39. štev.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru.
Kmet in veleposestnik.
Po napol izvršeni kmetiški odvezi v letu 1848 je ostala kmetija na Slovenskem naturalno, samo za sebe sklenjeno gospodarstvo. Kmet ni delal za naprodaj, temveč za svojo lastno potrebo. Blagostan njegove domačije — to je bila njegova zemljiška renta. Kmet je prodal samo tisto, kar ni sam rabil, in tega je bilo malo. Zato se ni veliko menil za tržne cene, vsled česar je bil neodvisen od kapitala. Kot zemljiški posestnik je bil. obenem svoj lastni ren-tir; kot samostojen podjetnik je sam imel ves dobiček svojega podjetja; kot trgovec s svojimi lastnimi pridelki, je sam spravil dobiček svojega trgovanja; kot kmet je plačeval sam sebi delavsko mezdo. Med delom in zemljiško posestjo ni bilo nasprotja. To je trpelo nekako do leta 1S70.
Začetkom sedemdesetih let je posegel v to mirno kmetiško gospodarstvo — industrijski kapital, ki je postal vodilen. Industrijski kapital začne ustvarjati poljedelsko industrijo, ki v začetku kmetu koristi, polagoma pa čisto izža-me. Njemu se je pridružil denarni vaški oderuh, ki je posojal denar na nezaslišano visoke obresti. V zemljiških knjigah se še dobe spisi, ki se glase tako, da mora kmet — dolžnik plačati 10, 20, 30, celo 70 odstotkov obresti od posojenega denarja. Ta doba nosi pečat sovraštva med zemljiško posestjo in kapitalom; kmet in delavec sta imela enake interese, zakaj oba sta bila obvezana delati za kapital, ki se je redil od njih obeh dela.
Nato je prišla nova doba, ki je osvobodila kmeta. Vaški oderuh se je moral umakniti posojilnicam, samopomočnim zadrugam, rajfajznovkam, hipotečnim zavodom. Hipoteke so podprle kredit kmetij, ubile vaškega oderuha, znatno so znižale obrestno mero. Kmet, ki sc je bil zadolžil, odplačuje svoj dolg v gotovih letnih obrokih, to se pravi, odstopa del svoje zemljiške rente in svojega podjetniškega dobička denarnim zavodom.
Polagoma se osvobojuje tudi od trgovskega kapitala s pomočjo zadrug, ki mu dobavljajo, kar potrebuje, in mu prodajajo, kar ima za naprodaj. Sedaj je svoje potrebščine omejil na najnujnejše. On se peča s trgom in njegovimi cenami, presodi vsako leto, kaj bo sadil in sejal, da bo več neslo. S tem je postal važen faktor v gospodarskem življenju; stopil je na trg, kjer sodolo-čuje cene svojim pridelkom.
S tem se je pokazalo nasprotje in razlika med veleposestnikom in malim kmetom.
Mali kmet ima pravico do svoje posesti, katero tudi sam obdeluje. Veleposestnik pa si pridrži zgolj pravico do svojega posestva, njegovo obdelovanje pa prepusti drugim. On živi navadno v' mestih, svoje posestvo pa odda v zakup ali pa ga obdeluje s pomočjo svojega uraduištva in služabništva. Veleposestnik ima tqraj izključno kapitalistične interese, njemu je največ do tega, da zviša svojo zemljiško rento, ki je plod tujega dela, zakupnika ali njegovih služabnikov in delavcev. Nasprotno pa je pri malem ali srednjem kmetu njegova lastnina le navidezna: za njim tiči njegov hipotekarni npnik, bodisi posojilnica, hipotečna banka, zadružna hranilnica ali kaj podobnega. Tako se gospodarske funkcije malih in srednjih kmetov polagoma, stopnjevaje socializirajo, med tem ko ostaja veleposestnik s svojo zemljiško rento izrazit moderen kapitalist. Ta veleposestnik je doslej odločal o usodi malega in srednjega kmeta, predpisoval mu je pogoje za obdelovanje, za nakup in prodajo raznih produktov, zlasti o tem, da je zgolj z ozirom na svojo rento, imel odločilen upliv na državne agrarne col-nine. Ta carina je v Avstro-Ogrski prikrojena tako, da ščiti predvsem ogrsko zemljiško plemstvo in veleposestnike v Avstriji, da pa se malo briga zato, kaj je v škodo in kaj je v korist malemu in srednjemu kmetiču na Slovenskem.
Vzemimo malega slovenskega kmeta. Ko proda žetev, za katero se je trudil sam s svojo družino, je v svoti, ki jo prejme, zapopadeno sledeče: 1. zemljiška renta od njegovega posestva;
2. obresti od kapitala, ki je naložen v zemlji, stavbah in v poljedelskem obratu; 3. dobiček podjetnika, ki je sam v svoji lastni osebi in 4. plača za delo, ki je bilo potrebno.
fz te svote pa mora pokriti; 1. obresti od vknjiženili in nevknjiženih dolgov ter obresti Za izposojeni obratni kapital; 2. obresti za osebni kredit pri raj-fajznovki ali drugih denarnih zavodih;
3. davke in zavarovalnine.
Tako kmet ni več samostojen, kot je bil nekdaj. Na vodstvo njegovega obdelovanja vpliva agrarna oblast in zadružna organizacija. Del ali celo vso zemljiško rento mu odvzame hipotečni zavod, pri katerem jo je zastavil, ko se je bil zadolžil. Na obrestih od založenega kapitala leži roka kreditne organizacije, ki mu je pomagala izpostaviti obrat. In končno sega država po njegovem podjetniškem dobičku in njegovi ter njegove družine mezdi.
Mali in srednji kmet se tako' »soci-jalizirata«, postala sta človekoljubna sodelavca človeške družbe, njih posest zemlje je upravičena. Obratno veleposestnik. On ne dela, se ne trudi; njegovo zemljo obdelujejo drugi — zakupniki ali najeti delavci pod vodstvom od njega nastavljenih uradnikov — sam pa vtakne v žep čisti donesek. On je rentir; njegova renta je vsem drugim v škodo, je torej socijalno krivična, vsled tega neopravičena.
Zemlja bodi tega, ki jo sam obdeluje!
Tedenske vesti.
Liberalni naskok na slovensko univerzo.
Izza .tulikoletne borbe za. lastno slovensko univerzo so sc naše sanje uresničile. Dobili smo jo v Ljubljani s petimi fakultetami. Hvaležni smo bili sicer za to, dasi smo se obenem zavedali, da je to zasluženo plačilo za vse borbe in delo in stremljenje za tem, da morejo naši profesorji udejstvovati svoje moči na domačih tleh in na domači univerzi. — Čudom bi se svet čudil lahko, da so profesorji zapustili tako lepa mesta na najboljših svetovnih univerzah in zastavili svoje delo v Ljubljani, in katerih kulturno delo je in bo segalo tudi na jug, in odkoder pridejo delavci, vzgojeni v narodnem duhu, prežeti bratstva, tudi širom države. Nekaj jih je že šlo, kjer vrše z vnemo narodno delo. Izza zadnjih mesecev je pa že krožila vest o ukinjenju med. fakultete, pozneje pa št tehniške. Tem vestem še nikakor nismo mogli s sigurnostjo verjeti, dokler niso časopisi prinesli skoro uradnega poročila v tem smislu. Ko je vest došla med nas, nam ni bilo samo na tem, ali je vest uradna, bilo nam jo skoro več na tem, da takoj spočetka pokažemo javnosti in oblastem, da smo proti ukinitvi fakultet, pa naj se to zgodi prej ali slej. Zato smo demonstrirali in hkrati zahtevali pojasnil; odposlali smo oglas na vse naše poslance, da se izjavijo tekom osmih dni, ali so proti univerzi ali za univerzo. »Jutro« je po svoji stari navadi spravilo celo našo demonstracijo v politično ozračje, mogoče zato, ker so med temi gospodje, ki so principijelno bili in so proti ljubljanski univerzi in to ne iz stvarnih, pač pa političnih razlogov, in ki bi radi vlado prepričali, da ne gre za celokupen protest akad. omladine.
Minister sc je sicer takoj po tej vesti izjavil, da se brez soglasja narodne skupščine ne more ukiniti kar
dveh fakultet, in s tem dementira uki-njcnje; vendar, kakor vemo, ukinja med. in tehniško fakulteto s tem, da noče imenovati profesorjev, ki so že bili predlagani in to z izgovorom, da primanjkuje denarja.
Ta demonstracija je tvorila šele začetek; razvijale se bodo še, dokler ne bomo povsem na jasnem, in dokler ne dosežemo naših pravic, ko bomo mogli mirno, brez bojazni, pričeti z delom.
Naše kmetsko ljudstvo na razpotju.
