po preteku roka za veljavnost nakaznice. Drobne vesti. Pobegla dolžni ca. Tereza Trevisan, lastnica neke hiše v ulici Soli-tario, ovadila je predvčerajšnjim zjutraj na policiji svojo ubeglo stanovalko Kvgenijo G. Pred osmimi dnevi došla je ta poslednja ter jo prosila 100 K, da odkupi neke stvari v nekem mestu v Italiji. Včeraj se je G. oddaljila iz hiše z namenom, da kupi neke stvari in ni se povrnila več. Navihan slepar. Pred nedavnim časom, se je — kateor smo že poročali — neki neznani mladenič, o katerem se je doznalo pozneje, da je identičen z Ivanom Pel-lizzon iz Trsta, pristojnim v Mirno, starim 19 let, izdal za sina Jakoba Zanechi-ja pri Antonu Matuliču z Reke in je pri tem zahteval nekaj zlatanin vrednih skupaj 312 kron. Pozneje je napravil "Pelizzon še več takih sleparij. Ker si je isti poštenja kov ič hotel prisvojiti na ta nepošten način še nekatere svote denarja, so ga v petek aretirali in sproveli v ulico Tigor. Slabo varstvo. V petek je neki učenec pustil jerbas, v katerem je bilo vrednosti ' 100 K blaga, svojemu prijatelju v varstvo. Le-ta je na to pobegnil z jerba3om in je blago zastavil pri Dusichu. Gospodar licenca je vso stvar naznanil policiji in naslednjega 1 dne so slabega varuha aretirali in sproveli v ulico Tigor, kjer ga privadijo na boljše varstvo tujega blaga. Ogenj. Včeraj zjutraj ob 10. uri in pol gorelo je poslopje stare tovarne Pegolota, v ulici via della Fabbrica št. (3. — Došli gasilci so ogenj kmalu pogasili. Poskus samomora v ječi. Včeraj aretirani Domenik Bauchmann, 52 let, iz Štajerske, hotel se je minolo noč v ječi obesiti. Višji paznik, oticijal g. Vilcher, je še opra-vera času opazil grozno nakano in preprečil samomor. Ker se sumi, da se nesrečniku nekoliko meša, poslali so ga v bolnišnico v opazovalni oddelek. Mož S stekl<*uieo y roki. 22-letni mehanik Federik Polli je imel nekoliko besedij z nekim De Rossa. Le-ta je ranil Polli-ja s steklenico na čelu tako, da je bil prvi primoran iskati pomoči na zdravniški postaji. Uro potem je mati ranjenega, izvedša, da je njen sin ranjen, šla k De K os se-j u in je hotela poizvedeti, zakaj je njenega sina ranil?! Ali De Rosse, ne bodi len, je zopet pograbil steklenico in je žnjo ranil tudi mater. Dražbe premičnin. V torek, dne 3. septem. ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na trgu della Caserraa 2, tiskarski stroj ; ulica Farneto 32 in ulica Benvenuto 2, hišna oprava: ulica Foutanone 1, hišna oprava; ulica Remota 6, voziček, krave; ulica Canale 7, vozovi, Konjska oprava, seno in pohištvo ; lulici del Fin 16 a, hišna oprava; uiica Re-mota 4, hišna oprava. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 19 5, ob 2. uri popoludne 28.8 C°. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 705.0. — Danes plima ob 11.12 predp. in ob 11.47 pop.; oseka ob 5.6 predpoludne in ob 5.47 popoludne. Včerajšnja veselica »Slovanskega pevskega društva« je vspela popolnoma v vsakem pogledu. Več pride. Konsumno društvo v Lonjerju priredi dne 15. t. m. veselico, kar naj druga društva blagovole na znanje vzeti. Program pozneje. Vesti iz ostale Primorske. X Vožnje po morju med Koprom in Trstom. (Zvršetek.) S tem parobrodom so se vozili skoro sami kmetje iz okol'ce koperske; in da-si so bile cene znižane, se je mogel vendar vzdržati z dobičkom Ta, rekel bi, zašalo-konkurenca donesla je koperskemu društvu v letu in pol okolo 45.000 gld. škode. Čim je to novo društvece, na čelu mu kapetan Ferrari, kupilo jako hiter parobrod »S. Giusto«, se je staro kopersko društvo začelo bati za svoj obstanek in je zbok tega napelo vse sile in je upotrebilo vsa mogoča in nemogoča sredstva, da bi uničilo novo društvo. Tu se je plačevalo sensale, kričače v mestu in po okolici, da premamijo slovenske kmete, zlasti pa mlekarice, ki potujejo v Trst vsaki dan po zimi in f>o leti. A tu ni bilo več čuti »poreo di sciavo — sciava di legno, va eoi vapori sciavi — croati« — ampak prosilo se je, gladilo, nagovarjalo, obečalo. A zadolžene kmete so strašili in jim celo zapovedovali, da morajo z njihovimi parobrodi. Tu je bilo celo videti, da so tud: takozvani koprski konti in markizi držali kmetici — ot^la in jej pomagali izkrcati nje stvari in so idi>ali : Nazario! Toinas n! Piero ! aiutč a «jue^ta povera donna! Capitano, 1* as|>etti un poco, ghe ne vi*>n ancora ; povera gente eome nhe i se stanci e sudai, bisogna aver pur un po di cor |>er majrati. Kakor so že naši kmetje po Istri sploh dobre in blage nravi ter radi pozabljajo in hitro odpuščajo onim, ki so jih nekdaj