liheja v»ak četrtek in »elja * pottnino Tfe<3 alt t Martbdro $ poi!]ien}etii an dom za celo lefo ŽS ifflv, aolleia 12-50din., Celr!le!ft 6'50 din. Izven Jugoslavije W An. Naročnino še poŠl/t na upravnistvo «Sloveh-! - «Naj potuje z zadnjo stražo!« je naročil emir po-bočniku. «In ženske tudi vzemite vi seboj!« «In tale pes, ta dragoman —?« «Naj ostane pri moških ujetnikih.« «In kaj bo z njimi?« «Pobijte jih — vse!« " ' VIII. ♦* > v * Seveda ni nobeden izmed treh ujetnikov razumel arabskega povelja in ne vedeli bi, kaj je naročil emir, da ni bilo Mansurja. Njegove najhujše slutnje so se uresničile, — derviši ga niso več potrebovali, malomarno naročilo emir-jevo ga je nakratko obsodilo v smrt —. Podlež je dobil zasluženo plačilo za izdajstvo in za odpad od vere. Z obupnim krikom se je nesrečnež vrgel na obraz, ko je čul emirjeve besede, kakor blazen se je oklepal roba njegove volnene halje. Emir je potegnil za burnus, pa Mansur ni izpustil. In sunil ga je z nogo v glavo, zlobno, nepotrpežljivo, kakor človek sune v stran nadležnega psa —. Drago-manov rdeči tarbuš je odletel po zraku in stokajoč in javkajoč se je zavalil Mansur po pesku —. Završalo je po taboru. Emir Abd Er-rahman je zajezdil kamelo in derviši so začeli odhajati, široko-plečati pobočnik in molah sta ostala in kakih 12 ljudi z njima. Ti bi naj opravili rabeljski posel nad ujetniki. Najhujši trenutek je prišel — treba se je bilo ločiti, ločiti za življenje —. Vsi trije so se obrnili k mestu, kjer so čakale ženske na odhod. Roke so imeli še sicer zvezane, pa straže jih niso več držale za vrvi. «Pogum Eleonora!« je govoril Belmont ženi. «škoda da je tako prišlo! Najbrž je rešitev čisto blizu — pa prišla bo prepozno —. Storili smo, kar smo mogli —.« Prvič odkar so prišli dervišem v roke, je obup premagal in potrl močno dušo gospe Belmontove. Z rokami si je zakrila lice in krčevito ihtenje ji je stresalo telo. «Ne jokaj, ljuba, draga moja —! V sreči in ljubezni sva preživela najina leta —. Pozdravi prijatelje počenjati take gorostasne krivice. A zdi se mi, da Radič obrambe kmetskih koristi ne vzame resno. Njemu je vse skupaj le «špas.« Značilno je dejstvo, da so se radikali in demokrati na vse kriplje protivili našemu pred logu, da bi se upravljanje «remontno-komorskega fonda« odvzelo oficirjem in se dalo državni blagajni. Oficirji v Beogradu bodo iz teh milijonskih svot lahko kupovali konje, vozove, avtomobile in drugo robo, a ne parlament in nihče drugi ne bo imel pravice jih kontrolirati. Glede komore moram tudi povdarjati, da bodo po tem zakonu naši župani, oziroma občine postali brez plačni hlapci militarizma. Občina naj plačuje podpore. Za časa svetovne vojske se je iz fonda, ki se je nabral od vojaških taks in državnih dohodkov plačevalo podpore za družine vpoklicanih in padlih. Novi vojaški zakon ima gorostasno določilo, da mora odslej občina plačevati te podpore. To se pravi finančno zrušiti celo občinsko gospodarstvo v slučaju mobilizacije. Vso breme vali državna in vojaška kasta od sebe na ramena občin. To je nepregledna krivica. Če se bo ta določba vojaškega zakona izvajala, bo to udarec za občine, ki bo upropastil vse naše gospodarstvo. A srbski radikali in ž njimi vred demokrati so bili v vojnem odseku za vse dokaze in protipredloge naših dveh zastopnikov gluhi in topi. To so nekatere točke iz novega vojaškega zakona. Od časa do časa bom še pojasnil vojaški zakon z druge strani. Te dni bomo poslanci Slovenske ljudske stran ke v državnem zboru napeli vse sile, da opozorimo vlado na velike krivice in neznosna bremena, ki jih prinaša ta zakon.. A, ker glede vojaškega zakona držijo radikali in demokrati skupaj, bo naš odpor — zlomljen. Ko Radič v Zagrebu pridiguje proti militarizmu, pa nas vladna večina osrečuje z staroveškim vojaškim zakonom. Za izvoz vina Iz Slovenije. Narodni poslanec g. Franjo žebot je v seji narodne skupščine dne 25. junija v razpravi o izvanrednili vladnih kreditih med drugim govoril tudi o trgovini, obrti in industriji v Sloveniji. Naše kmetske vinogradnike in viničarje bo gotovo zanimalo, kako so se naši poslanci v Beogradu zavzeli za odpomoč našim vinorodnim krajem. Poslanec Žebot je izvajal: Trgovske pogodbe s tujimi državami so važna stvar za naš gospodarski napredek. Ne bom se tukaj pečal z raznimi drugimi strokami, ampak se bom omejil samo na izvoz našega vina. Naša država ima okoli 200 tisoč ha vinogradov