Zadnje čase je med kmetskim ljudstvom opažati bistveno miselno krhanje s programom in delom samostojne kmet. stranke. Opažati io na celem samostojno-kmetskem »kontinentu«, da se jim poraja nezaupanje do stranke, disorijentacija, ki teži nekam drdgam, to pa tudi vsled prejšnjega ii\, sedanjega obečanja demokratskih agitatorjev. Kmetje so 1 >-cela spoznali, da so prevarani in da njihovo ime »samostojen« nekam čudno diši, to je, da so prostovoljen, ali neprostovoljen privesek JDS, katera je pač z ustanovitvijo samostojne kmetske stranke dala svojini ljudem lepa mesta in to iz vzroka, ker so bili v njihovi stranki prezgodaj napolnjeni. Današnji kmet sc tega zaveda — gotovo so tudi izjeme kot povsod — in stoji razočaran pred vprašanjem »kam sedaj«? V klerikalne vrste ne more že zaradi svojega prepričanja; volilne pravice pa tudi noče pustiti. Če naletite na take ljudi, zlasti kmetski delavci, svetujte jim, da si ogledajo naš program in da se oklenejo naše stranke, ki bo gotovo in najbolj odgovarjala njihovemu stremljenju.
Draginja vsepovsod.
Avstrija, kontinentalna, industri-jalna dežela, brez madžarske žitnice danes ječi pred socijalnim, deloma tudi moralnim polomom. Pri skokovitem padanju njene valute trpe vsi sloji, ki so navezani na dnevni zaslužek, ki zdaleka ne more dosegati zahtev najprimitivnejšega obstoja. Draginja raste in raste in vsi resni politiki se stvarno boje za svojo domovino in iščejo potov, kako bi odpomogli neznosnim razmeram. Toda kako odpo-moči tolikerim zlom, ki jim je bila vzrok vojna sama in so se še razlezli in raztegnili zadnja leta. Da njihov denar nima skoro nobene vrednosti, se ne čudimo, saj je avstrijska valuta skoro najslabša na svetu; to pa zato, ker Nemška Avstrija šteje 115 milijard papirnatega denarja, je pa-brez zlatega nadomestila. Seveda to občutijo revni sloji delavci in uradniki. Trgovci nekaj manj, dasi se z dnevi krčijo trgovine. Ce pa obstojajo, operirajo z ne-
Podlistek. Starost in delo.
Velikanske so žrtve, ki jih je zahteval vojni moloh od nas Jugoslovanov. Po vojski bo zelo veliko dela, na vseh poljih bo treba delavcev; teh bo pa malo.-Zato bomo morali resno nastopiti tudi starejši, taki, ki mislijo že na upo-kojenje. Kako je navadno? Če beremo športne vesti, vidimo, da malokdo s štiridesetim letom še deluje, večinoma so s štiridesetim letom že med »starimi«. Duševno se nekateri gibljejo malo dalj, večina pa misli, da je petdeseto leto vrhunec, potem pa ni mogoče več delati. Sami sebe varajo. Bolj ko človek dela, lažje dela in pa dalj časa dela. Navesti hočemo par vzgledov človeške energije in volje, ki nam kažejo, da delamo lahko do najvišjih let, da naša moč nikdar ne opeša; samo uriti se moramo, ne počivati.
Zagrabili bomo pa takoj prav visoko, nad sedemdeseto leto.
Vanderbilt je med 70. in 80. letom razširil omrežje svojih železnic od 120 na 10.000 milj in je povečal svoje premoženje za sto milijonov dolarjev. Grote je z 71. letom začel svoje veliko delo o Aristotelu, Handel je v 72. letu
komponiral oratorij »slavospev časa in resnice«. V isti starosti je zložil Meyer-beer svojo največjo opero »Afrikanka«, je izdal Samuel Johnson svoje najboljše delo »življenje pesnikov« in je končal Littre največji besednjak. Buchanan je 73. letom končal spis »Die iure regni«, Galilei je pa priobčil nova razkritja o mesecu. 74. let je bil Kant star, ko je pisal antropologijo, metafiziko itd., z istim letoin postane Thiers predsednik francoske republike, slika Tintoretto največje svoje delo »raj«, Savigny izda razpravo o »obligacijah« in Verdi konča mojstrsko delo »Otelo«, ki so ga priznali za najboljšo njegovo opero. Z 80. letom piše Verdi »Falstaffa«, v 85. pa krasne cerkvene kompozicije, tako »Avc Maria«, »Stabat mater« in »Te Deum«. Mettcrnich in Bismarck stopita šele v teh letih iz politične arene, Bismarck še takrat le prisiljen; Crispi pa postane ministrski predsednik v Italiji. Victor Hugo piše v 75. letu »Histoire d’ uti ccrime«, v 79. »Les Ouatre Vents de 1’ Esprit«, v 80. »Torquemada«. Lamar-tine je pisal v 76. letu novele, Washing-ton svojo biografijo in začne Humbold »Kosmos«, ki ga konča z 90. letom. Največji dosedanji geolog Suess je od 70. do 80. leta predsednik akademije znanosti na Dunaju, z 80. letom pa odloži
to čast. Vprašali so ga, zakaj, in je rekel: »Zato, da bom končal svoje delo: »obličje zemlje«. Biot piše med 77. in S3. letom »fizikalično astronomijo«, v 78. letu konča Lamack velikansko delo, v 82. zmaga Radecki pri Novari.
Stopimo še višje. Med 80. in 90. le-tom začne Platon grške študije, Plutark latinske. Z 80. letom prične Gladstone svoj veliki parlamentarni boj, ki mu prinese toliko moči in slave, še s 85. letom je ministrski predsednik. V 80. letu konča Goethe drugi del »Fausta«, začne Banke »svetovno zgodovino«, in napiše do 91. leta dvanajst zvezkov. Veliki francoski naravoslovec Buffon Piše do 81. leta svoje »naravoslovje«, obstoječe iz 44 zvezkov; Palmerston umre v 81. letu kot ministrski predsednik, 82. let star slika Peale brez očal eno najlepših slik, Voltaire priobči v 83. letu žaloigro »Irena«, Tennyson pa krasni spev »Crossing thc Bar«. S 83. leti dela Newto kot mladenič, Spencer ravnotako; Talleyrand se vzdrži na političnem polju do 84. leta, Guizot dela neumorno do 87. leta, v isti starosti prestavi angleški filozof Hobbes »Odisejo«, Moltke je s 83. leti še generalstabsšef nemške armade, Michelangelo tvori najkrasiiQjša dela z 89. leti, Theophra-stus začne največje svoje delo »Značaj
človekov« na 90. rojstni dan. Tizian slika v starosti 98. let »bitko pri Lapantu«, veliki naravoslovec Chevreul dela do 103. leta.
—Zato ne obupaj in ne nehaj! Za razne osnutke in junaštva je najboljša mladost, za drugo pa osredotočeno mišljenje, dolga skušnja in zrela sodba starejših let. Katon pravi; »Velikih del ne napravimo s močjo in hitrostjo temveč s premišljevanjem in sodbo, katerih dveh lastnosti nam starost ne' vzame, temveč še podkrepi in poveča«.
Vprašamo še, kaj nas usposobi za tako delavnost v poznih letih. Priporočati je zmerno in redno življenje, neprestano delo in kolikor mogoče pozno upokojenje. Ne pride pa dosti vpoštev, če živimo na deželi ali v mestu, če nas tare žalost in bolezen, če smo bogati ali revni. Zelo moramo priporočati tudi zmerne športne vaje; saj jih lahko prilagodimo vsaki starosti.
Upajmo, da te vrstice vzbudijo k zo,-petnemu delu za našo sveto stvar marsikoga, ki je mislil, da ne bo delal nikdar več. Delavcev je malo, zato vsi na dan, tudi najstarejši. Vsak je toliko star, kolikor se čuti, na leta ne glodajmo.
V Ljubljani, sobota 15. oktobra 1921.	Lete	li.
m številko stane H VSO.
• 'pravniško: Ljubljana, Gradišče 7, levo. ^elefon ši. n7.
Naročnina: Klešete s ■
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
verjetnimi cenami. Avstrijske dežele, ki še pridelajo nekaj živeža, zapirajo izvoz, ker morajo stati na stališču osebnega egoizma; ni čuda, da se pojavljajo močne struje:	proč od Du-
naja; in da se bivši oficirji z mislijo in delom bavijo, privesti s pomočjo madžarskih privržencev v deželo kralja Karola. Morda to ni več samo političnega značaja; je mogoče že korak k boju za obstanek. Seveda jih je na eni strani veliko število za, na drugi zopet proti. Da so pa bankirji in judje tudi za, je razumljivo, ker jim je za raztez svojih sedanjih in še bodočih teženj.
Iz socijalnega vidika ni nič boljše v Ameriki, sedaj deželi štrajkov in brezposelnosti. Nikakor si ne smemo misliti tamošnjega življenja tako idealno lepega, kot ob mislih: dolar: 240 K. Res, da ljudje, ki prihajajo v našo državo iz Amerike z dolarji — ki so si jih pa krvavo pristradali — briljantno žive. Skušajmo pa pomisliti samo na dejstvo: kosilo stane pri nas 23 do 40 K in seveda tudi več, v Ameriki pa dolar in pol: torej naših 360 K m vtv Pri tem pa moramo upoštevati, da dobe v sedanjem času najsrečnejši delavci le dva do tri dni v tednu dela in da še v teh radi delajo večkrat samo za prehrano. Nad 7 milijonov pa jih ponajveč živi v brezposelnosti.