makari mučili in bičali — samo da »e jim zn.ijo lizati m jim kaj obečati: tako «e je zgodilo tudi tu ! Mnogi slovenski kmetje so namreč verovali ko|»erskim lisjakom in so se polaknili po niži ceni in nekateri tudi po dobri sensariji — in vračati bo se začeli k staremu društvu. I a kratkovidnost in lakomnost slovenskih kmetov sta pri ti rali do tega, da sti se obe društvi zjedinili in storili konec konkurenci, a kapitan Ferrari je ostal v služIli zjed i njenega društva. Sedaj je postalo staro kopersko društvo zopet jedinim gospodarjem linije med Koprom in Trstom. Občinstvo, sosebno pa naši slovenski kmetje, sj to občutili takoj. Z ene strani se prav godi našim kmetom, ker bo tako nevedni in kratkovidni, da — kakor sem rekel — tako hitro pozabljajo na vsa zla in žaljenja, ki so jih pretrpeli od svojih starih kletih dušmanov. Slovenski kmetje ne vedo še razlikovati pravih prijateljev od lieemercev: namreč razlikovati med onimi, ki si ptizadevajo, da bi jih povzdignili iz robstva in jih osainosve-pt:li, in onimi, ki gledajo samo na to, da jih obdrže v tmini, da jih ponižujejo in da jih moralno in materijalno uničujejo . . . ! Da vidimo sedaj, kako je prišlo do t r e-tje konkurence! Ravnateljstvo združenega parobrodnega društva je ukazalo kapitanu Kerrariu. da od vsakega potnika, ki ni rojen v Kopru, zahteva nekoliko novčičev več. Dogajalo j>e »e je, n. p. da je bil mož Koj>erčan, a žena mu rojena izven Kopra, ali pa narol»e ; pa sta živela v Kopru po 50 let in tudi več. In jeden ali drugi, rodom tujinec, je moral plačati več! Neverjetno, ali resnično! Seveda je začelo občinstvo mrmrati in kričati proti direkciji, češ : ako hočemo potovati na ko|»erskih parobrodih in manje plačati, treba, da nosimo seboj krstni list. Na to je direkcija odpustila iz službe — kapitana Ferrari-a, hoteča menda s tem prepričati občinstvo, češ, da je bilo vse to le kapitanova samovolja, ali morda, da ni znal tolmačiti ukaza predsedništva. Kapitan Ferrari, oče rodbine, je bil s tem prisiljen, iskati si drugo sIužIk). In jo je tudi našel! Namreč bogate kapitaliste v Trstu, ki so kupili parobrod S. (riuito, ravno oni isti parobrod, ki ga je bilo kopersko društvo prodalo v erčani obrnili hrbet in se |K»vrnili na svoj »Santorio« in »San Nazario.« Tu se zopet sedaj nagovarja, prosi, zakliuja, straši, agitira na vsaki način j»o mestu in po okolici, da bi premamili zlasti slovenske mlekarice na njihova »Santorio« in »San Nazario« ; a psuje se in kriči proti onim, ki se vozijo s parobrodoma »ščavon-skega društva«, imenovaie jih izdajice domovine : »traditore della patria« ! Povdariti mi ;e, da je vsaj do sedaj večina slovenskih kmetov, posebno pa mlekarice, ostala zvesta novemu društvu. Seveda je tudi tu in tam kukavic brez značaja, ki eo se dali pregovoriti in premotiti po sensalih, ki tekajo po okolici ali čakajo ljudi na vratih mesta, ter jim — po svoji navadi — lažejo, da novo društvo skoro propade, ali da se umakne, da bo Kapetan Ferrari iztiran...! In sličnih bednstoč in nezmislov. Vedeti treba, la se potuje sedaj v Trst in nazaj skoro vsako uro dneva. Staro društvo vozi kmete za 5 nvč. v Trst in nazaj, mleko in druge proizvode pa brezplačno. Novo društvo vozi za 10 nvč., a eno in drugo društvo postopati s kmetom v rokavicah. Kmetje in kmetice okolice ko n e r s k e! Vedite, da smrt ali srečno življenje je d nega in dru zega društva je od vas odvisno. Nikar se ne polaknite na le začasno znižano Ceno! Pazite, da ne boste morali, ako bi novo društvo propalo alise umaknilo, s časom z debelimi interesi vračati tisti poboljšek 5 nvč., ki vam ga sedaj ponuja staro društvo' Pazite, da ne boste morali zopet trpeti vsa žaljenja, progajanja in z a n i č e v a n ja, k i ste jih—pravi m u č e n i k i na koper-skih parnikih — trpeli v minolih časih! (jrlejte, kaj delate ! X Pesnik Simon Gregorčič je h u d o obolel. Z Gradišča prihaja žalostna vest, da je tam, na svojem posestvu, naš pesnik Simon Gregorčič nevarno obolel. Dal Bog, da bi se obrnilo na bolje! tudi uživanje drugih alkoholičnih pijač je pri junaških Burili jako omejeno. Deček svojega lastnega brata ubil. Dne 9. m. m. je šel 12-letni deček Miča Baič, v vasi Ljubči v Ogolinskem okraju, po ukazu svoje matere na travnik, da nakosi trave. Znjim je šel tudi njegov brat, 0-letni Mileta Baič. Ker Miča Baič ni bil sposoben temu delu. je nehote udaril s koso po vratu svojega brata in mu presekel srčno žilo. Vsled odtoka krvi je nesrečni deček umrl. Vesti iz Kranjske. * Smrtna kosa. Dne 29. t. m. je umrl po dolgotrajni bolezni na svojem domu v Košani, previden s sv. zakramenti za umirajoče, g. Josip Dekleva, c. kr. nadporočnik pešpolka št. 47, nameščenega v Gorici. Pokojnik je bil v 37. letu. Bil je blag značaj, jako čislan od vseh. ki so ga poznali! Ostal je zvest sin svojemu narodu. P. v m.! * »Narodna čitalnica« v V i pa v i priredi dne (i. septembra ob 7. uri zvečer v svojih prostorih »pri UršiČu« veselico z nastopnim vsporedom : 1. Sattner: »Za dom med bojni grom«, moški zbor. 2. Jnvanec : »Rožici«, moški zbor. Murni k : »Napoleonov samovar«, en<*dejanjka. 