Torej, kakor razvidimo, se nahaja pravzaprav ves svet v razdobju soci-jalnih in gospodarskih kriz, ki imajo privesti našo bodočnost do zelo dvomljivih rezultatov.
Vlada in tihotapstvo.
Korupcija, tihotapstvo, kraja in tem enaki grehi so se dosedaj odkrivali in zatirali le pri malih, neznatnih grešnikih te vrste. Fantu so zaplenili nekaj zavojev tobaka, namenjenega čez mejo, ga zaprli in mu s tem uničili eksistenco, kmetu so vzeli konja, vola. Nešteti mešetarji so pa lahko prevažali cele črede v Italijo. — Takih slučajev je nešteto ob naši meji, ki so pa tudi v polni meri razkričani po časopisih. — Je pač kakor v lovski pripovedki: Lovec je imel pred seboj zajca in srnjaka. Koga naj ustreli? »E,« pravi, »dajmo zajca, je lažji in je z njim manj opraviti.« Vse milijonske poneverbe in tihotapstvo so nam bih neznana in če se je kaj slutilo ali dognalo, potlačili so s svojo spretne roko razni sodrugi tako, da banke iti bankirji in tem enaka družba ne bi prišla pred ljudski forum z grehom. Zadnje dni je poštno ravnateljstvo v Ljubljani zaplenilo nad 200 sumljivih pisem raznih bank, ki so vsebovala tuje valute za inozemstvo. Ali bo vlada posegla tu energično vmes, nam ni znano; zahtevamo pa v tem pogledu j popolne revizije in da sc take gospode, | oziroma banke najstrožje kaznuje.
— Alanj praznikov. Ministrski svet je | naročil ministru za socijalno politiko, n;.j j stavi zakonodajnemu odboru primerne | predloge za izenačenje, ozir. zmanjšanje | praznikov in za revizijo zakona o zaščiti j delavcev. (Prosimo, da se bo narod uklo-i ni! zmanjšanju praznikov, ker v tem po ' Klcdu niti papeža ni slušal. Op. tired.)
Boj proti draginji.
Koliko let šteje naša Jugoslavija, toliko časa se že vpije in naredbe kuje o tem predmetu. In kadar je bila čaša nezadovoljnosti polna do roba, jc še celo renomiti dnevnik »Jutro« z velikimi razprostrtimi črkami prinesel tolažilni tema: »boj proti draginji«, prav kakor za časa avstrijske vojaške slave, ko so bili najbolj tepeni »Unsere Lrfolge« ...
Vpilo se je* mnogo, a storilo še do danes ničesar, ampak prav ničesar. Kvečjemu,, kadar si konsnment-dela-vec tožil da si lačen, si dobil v odgovor »pa pojdite v Avstrijo stradat« . . .
Pa kako omiliti draginjo in kdo?
Suša jo je povzročila. Polnonaloženi železniški vozovi vozijo, kakor ob vsaki letini. Valuta je padla. A tvoja plača je še vedno stara valuta itd.
Oglejmo in predočimo si eno malo gospodarstvo.
Kadar razumen gospodar spravi svoje pridelke pod streho, si jih ogleda in napravi račun. Za svojo družino in posle toliko, za svoje dclavce, ki jih bom potreboval, toliko, za nepredvide-vane slučaje toliko, . . . odmeri in zapre. Ostanek pa pri najugodnejši priliki pro-
dam ter krijem nastale stroške, dobiček pa dam k svoji glavnici.
Račun je storjen, a nad njim čuje njegovo oko noč in dan.
In prav tako gospodarstvo v večjem in bolj kompliciranem obsegu je državno, katero vodijo vladni organi. Tudi ti bi morali zračnniti potrebe svojih podrejenih ter račun strogo nadzorovati. A ti danes pač čujejo nad posedujočimi, da jim ne pride kak vinar manj, kakor so se navadili za časa vojne in nadaljevali do današnjega dne. Vse naredbe^ bodisi o stanovanjski bedi, bodisi o kon-zumili, bodisi o kakršnihkoli predpisih: vse so v prilog manjšinjskim posedujočim; proletarcu zaušnico za zaušnico!
Nezadovoljnost raste od dne do dne, ne iz ljudske duše, temveč posledica vladne brezbrižnosti in brezmiselnosti.
Ouostiue tandem . . . Lok prenapet - poči ...
Zima se bliža; smo na cesti strgani in lačni. So li že naše prehranjevalnice, oblačilnice polne, stanovanja dozidarm in kdaj nam dovolite, da si vzamemo?...
Mali ljudje se morajo združiti.
Vedno težje postaja življenje v naši državi, ker so dobili vso moč v roke velekapitalisti in veleagrarci. Današnja vlada ima smisla samo za koristi velikih ljudi, kateri v primeri z malimi ljudmi plačajo veliko premalo davkov. Vsa bremena teže na plečih našega delavca, uradnika, obrtnika in kmeta.
Izvoz, ki ga je sedanja vlada zopet upeljala, koristi samo velikim agrarcem. Medtem ko sc izvaža živina, so je dvignila mast od 50 kron na 80 kron. Udarjeni so konzumenti, mali ljudje.
Posebno težko je razumeti politiko naših samostojnih kmetov, ki so se obesili liberalcem za frak. Kot zastopniki naših kmetov, med katerimi jc malo velikih, so sprejeli veleagrarni program muslimanov. Male srbske kmete, s katerimi so bili združeni v ZemIjoradničkem klubu in kateri so hoteli izvesti agrarno reformo v korist tistih, ki zemljo obdelujejo, so zapustili in stopili z velikimi grofi iz Bosne in Hercegovine (pravijo jim age in begi) v vlado. Skupaj z njimi demokrati vladajo državo tako, da imajo od njihovega vladanja koristi samo veliki ljudje bankirji, fabrikanti in veleagrarci. "
Če hoče naše nižje ljudstvo, da se izboljšajo razmere, sc mora združiti v stranki, ki zastopa male ljudi, v stranki, v kateri ni mesta za vele-agrarca in bankirje, t. j. Narodno-socijalisticno stranko. Politično se je treba organizirati v stranki, da kadar pridejo volitve, vsak ve, kako mu je treba voliti) strokovno pa v Narodno-
socijalni Zvezi. Edina skrb nar.odno-socijalističnega gibanja je, pomagati onemu ljudstvu, ki se preživlja s poštenim delom.
Neprestano čujomo pritožbe od strani malih ljudi. Doživljamo celo pogosto slučaje, da se pritožujejo tudi tisti, ki so volili samostojno ali demokratsko, čeprav bi morali vedeti, da so oni sami sokrivi teh razmer, ker so se dali omamiti od teh dveh strank. Demokrati ali liberalci so poznano največji reakcijonarci, to se pravi, da so proti napredku; o samostojnih smo imeli toliko časa boljše mnenje, dokler se niso združili z demokrati na eni strani (kar ni čuda, ker so voditelji samostojne bivši liberalci), na drugi strani pa z muslimanskimi agi in begi.
Take prilike mora biti konec. Naš mali človek, delavec, obrtnik, kmet, uradnik, ki mora delati, če se hoče preživljati, prehudo trpi pod sedanjo bankokratsko vlado. Treba je. da se združijo vsi mali ljudje, in sicer v socialistični stranki, ki jc narodna, to se pravi, ki skrbi za domače ljudstvo, ne za tujca, Nemca in Italijana, kakor to dela internacijonala. Med kapitaliste in veleagrarep (t. j. med demokrate in samostojne) ne moremo iti, med internacijonalce, naj so rdeči ali črni, tudi ne, torej nam preostra samo Naroduo-socijalistična stranka, h kateri naj sc priglasijo vsi delavski stanovi. To je stranka dela, ki je njen edini namen, pomagati ubogemu ljudstvu, zato jej silno nasprotujejo zatiralci naroda. Mali ljudje, združite se!
K manifestacijskem shodu za Koroško 10. oktobra 1921.
Ob obletnici koroškega plebiscita sc j je vršil v dvorani hotela Union manife- ; stacijski shod, ki se ga jc zopet polno- j številno udeležil tisti človek, ki je s herojsko hrabrostjo pretrgal suženjske j verige kletega sovražnika; tisti človek, ki je nadnaravno močjo prebil jeklene ovire in osvobodil našo stoletja zasuž- j •njeno majko — Jugoslavijo.
Osvobodil?
Ne, ni jc še osvobodil, prostih še nima ekstremitet’ — tužnega Korotana, Primorja, Istre in Banata — po katerih so hlastnili roparski šakali v zadnjem hipu, ko je bil majkin sin’— ju-nak do smrti utrujen in izčrpan . . .
A vstal je zopet, otresel se je omotice utrujenosti, vrgel glavo kvišku, se oborožil z smrtonosnim orožjem ter čaka na ugodni trenutek, da odseče zmaju glavo.
Tužni Korotan, Primorje, Istra in Banat, tisti človek Vam kliče danes
pogum, zdržite! Kogar ste videli v Unionu. Vam je udan s celo dušo in srcem, je Vaša mati, ki da kri in življenje za svojega otroka. Vaše življenje njegovo življenje! Vaša smrt, njegova smrt! To jc geslo duševnega in manualnega delavca.
Ko*zapoje trombe glas, pripravite pot svojem Kralju, da ga 7. vso veličastnostjo venčamo na Gosposvetskem polju, na jugoslovanski zibelki. Pripravite pot, kajti tedaj bo vstala naša triajka — Jugoslavija, mogočna in veličastna, ovenčala z najdragocenejšim vencem zvestobe in ljubezni — iz življenj padlih junakov in oškropljen z njihovo krvjo.
Vstala bo ter objela in poljubila z materinsko ljubeznijo v imenu nas vseh našega Kralja Aleksandra 1.
Živeli naši trpeči bratje, gremo, da vzbudimo Kraljeviča Marka, da nas popelje v boj za našo pravdo. w R. F.
Gospodarstvo.
Kmetovalci, ne pozabite! Zima za sadjarja ni čas počitka, ker moder sadjar pozimi ukrene vse, kar pospešuje dobro sadno tetino in kar odvrača škodo. Snaženje sadnega drevja, gnojenje sadovnjakov in zatiranje škodljivcev jc najvažnejše zimsko delo. Precej, ko odneha luidi mraz, vzemi žagico, strgu-Ijo, škarje in krtačo ter se spravi na sadno drevje, zlasti na zanemarjeno. Napelji gnojnico na sadni vrt. Čim slabši je svet, na katerem raste drevje, tem bolj ga moraš gnojiti. Ce redno gnojiš, bo rodilo drevje vsako leto. Ako hočeš drevje precepiti, mu poprej obža-gaj veje. Reži cepiče vsaj do konca | marca; narezane cepiče spravi v hladno klet na vlažen mah. Drevje dobiš pred začetkom pomladi v drevesnici kmetij, družbe. Zajci delajo škodo, če sc drevja ne zavaruje. Rane je takoj zamazati s cepilno smolo in nato županu naznaniti škodo. — Obrezuj drevje pozimi in zgodaz spomladi, da no bo prepozno. Začetkom marca cepi češplje. Privabljaj ptiče na svoj vrt, potresi jim včasih kaj živeža, ker to sc ti bo stotero poplačalo, ker zatro ti gosenično zalego in zapredke. Uči svoje otroke, naj ptiče ljubijo, naj jih ne love in pode, nego krmijo, naj ne razdirajo ptičjih gnezd, ker ptice ti očistijo sadno drevje mtčesov ter si jim zato le hvale dolžan. Odločno kaznuj vsako poškodbo drevja, majanje debel, jemanje opornih kolov ter skrbi za to, da bo vsak človek spo-, j štoval tvoje delo in cenil sadno drevje, j V omikanih deželah se nihče ne dotakne » tujega drevesa; zato imajo krasne sadovnjake in bogat pridelek, s tem pa najboljši zaslužek. Pri nas na kmetih vidiš marsikje sramotno zanikrnost po vrteli, drevje rogoviljasto in gosto razmršeno, polno mahu in lišajev. Paki, kmetje so v sramoto občine. In kar počno ponekod hudobni dečki z drevjem, je velik greh. Zato pa vladata ondi beračija in surovost.
Vrtovi kumne na Holandskem.
Kumno (kimel) sade po njivah in v večjih množinah na Nemškem, na Ruskem, zlasti pa na Holandskem, kjer je bilo zadnja leta s to rastlino zasajeno več kot 6300 ha zemlje. Pridelek znaša na leto 10 milijonov kg (1000 vagonov) kumne. Seme se zaseje v zgodnji pomladi, najrajše že koncem februarja v gredah, sadike pa presade na njivo meseca julija. Ako sc rabi za setev sevni stroj, se potrebuje za I ha 8 kg semena. Pri dobrem negovanju da 1 ha zemlje 22 do 26 stotov kumne. Kumna cvete šele meseca maja drugega leta, žanje se pa šele drugo poletje v juliju. Prvo leto se kumnovo njivo posadi še z letnimi rastlinami, kakor grahom, špinačo itd. Kumnovo zrnje se največ uporablja za olje, tropine pa so prav izborno krmilo. Več kot polovico holandskega pridelka kumne gre v mirnih časih na Nemško.
Uvoz jajc v Nemčijo. Nemčija je potrebovala pred vojno skoro 8 nailijard jajc na leto. Sama je imela čez 73 milijonov kokosir med njimi 50 milijo-
nov takih, ki so nesle. Ker znese na Nemškem kokoš povprečno 90 jajc na leto, so dobili od domače perutnine le 4 in pol milijarde jajc, vso drugo potrebščino pa so morali kriti z uvozom. Največ jaje je uvažala Rusija, ki je sama dala več kot polovico jajc, ki jih je bilo treba uvoziti. Vrednost jajc, ki jih je leta 1V13. dala Rusija Nemčiji, znaša 196 milijonov mark, vrednost domačega pridelka v Nemčiji pa je znašala 200 milijonov mark. Iz Avstrije na Nemško poslana jajca so bila po večini ruskega izvora. Nizozemska je uvozila v Nemčijo za 9.5, Italija za 7, Romunija za 6. Bolgarija 4, Srbija in Danska po 1.5 in Turčija za 1 milijon mark.
Bogastvo gozdov v Srbiji. V stari Srbiji se ceni, da je dozdov nad 1 in pol inilij. hektarjev, kar znaša skoro tri tretjine cele dežele. Največji posestnik gozdov je država, kateri pripada okoli '/:■ vseli sozdov (50.000 ha), druga tretjina
(650.000 ha) jc v rokah mestnih in kmečkih otbčin, 17.000 ha imajo cerkve in samostani in le 300.000 ha gozdov posamezne osebe. Več kot polovica državnih gozdov je bukovih, nadaljna četrtina je hrastova, igličasto drevje pa tvori komaj šestino državnih gozdov. Največji gozd, ki meri več kot 27 oralov, leži v severnem delu dežele v okolici kraja Miroča. Vsled pomanjkanja gozdarskega osobja in slabih prometnih sredstev je po mnenju nemških strokovnjakov v Srbiji uvedba umnega gozdarstva zelo težavna.
Strokovni pregled.
Ustanovitev podružnice Narodno-soci-jalne Zveze v Mariboru.
V nedeljo 1. oktobra se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor Narod-no-socijalne Zveze. Obširni prostori restavracije v Narodnem domu so bili polni zavednih slovenskih delavcev iz Maribora in zastopnikov mariborske okolice. Zborovanje je vodil tov. Anton Jerič, ki je v uvodnih besedah povdar-jal važnost ustanovitve strokoVne organizacije za Maribor in okolico. Predsednik osrednjega vodstva NSZ tov. Juvan iz Ljubljane nam je v enournem govoru razvil strokovni program NSZ. Pojasnil je razliko med internacijonal-nimi organizacijami in NSZ in dokazal važnost narodnih stanovskih organizacij. Za svoja stvarna izvajanja je žel spTošno odobravanje. Tov. Selinšek se je dotaknil vprašanja delavskih zbornic, zavarovanja za starost in onemoglost in delavskih dopustov. Prav obširno se je pečal z izobrazbo delavstva. Zel je takisto tudi 011 splošno pohvalo. Govorili so še zastopniki raznih strok, na kar se jc izvolil sledeči odbor: tov. Anton Jerič, predsednik, Mejovšek, podpredsednik, in odborniki: tov. Lešnik, Drofenik, Waldhauser, Sulc, Verlič, Klemenčič, Roza Hvalec in Anton Kumar. Podružnica NSZ v Mariboru šteje že danes nad 300 članov in upamo, da bo po velikem zanimanju, ki vlada v Mariboru, kmalu ena najmočnejših strokovnih organizacij.
Gibanje tkalniškega delavstva. V nedeljo 2. oktobra so sc v Preboldu nadaljevala pogajanja, ki so bila dne 25. septembra vsled nesoglasja odložena. Zvezo industrijcev je zastopal dr. Pavlin, Narodno - socijalno Zvezo pa narodni poslanec A. Brandner. Navzočih je bilo veliko število zaupnikov in zaupnic, da so videli, da se je pravično zastopalo njihove interese. Regulirale so se akordne plače posameznih ženskih kategorij s tem, da so se povišale on 15 do 35 odstotkov. Poleg tega pa se je uvedlo nabavne prispevke, izplačljive vsako četrtletje. Tega uspeha bi delavstvo nikdar ne bilo samo doseglo, ako ne bi bilo organizirano v Narodno-socijalni Zvezi. Dolžnost vsakega delavca in vsake delavke je, da pristopi k tej organizaciji.
Maribor. II. redni občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov mariborskega okrožja dne I. 10. 1921 v Mariboru pri Stari pivovarni bil je dobro obiskan, vršil se je jako živahno ter je trajal nad 4 ure.