4. Silvester: »Zakaj bi jaz ne bil župan ?«, samospev s spremljevanjem godlje na lok. 5. Ples. Med posameznimi točkam in k plesu bo sviral septet mestne goriške godbe na lok. Ustop-nina na veselico 6 I Aleksander Levi Minzi! Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst —•J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I {šolsko poslopje) In Via Riborgo št. 21 -MOM- Sf s Sf Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LUSTB0 VAIU CENIK ZASTONJ IV FRAVKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. ^ elikanska rastava pohištva in £ tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U « U cene. M M M t VILJEM DALLA TO K11E J v Trstu, trg Giovanni 5. i Palača Diana.) • m Koje pohlitvo donese srečo, m . »■■S KKKKXKXKKKKKXKKX 1x1 n x x x x x x x n x x x x x ki GORICI da MIZARSKA ZADRUGA 7 2 omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, je prevzela prvo slo?, zalop plt?a iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) it. 1. (um des°i strani cerkve sv. Petra). Kookarenoa nemogoča, ker Je blago lz prve roke. X X X X n x x x x n n x x x M x XXXWXXXXXXXHHHXH Mala oznanila. Pod to rubriko prina-amo oznanila po najnižjih «enah. Za enkratno inercijo se plaća po 1 nvč. 7.a besedo: 7.a večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava .'tO nvč. V Trstu. Zaloga llkerjer t sodčih in buteljkah. Perhauc Jakob ▼in in buteljk. Postrežba točna. cene zmerne. Jak. Perhauc Ulica štadion £t. 20, pe karna in sladčičarna. ■vei kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna »preirorljive mrežice. «l" 1 . _ M v Trstu, Piuzza Negozianti 1 W I luL L/. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice irettinei _MeteorJ in vse dvojnih glasov. 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, 'odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas. 35 cm velik krasen inštrument, jameeno brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K — na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Najnovejše, velika novost • kojim zamore napraviti vs ugaja, Kr. 3.80 rsak brez prej- -ne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka, manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno skatljico Kr. 3.80 Velik stroj /. objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6.—. Za zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj TO vin. M. Rundbakin zaloga priporoča svoji kavarn ► Commercio« in »Tedesco« ki Rti shajali-či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Offlje in drva. Muha Incin v uIiei det ~orro 5tev-12 IVlU I Id JUdip p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v umislu genla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 zadej c. kr. deželne sodnije.) Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. ^CDIOIOICDIC« C Intiannn priporoča svojo veliko prodajlnico OIUVCIIOU in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča (van Cink. ulica S. Daniele št. 2. Pekarne in slad&ičaroe. Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladćićarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem \ razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. Os. kr. priv. tvornica strojev, brizgaliiic% čelad, eevfj. pasov 111 prva moravska mehanična tkalnica tvnlke c*iSm!T B- A. SMEKAL-A sme^-mp podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez maŠi-uista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Verinorel" po 1»; kron. Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Tgodni plačilni pogoji — Spoštovanjem Podružnica K. A. S 31 E K A L v Zagrebu. >naž no zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hiše -t. o. na tr^-u S. Giovanni. tik lekarna Leitenburg. Zalora vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak \etturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in sipe. ogledala, žime za patno. razne tapecarije itd. l>aje tudi na obrok. Nova čevljarnica VC„: ulica Giulia št_ 3 Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor : podplati. usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozem-kih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. iz last-n i h kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam, gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Piv-linovič v Trstu. Via Chiozza 11. ii XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA = Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. = Valikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. WV Izvrstna kuliinja jj Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena,* vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGUISĆE. — LAWN-TENNIS. - KR06UIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. -----; | Telvfon štv. 657. J OD nedeljah tli uraznM v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Ocčino. Naj zmernejše cene. Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BK21RETTINI „J(ova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Torrente 10) z vrtom, kam«»r ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtoćnejša postrežba. Pozor! Novo tržaško poehno podjetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično oso bje ter vsprejema pogrel>e kateregakoli razreda po lastni ta rili. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spreraljevanju pogrebov na pokopališče. Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in Jakob Kosmerlj -■TRSTB- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. a^- TRGOVINA ^m jestvin iu kolonijalnoga blaira. elelikates. in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imaru tudi tilijalko v ulici Bastione štv. 2-nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sena najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Važno oznanilo ! Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje potištra Rudolf Ezner Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje \>ake vrste se izvrši na najlMilj-i način in jk> zmernih ceuah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše iLOustrukciie. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se |>ošiljatve vsake vrste in kamor si Ihx1j'. Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajaluica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ue bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me l»o slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobanschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu -< — Se govori Slovenski ! — Z> Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v tilii-i K i borno št. 25 in v Skednju (Sčedna) št. 3SS (naglavni cesti). Sprejema naročbe po meri in za poprave. Bo£ i narod ! o Peter Rehar, čevljarski mojster. „Edinost" se prodaja razven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Kojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nnove (zraven prodajal niče Smolars.) PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 • Zaloga: u I. Isti t uto 15 O Telefon Št. 141 | Telofon št. 145 Sprejemajo se poprebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda: prevrzi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni. v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da »e, VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTUE ki BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi ulogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolu zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode In boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c kr. notranje niini-Bteratvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. __ . • • Kedor si torej vkupi vino v moji znlogi, j« gotov, da se v njem ue nahaja drugih snovij, nege da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsK zavod stavlja pod stoje varstvo samo ona vina. ki •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj«, imeti najtinejša vina. CEN E: Istrski teran ... ht®r po 32 novć, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa ... „ 34 Vino Opollo .... „ 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami utiaa Legna št. 6 (DvorifcčaV Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prodajalnice, naj se obrne naravnost na S v Prvo hrvatsko toyarno ža- ^ > luzij roletov, lesenih in že- < > eznih zatyornic ? kartonaže - | 8. Skrbič Zagreb — Ilica 40 — Zagreb. Ceniki brezplačno in franko. \ra-rujte se potovalnih zastopnikov, ki za- C htevajo denar v naprej. S KADILCI! ZAHTEVAJTE POVSOD OKRETNE PAPIRČKE V KORIST DRUŽBI SV (TRILA IN f\£T00A k«/ITtRi SO h*UB0ySi 0D^V5Cti ORl oin Glavna ^aloga Josštoka Trsi