Društveni predsednik Dragotin Gilčvert podal je obširno in izčrpno poročilo o poslovnem letu za čas od 14. 3. 1920 do 1. 10. 1921. Naštel je pristope in odstope članov, koiili je društvo ob zaključku leta štelo 73, našteval je burna razpravljanja v 11 sejah in 9 zborovanjih, kjer je tvorilo glavno snov mezdno gibanje, ki je dovedlo od prvotnih plač v letu 1919 za koneipijente in pis. ravnatelje od 000 K do 3600 K in več, v letu 1921 in za strojepiske od 300 K do 1800 K' in več. Tudi posredovanje služb je dozorelo v toliko, da se gg. odvetniki in notarji po večini obračajo zaradi nastavljeni;) uradništva do društva in je slednje doseglo nastavitev treh pis. ravnateljev, 4 uradnikov in 0 strojepisk na dobra mesta.
Na predlog društvenega predsednika se je soglasno sklenilo, da društvo skupno s pobratnim društvom v Celju ter s svojo skupino v Ptuju začne izdajati lastno strokovno glasilo »Odvetniška pisarna«. Nadalje se je soglasno sklenilo, da se pripravi osnutek za zakonski načrt za ustanovitev zbornic odvetniškega in notarskega uradni-šlva po Sloveniji ter potoni odvetniških in notarskih zbornic in pri pravosodnem ministrstvu v Beogradu izposluje ugodno rcši-lev za to prepotrebno institucijo.
Izreklo se je tudi zahvalo časopisju, ki je z objavami strokovnih poro.čil mnogo pripomoglo k ugodnemu pokretu, zahvala se je v.rekla tudi vsem gg. šefom, ki so to ■ gibanje prav razumeli ter dejansko podpirali. Dokler sc ne omogoči ustanovitev lastnih zbornic, se sestavi izpraševalne komisije, obstoječe i/. odvetnikov, pis. ravnateljev in strojepisk, ki bodo za enkrat odločevale v spornih vprašanjih glede perfektnosti in kvalifikacije posameznikov.
Delegatinja ptujske skupine gospodična Nežica Goriškova je v dobro zasnovanem poročilu očrtala delovanje ptujske skupine.
Delegat Franjo Hrušovar od društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju •poročal je o gibanju tovarišev celjskega okrožja ter žel za svoja izvajanja splošno pritrjevanje.
V odbor so bili izvoljeni predsednikom Dragotin Gilčvert, podpredsednikom Štefan Dergas, nadalje Josip Cilenšek, Dora Pucelj. Noškon Franjo, Mici Ravtar, Boleslav Poianjko, Karol Hosič in Lija Mlakar. Namestniki: Zaveršnik Anica, Ferjančič Zinka in abs. jurist .lustin Rafael. Nadzorstvo Planinšek Martin in Mici Lorber.
Članarino se je določilo za članstvo s plačo do 300 din. 2 dinarja, do 500 din. 3 dinarje, do 800 din. in nad 800 din. 5 di-jiarjev mesečno.
Pristopnina znaša enkratni mesečni znesek gornjih nastavkov. Podpornina mesečno 5 dinarjev. Ustanovnimi enkrat' za vselej 250 din. Naročnina glasila »Odvetniška pisarna« znaša mesečno 2 dinarja.
Odbor,-
Celje. Ib. redni občni zbor odvetniških iti notarskih uradnikov v Celju ^e je vršil dne 2. 10. 1921 v hotelu »Balkon« oh lepi udeležbi.
Tega pomembnega občnega zbora so se udeležili med drugim tudi društveni ustanovnih in častni član Ivan Bovha, ki je bil od prisotnih prisrčno pozdravljen. Od strani Pokojninskega zavoda v Ljubljani dnšel je dr. Janko Vrančič. Društveni predsednik mariborskega okrožja Dragotin Gilčvert ter blagajnik Franjo Moškou odposlana sta bila kot delegata iz Maribora.
Predsednik celjskega društva Ignac Založnik, sedaj obrtni komisar, obrazložil je društveno delovanje v celjskem okrožju, njega razvoj in težkoče od leta 1914 dalje v jedrnatem in temeljitem govoru.
Delegat Dragotin Gilčvert je poroča! o društvenem delovanju mariborskega okrožja od ustanovitve 18. 6. 1919 dalje, zlasti o pridobivanju članov, mezdnem gibanju, preteči stavki, ustanovitvi ptujske skupine, ter jo slednjič stavil predlog, da se zopet začne izdajati stanovsko glasilo in sicer v Mariboru, ter tudi poskrbi za predpriprave za ustanovitev zbornic odvetniških in notarskih uradnikov po glavnih mestih v Sloveniji in tudi drugod, koja predloga sta bila v principu soglasno sprejeta.
Nato jc poročal g. dr. Janko Vrančič iz Ljubljane o ustroju, razvoju in pomenu pokojninskega zavoda. To temeljito in poučno predavanje zasluži poseben članek, da se vsak posameznik pouči o pomenu, potrebi in koristi tega zavoda. Gospod dr. Vran-čiča se je pazno poslušalo ter je napravil niegov strokovnjaški govor na vse navzoče globok vtis, za kar je žel odobravanje in .zahvalo.
Ker je bil društveni predsednik Ignac Založnik imenovan za obrtnega komisarja, in se je vsled tega poslovil od našega stanu, izrekla se mu je topla zahvala za njegovo dolgoletno in uspešno delovanje kot predsednik, ter se ga z vzklikom imenovalo častnim članom društva odvetniških in notarskih uradnikov celjskega okrožja.
Kot novega predsednika se je izvolilo pis. ravnatelja Lovro Cremožnika, za podpredsednika pa odvetniškega kandidata dr. Rttdolfa Dobo višek.
Na predlog dr. Dobovišeka je votiral občni zbor celjskega društva takoj 1000 K kot začetni prispevek za tiskovni fond društvenega glasila ter se je v časopisni odsek izvolilo Ivana Bovha in dr. Dobovišeka, ki bodeta sodelovala v odseku mariborskega okrožja.
Članarino, pristopnino in podpornino se je določilo v oni višini, kot dan poprej I. 10. 1921 na občnem zbortt v Mariboru, naročnino za društveno glasilo pa 2 dinarja mesečno.
Iz stranke.
Narodno-socijalistični omladini.
V Pragi sc je vršil dne 8. in 9. t. m. velik kongres češke nar. soc. omladinč. Na ta kongres je ljubljanska nar. soc. omladina »Bratstvo« poslala svojo de-putacijo pod vodstvom tov. Juvana. Naši deputaciji je priredila češka omladina veličasten sprejem. V Pragi so bili naši omladinci povsod burno pozdravljeni.
S tem, da se je poslalo v Prago de-putacijo, se je storil prvi korak združenja češke in jugoslovanske nar. soc. omladine.
Jugoslovanska nar. soc. omladina ima v načrtu, prirediti prihodnje leto prvi kongres nar. soc. omladine v Ljubljani. Priprave za ta kongres se bodo pričele že v kratkem. Pozivamo za to vso našo omladino, da pristopa v naše vrste in osnuje povsod krajevne organizacije nar. soc. omladine.
Vse že obstoječe omladinske organizacije »Bratstvo« naj pa svoj delokrog razširijo in agitirajo med vso omladino za naše narodno-socijali-s tič ne ideje.
Pripravljajmo povsod močna tla našim omladinskim organizacijam in naši ideji, kajti, ne smemo pozabiti, da je v mladini — naš up.
Mladina! Za narodni socijalizem -za tvoje ideje na delo !
Vladimirski.
Tamburaški odsek izobraževalnega društva »Bratstvo«. Naša narodno-socija(istična mladina si je poleg ostalega ustanovila tudi lastni tamburaški odsek, ki nadvse hvalevredno deluje pod neumornim vodstvom br. Mikoliča. Tamburaški odsek Šteje danes preko 24 sodelujočih članov, ki so pokazali umevanje in vstrajnost v tamburanju. Odsek je parkrat hvalevredno javno nastopil. V zadnjem času je nastopil pri družabnem večeru »Bratstva«, pri Koro-roškem prijateljskem večeru in pri veselici »Sokola II.«. Na vseh prireditvah je odnesel najlepše priznanje. Tamburaški odsek stremi za čim lepšo izpopolnitev svoje naloge, ni mu pa to mogoče, ker si ne more nabaviti dragih inštrumentov. Da si omogoči nabavo prepotrebnih inštrumentov je sklenil odsek prirediti več lastnih prireditev s pomočjo dramatičnega odseka »Bratstva«. Prva taka prireditev se bo vršila že prve dni novembra, na kar opozarjamo že sedaj naše somišljenike in prijatelje. Odsek sc pa tudi priporoča vsem organizacijam NSS, kakor tudi drugim kulturnim društvom, da se ga pri prireditvah spominjajo. Vsak naj bo prepričan, da je našemu ljudstvu bolj prijetno tamburanje, kakor pa hrupna »plehinuzika«. Somišljeniki, prijatelji glasbe, pomagajte našemu vrlemu odseku in se udeležite vedno njegovih prireditev. Spomnite se ga pa tudi v družbah in drugih prireditvah, ter nabirajte za sklad nabave novih inštrumentov. — Na delo — za našo lepo tam-buraško godbo.	v.
Podružnicam Narodno - soeijalne
zveze. Osrednje vodstvo NSZ naproša tem potoni vse podružnice, naj čiin-preje sestavijo imenik vseh članov in naj začnejo z rednim pobiranem mesečnih prispevkov. Imenike in obračune naj pošljejo osrednjemu vodstvu, najkasneje do 10. novembra 1921. Tudi naroča osrednje vodstvo NSZ vsem podružnicam naj skrbijo zato, da bo vsak član NSZ naročen na društveni list »Novo Pravdo«, Podružnice naj tudi vse pritožbe in dopise svojih okrajev pošiljajo osrednjemu vodstvu, da
jih isti odpošlje uredništvu društvenega glasila. Ker hoče osrednje vodstvo NSZ enkrat popolnoma urediti svoje, delovanje, naproša vse podružnice, da pomagajo istemu pri reorganizaciji svojega delovanja.
Na delo!
Shod podružnice Narodno-socijalne zveze v Kamniku. V nedeljo 9. t. m. se je vršil v Kamniku društven shod podružnice NSZ za Kamnik. Na shodu je poročal tov. Kravos o potrebi delavskih organizacij. Svojemu poročilu je dodal govor »o obletnici Koroške tragedije in o Primorski«. Končal je svoj govor z vklikom: »Da še ni vseh dni konec in da pride tudi dan obračuna. Naj vedo Nemci in Italijani, da se Jugoslovan ne bo boril več z mečem, irian-več z narodno zavestjo. Do popolne zmage in celc Jugoslavije, naj nam pomaga le narodna zavest, ker le s kulturo in narodno zavestjo bo zmaga popolnoma naša.« Za svoja izvajanja je žel govornik obilo priznanja. Kamniški delavci si želijo več takih shodov in želeti bi bilo, da priredi NSZ za delavstvo tudi kako delavsko predavanje, na katerem naj bi se predavalo samo o strogo delavskih vprašanjih. Upamo, da nam NSZ priredi, še kak shod in po možnosti tudi kako podučno predavanje, kajti delavstvo hrepeni po izobrazbi in le s pomočjo shodov in predavanj pride do željenega cilja. Zatorej na delo v dobrobit in procvit
narodnega delavstva.
<:
Shod v Trnavi. V nedeljo 2. oktobra se je vršil shod narodno-socijalistične stranke v Trnavi. Na shodu je govoril poslanec tov. Brandner in poročal predvsem o pogubni politiki samostojnih kmetov. Za svoja izvajanja je žel govornik veliko odobravanje. Govoril je tudi podžupan mesta Celja tov. Žabkar in sicer o občinskem gospodarstvu. Da so zborovalci odobravali oba govora in 1 bili navdušeni za program nar. soc. stranke, je bilo opažati tudi ob prisrčnem slovesu, ko so se z navdušenimi »živijo« klici poslavljali od obeh govornikov. ' Naša pravična misel torej tudi v Trnavi napreduje.
>!«
Lep shod NSS v Šoštanju. V soboto 9. oktobra se je vršil pri nas sijajen shod narodno - socijalistične stranke, Udeležba je bila velika. Po krepkih besedah predsednika krajevne organizacije tov. Štora, ki je dejal, da so nasprotniki padli po čisti NSS, da bi jo omadeževali a da se jim to ni posrečilo in da NSS napreduje, je odvetniški kandidat tov. Dobovišek razložil program NSS, nato pa je govoril poslanec tov. Brandner o političnem položaju. Soc. dem. Bajt je skušal zagovarjati internacijo-nalo, pa mu je poslanec tako krepko odgovoril, da mu je kar sapo vzelo. Predsednik je nato zaključil ta lepo vspeli shod, ki bo obrodil obilo sadu.
*
Shod NSS v Vojniku. V nedeljo, 9. oktobra je priredila okrožna organizacija NSS za Celje javen shod v gostilni Kovačič v Vojniku. Shoda so sc udeležili tudi pristaši drugih strank, ki so z zanimanjem sledili poročilu poslanca Brandnerja, ki se je predvsem pečal z našim zunanjepolitičnim položajem od koroškega plebiscita pa do albanskega konflikta. Za tem je osvetlil v pravi luči našo strankarsko notranjo politiko, ki ovira rjtzvoj naroda in države, ker ima v vidu samo bankokrate in veleagrarce. Proti koncu je prišel na shod učitelj Šiligoj, hud demokratski hlapec, vihteč palico v roki ter je kričal kakor bi bil obseden, da so vsi razen demokratov protidržavni elementi. Nastal je hrup in Brandner je prekinil svoj govor. Zborovalci pa so odločno zahtevali, da naj Brandner nadaljuje, ker ga radi poslušajo in hočejo vedeti, kako stvari v resnici stoje v državi in so brali vzornemu vzgojitelju mladine hude lekcije, češ ta, ki se tako obnaša, bo poučeval našo mladino! Priprosti kmetje so tako govorili in se zgražali nad postopanjem omenjenega učitelja. Na njihovo izrecno zahtevo je nato Brandner, ker je moral Šiligoj obljubiti, da bo držal jezik za zobmi, ker bi ga dftigače porinili skozi vrata, nadaljeval svoj govor, ki mu je sledilo veliko odobravanje in navdušenje. Predsednik shoda tov. Dobovišek se je zahvalil za
obisk ter shod zaključil. V nedeljo, 30. t. m. se vrši ustanovni občni zbor krajevne organizacije NSS za Vojnik. Vsi na agitacijo!
Shoda NSS v Št. Vidu in Št. Jurju. V nedeljo, 9. oktobra dopoldne sta sc vršila shoda NSS v Št. Vidu pri Gro-belnem in Št. Jurju ob j. ž. Na obeh shodih je poročal narodni poslanec tov. Brandner. Prvemu shodu je predsedoval tov. Dobovišek, ki je naznanil, da prihaja poslanec Brandner med volilce na eni strani, da izve za njihove pritožbe in želje, na drugi strani pa, da jih informira o našem zunanjem in notranjem političnem položaju. Drugemu shodu pa je predsedoval - tov. Koprivšek, strokovni učitelj. Oba shoda sta lepo uspela.
* ,
Shod t’ Št. Pavlu. V nedeljo 2. ok-. tobra smo imeli po prvi maši shod, na katerem je govoril poslanec Brandner, ki nam je poljudno razložil sedanje razmere v državi. Pokazal nam je krivce sedanje draginje in padanja vrednosti našega denarja. Povedal nam je tudi. da je edini izhod iz teh razmer izprememba v vladi. Ako postane ministrski predsednik Protič namesto Pa-šiča nam je upati, da se razmere izpre-tnene, ker je Protič bolj pravičen in tudi ni bogataš. Vsi smo z navdušenjem sledili govoru poslanca Brandnerja in mu živahno pritrjevali. Za njim je govoril še tov. Bizjak iz Litije, na kar je predsednik shod zaključil.
Krajevna organizacija Nar. Soc. Stranke in Nar. Soc. Z veze vabi na družabno prireditev, ki se vrši v nedeljo lft. t. m. v gostilni Franko Cerarja v Gradcu pri Litiji. Spored: Godba, petje, ples, šaljiva pošta. Vstopnina 2 Dinara. Pričetek ob 15. uri.'
Ker so železniške zveze jako ugodne — so nam tujci iskreno dobrodošli! Narodno socijalističen pozdrav. Odbor.
Dopisi.
Kr. demokratski narednik. Delavci smodnišnice v Kamniku nam poročajo, da itnajo za nadzornika neko prav čudno zver. ki si dovoljuje prav po vojaško komandirati delavstvu celo, kako naj politično nastopajo. Ta g. narednik je mnenja, da ni človek nobeden, ki ni izrecno demokrat. Delavstvo se ga opravičeno boji in skriva pred njim svoje prepričanje. Celo v popolnoma nepolitične delavske organizacije sl delavstvo nc upa vstopiti, češ, če zve g. narednik bo o joj. Za enkrat ne mislimo storiti ničesar drugega, nego svetovati g. naredniku naj pomiri svojo politično žilico in naj nc pozablja, da se vojak ne smo baviti s politiko. Če se pa hoče še nadalje igrati z ognjem, naj pazi, da si ne opeče svojih demokratskih prstov. Torej g. narednik, nadzorujte delavce v njihovem poslu in ne njihovo politično prepričanje. Upamo, da smo storili samo svoio dolžnost, če Vas takole lepo opomnimo in ne storimo za enkrat korakov, ki Vam ne bi bili ljubi! Torej!	Več	delavcev.
Celje. Naš dopisnik v »Novi dobi« z dne 11. oktobra »o ukinjcuju med. in teh. fakultete v Ljubljani« na originalen način filozofira o pravilnosti tega koraka. Da to še bolj okrepi, navaja še svojega tovariša za pričo. Mi bi im bili jako hvaležni še za na-prejšnje izpovedbe drugih tovarišev in demokratov sploh, ki znajo svojo rnržnjo do slovenske univerze tako lepo prikriti, da bi jih ne bilo treba iskati nam. Sicer se takim in enakim gospodom niti ne sanja ne, da se njihova, tla že sedaj majejo in da bo mlada generacija tako ali tako obračunala s takimi kreaturami; Vprašal bi pa dopisnika: ali ne ve, da šteje Nemčija 22 univerz, celo oglodana Nemška Avstrija 3, ki so vse^tri še vedno zatočišče tudi naših fantov, ki ne morejo končati študij tu. Ali ne ve, da za našo državo niti tri dobre med. fak. ne zadostujejo, da postane Jugoslavija v doglednem času sanitetno dobro urejena država. Ali ne ve, da vsaka kulturna država žrtvuje vse za kulturne zavode, pa če je treba tudi kje reducirati. Nismo neumni, da bi ne vedeli, da je glede denarja pri celi stvari izgovor: če bi bilo to, reducirajmo orož-ništvo oziroma kje drugje in naložimo delno revizijo raznim »poštenim trgovcem* in bankirjem, ki pošiljajo v pismih tuje valute v inozemstva, pa bomo sijajno1 opremili 3 med. fakultete. — Glede profesorjev: ali mislite, da jih boste tako »šiball« iz kraja v kraj, kot ponižnega uradnika? — Toliko! Svetovali bi pa vladi, da si kmalu omisli raztez umobolnice, da jih napolnimo s tako »kunštnimi« demokrati, kot je ravno ta dopisnik.
Ptuj. Predzadnji »Ptujski list« je prinesel »izjavo« g. Tušeka in to'prav med nedolžnimi oglasi tako, da je ne bi nihče opazil. Ta izjava bila je pisana oziroma podpisana v zasebnem stanovanju g. Iti-šeka. Knmoval ji ie »Jugoslovan« dr. Tone in pa njegov svak dr. Sch. Me vemo, koliko se sklada poslednjega družba s političnim delovanjem sploh. Opominjamo ga pa prav uljudno, naj bo tozadevno previden in to tudi v večernih urah, ko se je že bolj pobotal z bogom »Bachus«. Ta izjava je bila podpisana na pritisk, kakor je že iz navedenega razvidno. Trditev, da nima več
dolga v banki, je morda sedaj resnična, ni pa bila v času volitve župana. To je pod-pisanec izjave sani dovolj neprevidno okrog pravil in tudi pred pričami kazal podpis in jamstvo za 18.000 K od nekega gospoda iz Vranskega.
Karakteristično za JDSarje je dejstvo, kako bi oni radi zvedeli, kaj se seje v NSS sejah.
Gospoda T. so naprosili, naj jim vendar zaupa vse, dali mu bodo kar 4 sodčke smodnika v razprodajo. Pri najboljši volji tudi g. T. ne ve ničesar povedati.
Torej s podkupovanjem hoteli ste spraviti odbor NSS na obtožno klop. Ja, famozni gospod Sagadin: vse vemo in še več. Zakaj pa šele sedaj dajete smodnik v razprodajo trgovcu Slovencu, namesto da bi ga že ta imel od prevrata sem. Gospod Dascli se bolj razume na vaše manire! Taki so JDSarji. Celo tu ob meji zaupajo Nemcem smodnik in dobiček, rajše kakor trgovcu Slovencu, ki je bil slučajno njih politični nasprotnik.
Morda pa pri Nemcu več nese?
Ptuj. Dne 4. t. m. vršila se je sodnijska obravnava dr. Pirkmajer proti Lenarčič in tovarišem zaradi žaljenja časti. Dr. P. je tožil kar polovico odbora, češ, da je isti razpravljal o njem in konečno dal podatke nar. posl. Brandnerju, ki jih je potem obravnaval na javnem shodu. Drugi del odbora oziroma pristašev je pa navedel kot priče. Dokazov pa ni imel proti obtožencem prav nikakih in se je le čuditi predrznosti in obenem tudi slepoti doktorja prava, da toži ljudi, proti katerim nima niti ene do-kazilne priče. Resnica je le ena, da 7. in 8. septembra ni bil nobeden izmed obtožencev in tudi prič ne, še manj pa naroden poslanec sploh kdaj v gostilni Wagrandel.
Dr. Pirkmajer ni mogel niti enemu obtožencu ničesar kaznjivega dokazati; zato je zahteval naj se obtoženec v tej zadevi, posl. Brandner, zasliši kot priča. To pa je zakonito nedopustno, zasliševati obtoženca kot pričo. Ker tudi poslanec Brandner ne more nič obtežilnega izpovedati, bodo vsi obtoženci oproščeni in tako bo pogorel moralno že pri prvi razpravi naš »dični« dr. Pirkmajer. Tozadevnih sodnijsklh razprav bo pa še več in tudi ena porotna v Ljubljani, kjer se bo predložil -ves nabrani materijal proti dr. Pirkmajerju.
Trditev »dejmokrasti« listov, da bi obtoženci obžalovali obdolžitve, je le pobožna želja dr. Pirkmajerja. O kakšnem obžalovanju ni niti govora! Sploh ni dr. P. nobenemu ničesar dokazal in že iz tega sledi, da ni bilo treba nikomur ničesar obžalovati. To je vse razvidno iz sodnijskega zapisnika. Namen celega sodnijskega postopanja je bil le ta, da bi dr. P. zvedel, kaj in kakšen materijal ima poslanec B. zbran proti njemu. To se mu ni posrečilo in se mu tudi ne bo. Nobeden vojskovodja ne izda pozicij svojih baterij nasprotniku. Ko bo pa začela prava bitka v Ljubljani, takrat bo pa zvedel dr. P. ves obtožilni materija! in tudi za priče. Takrat bo pokalo, da bo jih mnogo JDS obležalo. Zato tudi tako vrvenje v JDS vrstah. Dr. Senčarju pa kličemo, da se slaba stvar ne da dobro braniti. Kdor se bo zadnji smejal, ta se bo najbolje smejal. Torej le mirno kri!
Prvi pravoslavni krst v Ptuju. Gospod Avgust Peček je pustil krstiti svojega prvo-rojenčka po pravoslavnem obredu. Na bo-trinjo je bilo povabljenih več oseb, posebno iz vojaških krogov. Vina in botiljk ter drugih dragocenih jedil bilo je v izobilju. Blagor mu, ki premore, prirejati v teh za javne nameščence najhujših časih slične pojedine. Nehote ml pride v spomin trditev prof. Vesenjaka, ki jo je izrekel na javnem shodu dne 18. 9. 1921, da je za časa volitev dala vlada 10 milijonov dinarjev v agitacijske svrhe. Da niso dobili od te velike vsote nič učitelji, ki so še danes naši pristaši, se razume samo po sebi.
Razno.
Dajte svojim domovom iu svojim stanovanjem novo lice! Pretvarjajmo svoje misli in dejanja po jugoslovansko. Drobno delo za narod cenimo dandanes kot pred vojno, zavrgli pa smo brezpomembne zahteve v tem velikem času. Visoko se dviga naša jugoslovanska zastava, krepko in samozavestno korakamo za njo, velika so naša gesla in veliki naši cilji v združeni Jugoslaviji.
Ce pa stopimo v stanovanje našega meščana ali kmeta, vidimo v njem malo domačega, kar bi bilo vzklilo iz lastne slovenske duše, kar bi vzgajalo v našem ljudstvu ono globoko ljubezen do lastne narodne hitosti, do domačih običajev in navad, do resničnega življenja po naših domačih selili in mestih. Okraski na posodah, pleteninah, slike po stenah — vse tuje. Niso niti umetniško okusne niti nabožne. Stotisočake je naše ljudstvo zmetalo za te izdelke v nemške dežele.
hi koliko lepih pokrajinskih in zgodovinskih slik iz slovenskega in jugoslovanskega narodnega življenja so nam napravili v krasni izvedbi domači umetniki. Izvirna iu umetniško dovršena slika je draga stvar. Prepričan pa sem, da bi si pri današnji mali denarni vrednosti rad nabavil marsikdo domače umetniške slike in drugo, samo treba na to opozorili in vzbuditi zanimanje. Kdor pa tega ne zmore, hoče pa dati svoji hiši slovansko lice, ima nadomestilo v lepili domačih razglednicah v več barvah. Umetnine krog nas kažejo naš okus in povedo, za kaj se zanimamo. V slikah se seznanimo z narodno čutečimi svojimi umetniki, posebno onimi, ki iz narodnega življenja in domačih pokrajin jemljejo snov za svojo umetnost.	O.
* Koliko vrst rastlin poznamo. Prvi botanik pred približno 2200 leti neki Theo-phrastus je poznal 500 različnih rastlin. Po preteku 300 let jih je naštel Dioskorides približno 000. Okoli leta 1650 jih navaja Bauhin že 5266 in Line v sredi 18. stoletja 8551. 2e v letu 1819. je pa poskočilo, kakor navaja de Candole, število rastlin s cvetom na 30.000, po Sindleyu v letu 1845 na 80.000 in po Duchartreju na 100.000. — S cvetnim, kalnim prahom pa je naštel 25.000 vrst. Sedem let pozneje pozna neki Saccardo že 174.000 rastlinskih vrst. In danes navaja profesor Bessey, botanik na vseučilišču Nebratka število rastlinskih vrst, ki so botanikom vobče znane na
210.000.	Kako skromno je število pred komaj poldrugim stoletjem 8551 proti 210.000. In še s tem številom rastlinske vrste niso izčrpane. Še bolj bogata je zemlja v tem oziru. Bessey sam trdi, da je prepričan, da znaša število vseh na zemlji se nahajajočih rastlinskih vrst približno 400.000, tako da nam jih je že pri tem kolosalnem napredku znana šele komai dobra polovica.
* Deževno drevo. V gozdovih Lorcto v Peru raste drevo, ki bi bilo prava dobrota za kraje, kjer vlada pogosto vročina. To drevo je popolnoma razvito podobno navadnim listnatim drevesom. Doseže pa višino 18 metrov in zraste jako košato. Ima pa to izborno lastnost, da vsesava v dežju neprimerno veliko vode. Ta voda se nabira v mesnatem delu debla in vejevja, da, celo v listih. Ko dež preneha in nastopi vročina, se začne ta voda odtekati. Okrog in okrog pada pod drevesom pravi pravcati dež in namoči zemljo daleč na okoli. Vlada namerava ta deževna drevesa umetno iz-gojiti in jih zasajati v krajih, kjer povzroča suša veliko škodo.
* Nesrečni veliki petek. Ljudje pravijo petek slab začetek. Ta babjeverna prislo-vica se je pri nas zelo udomačila in dokaj jih je, ki res neradi začenjajo kako večje delo v petek. Za nekega strojevodjo pa je bil veliki petek slučajno naravnost usoden.
Pred dvema letoma mu je odtrgalo na veliki petek pri sklopljenjn voz dva prsta. Lansko leto na veliki petek mu je strl železniški voz, ki ga je pritisnil k stroju eno rebro. Letos pa ga je na veliki petek vsled neprevidnosti povozila lokomotiva. Obležal je na mestu mrtev. Čuden je tak slučaj, vendar pa s tem še ni rečeno, da bi bile s podobnimi dogodki, ki se vrše in so odvisni popolnoma le od slučaja, potrjene zgoraj omenjene babjeverne prislovice, katere je skovalo nabožno babjeverno ljudstvo ravno na podlagi podobnih slučajev.
* Nevarna razvada je polivati ogenj s petrolejem. Neki gospodinjil v Moha v bruseljskem predmestju se je vnela v roki steklenica, se razletela in zanetila naenkrat ogenj po celi kuhinji. Zgorela je ona, njen soprog in enoletno dete.
* Kako je bilo I. 1848. V Brašovi na Hrvaškem živi še en domobranec iz leta
1848.,	ki še pomni takratne razmere. Čevljev, pravi, sploh ni bilo več. Ljudje so klali prašiče, da so si iz kož napravili opanke. Kvart pšenice je stal 50 forintov. Žetev ni bila, a narod je trpel vsled nemških in ruskih čet, ki so hodile skozi deželo. Po nekod so poveljniki dovolili vojaštvu, da pleni 2 uri. V 4 krajih ie bilo na ta način vse od-nešeno. A drugi so imeli zopet vsega dosti. Predvsem je bilo mesa in masti povsod v izobilju. Funt mesa je veljal 26 do 29 krajcarjev.
Pes rešil 200 ljudi. Kapitan ponesrečenega parnika »Jockev« je pripovedoval po poročilu nekega mornariškega časopisa o čudoviti rešitvi ljudi na njegovi ladji. Vse te ljudi je rešil njegov pes, novofundlandec. Ta razumni pes, »Cesar« po imenu, je rešil kar 200 oseh, ki so bili na potopljeni ladji. Parnik »Jockey.< je pred par tedni zadel ob skalovje v St. Shootu. Vsled velikanskega valov ja ljudje niso mogli priti v rešilne čolne ter sc prepeljati na kopno. Končno se je vendar posrečilo priti štirim mornarjem na obrežje. Na čolnu so imeli vrv, s pomočjo katere naj bi se rešili ljudje na parniku. Komaj so mornarji dosegli obal, je valovje odneslo vrv. Drugemu rešilnemu čolnu se pa navzlic vsemu trudu ni posrečilo priti do obrežja. In tako so bili vsi ljudje v največji nevarnosti, da se vsak trenutek potope. Tedaj je pa prišel kapitan Radway na rešilno misel, izvesti rešitev s pomočjo svojega novofundlanca. Konec vrvi je privezal psu okoli vratu. Kako,- hitro 'c pes začutil vrv okoli vratu, je z veselim lajanjem skočil v morje. Tri četrt ure se je »Cesar« boril z valovjem. končno je pa vendarle priplaval do obrežja. Ljudje na kopnem so poten: s pomočjo vrvi potegnili parnik bližje obrežju v mirnejšo vodo, nakar so vsi na ladji lahko se rešili. Nek bogat Američan, ki je bil na ladji med potniki, je izročil kapitanu 25.000 dularjev, s katerimi naj skrbno preživ-.Ija nemega rešitelja 200 ljudi.
danega, medlega obraza in prosjačil žalostnih oči. Prosil je mimoidoče ljudi milodara; toda malokdo se ga je usmilil ter mu podaril boren novčič.
Gledal je razkošne toalete šetajo-čih se dam, a ni si poželel bogastva; kajti njegova duša, vajena skromnosti, ni poznala hrepenenja. Ko se je mimoidoča gruča šolske mladeži jela norčevati iz njega, poklical jih je mirno k sebi in jim govoril: »Mladina! Tudi jaz sem imel brezskrbno življenje v mladosti, kakor vi danes; imet-sem skrbno mater, kakor vi tukaj, pa huda usoda mi je ugrabila vse — vse.
Bil sem v mladosti človek umetnik, poln življenja; toda komaj sem začel živeti, že sem sc pogubil. 11 dal sem se zapeljivcem, ki so me spravili na slaba pota ter me zapustili v nesreči.
V tistih časih, ko sem bil v nesreči, doletela me je še druga— hujša — umirala mi je mati . . .
»Sin moj,« dejala je, »pojdi nazaj-na pot poštenja, tudi če je posuto s tv-njern, in vedi, da po gladkih belih cestah hodijo le oni, ki so rojeni v izobilju, so brezsrčni in nesrečni —«
Izdihnila je . . . Jaz pa sem odhitel v zvezdnato noč ter sanjal o bodočnosti, lepi, o lavorikah, nagradah in svetinjah, ki jih dobim za idealno-čislo umetnost ...
To so bile samo sanje, radi njih sem zabredel v pogubo. Pogubile .»>> me moje sanje in preveliki ideali. Mesto lavorik dali so mi beraško-palico; mesto svetinj beraški novčič.
Mladina, zatorej ne bodi razposajena in ne vdaj se utopijam, ako ho-j čeč doseči resni cilj, ki bo v korist j Tebi in domovini,«
Rudo Drolc, črtica.
Bil je vroč dopoldan; cerkvi je zazvonilo poldne, jc usula gruča otrok. Na
v bližnji 17. šol st stopnicah
farne cerkve je sedel siromak sestra-
Za kratek (as.
Po cesti s« pomika pogrebni sprevod. Tuj gospod, videč Sokole in zastave, vpraša | bosopetega fantiča za pojasnilo.
Gosjrod: Ali veš, kdo je umrl?
Fantič: Ja! — Tisti, ki v trugi leži.
•	4	«
Šef: Tako — zdaj sem vam vse povedal in pokazal in s tem sem vam izročil vodstvo svojega podjetja.
Poslovodja: Prosim samo še pojasnila, gospod šef, kako jc z najemanjem prodajalcev in prodajalk.
Šef: To prepuščam popolnoma vam. Samo pazite, da bodo naši uslužbenci vsi dobro izgledali; hočem namreč, naj mislijo ljudje, da se uslužbencem pri nas dobro godi.
*
Turist: Kaj pravite, - natakarica, ali bo jutri lepo vreme.
Natakarica:	Morate	vprašati	go-
spodinjo, jaz sem šele tri mesece tu.
Gospod (dekli): Slišite, Mica, kaj pa je to — ali poje moja žena ali cvili pes?
Dekla: Oba.
Odgovorni urednik H. Sever. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Franc Brumat ^ j
Ljubljana
e—12
^ Mestni trg štev. 25, I. n-
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne  edino le na domačo tvrdko ==■=■—
Tone Malgaj
13-14	pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
: Slovenska banka :
HUSIH, Mm trg 10, nasproti .Mestnemu domu'.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. — Tel. Jt. 567. Ček. račun 12.205.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.   Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. .
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah	ii-ms
M. HllSmiH
Ljubljana
Dunajska cesta št. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica: Maribor
Jurčičeva ulica št. 9.
m
VELKI IZBIRA OTROBIH VOZIČKOV DVOKOLES IH SIVALRM STROJEV PO CERI:
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28.
Sprejme so v polno popravo kr emajliranjo z ognjem in po-niklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji.
Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
„Tribuna“ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta.
H
riporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk —
FRANJO STIKLER
Restavracija juž, kolodvor Maribor.
Kapital: Z0,000.000 hron. Rezerve okrog 6,000.000 H.
Slovenska eshomptna balina
LJUBLJANA
Šelenburpo ul. 1.
interesna skupnost s ..Hroatsko eskomptno banko" in ..Srbsko banko" v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza. 20-5