in pridela okoli 4 milijone hI vina na leto. Tri četrtine vina se uporabi doma, ena četrtina približno je pa na vsak način pripravljena za izvoz. Kako so samostojni lagali slovenskim vinogradnikom. Prejšnje leto smo čuli, ko je bila na vladi prejšnja demokratsko-radikalna-samostojna vlada, da se je skle nila s Čehoslovaško pogodba radi količine izvoza našega vina v Čehoslovaško. In ko je bil naš prijatelj, gospod Pucelj, na vladi, se je razkričalo po slovenskih listih, na zborih itd., sedaj je jugoslovansko vinogradništvo rešeno, sedaj je prišel angel varuh, ki hoče rešiti jugoslovansko vino. V «Kmetijskem listu«, v «Slov. Narodu« in v «Jutru« se je z debelimi črkami tiskalo, kako je dobro za naše vinogradništvo, kako je dobro za našo državo in kaj imamo vse pričakovati od tega «obilnega« izvoza našega vina. Toda pozneje se je izkazalo, da iz vsega tega ni bilo nič. Naši vinogradniki propadajo, propadajo viničarji, propada vinska trgovina sploh. In zakaj? Ker naša vlada pri pogajanjih z čehoslovaško ni znala izrabiti one sile, katero je znala izrabiti Italija in Madžarska. Italija in Madžarska, sta dobile od čehosiovaške velike ugodnosti. Naša vlada pa, ki se vedno hvali s pobratinstvom iz z velikimi prijateljskimi odnosi z Čehoslovaško, je po svojih ministrih sklenila tako pogodbo, da bi morali mi plačati 5 čeških kron na vsak liter izvoženega vina bruto. To znači 50 naših kron ali 12 in pol dinarja na liter izvoženega vina. Kako velike so torej ugodnosti, katere so lansko leto naklonili naši prijatelji kot Pucelj, žerjav in Kukovec naši državi in našemu vinogradništvu! Poldrug milijon ljudi živi od vinogrdaništva. V naši .državi živi približno poldrug milijon ljudi samo od vinogradništva. V Sloveniji pa okoli 250.000 ljudi. Samo na Slov. Štajerskem se pridela letno 400 tisoč hI vina. Od tega se porabi do 150.000 lil doma, 50 tisoč hI se ga izvozi in 200.000 hi v vrednosti do 80 milijonov dinarjev pa leži v naših kleteh. Naši ljudje tega vina ne morejo prodati, si ne morejo nabaviti najnujnejših življenjskih potrebščin, ne morejo plačati že dosedanjih davkov, še manj bodo pa mogli plačati one davke, ki jim jih hočete tako povišati. Povdarjam, da je za našo državo edino avstrijski trg merodajen za izvoz vina. Čehoslovaška za nas ne pride v poštev, četudi sklenete ž njo še tako ugodno trgovsko pogodbo, ker Čehi ne marajo rezkih vin, ampak imajo veliko rajši francoska in madžarska vina. Naš vinski frg je edino Nemška Avstrija. Zato bi bila najboljša prilika, ako bi naša vlada tekočega leta, ko se bo v jeseni, kakor beremo v časopisju, sklepala trgovska pogodba z Nemško Avstrijo sklenila ugodno pogodbo glede izvoza vina. Nemška Avstrija se naj prisili, da bo pristala na to, da zniža vsaj za 50 odstot. uvozno carino iz Jugoslavije. Vinarski in sadjarski odsek slovenske Kmetijske družbe v Ljubljani, ki ima svoj sedež v Mariboru, je dne 10. junija t. 1. poslal na narodno skupščino in na posamezna ministrstva obširno spomenico, v kateri navaja, da je nujno potrebno, da se na vsak način vpliva na Nemško Avstrijo, ko se bo sklepala ž njo trgovska pogodba, da ona odneha od svoje visoke carine. Dovolite mi, da vam na kratko navedem zahteve tega odseka. Nujne in opravičene zahteve vinogradnikov v Sloveniji. Doseči se morajo a) sklepi ugodnih trgovinskih pogodb z vinouvažujočimi državami, pri čemer se mi.ra poskusiti doseči čimvečje znižanje uvoznih carin na vino, ki so danes povsod tako visoke, da onemogačuje-jo vsak uvoz naših vin. Za izvoz našega vina pridejo danes v poštev: Avstrija in čehoslovaška, nadalje tudi Švicarska, Poljska itd. V svrlio zaščite oziroma zastopstva interesov vinarstva bi se moralo pritegniti trgovskim pogajanjem vinarske veščake kot eksperte našim delegatom. Avstrijska uvozna carina na vino znaša danes 60 zlatih kron za hI. Uvoz boljših nad 10 odstot. alkohola vsebujočih vin v Avstrijo bi bil omogočen, če bi se avstrijska uvozna carina znižala na polovico, navadnih namiznih vin pod 10 odstot. alkohola pa še le, če bi se ista znižala na 10 zlatih kron za hI. Čehosl «viška uvozna carina znaša 5 čeških kron to je 12.50 O na liter. Tukaj bi bil uvoz najboljših vin mogoč, če bi se uvozna carina znižala za polovico, lažjih na šesti ako —. Zate je poskrbljeno, dovolj boš imela za življenje in še prihranila si boš —.« «Oh John, jaz nočem živeti brez tebe —!« Žalost nad ženino žalostjo je strlo tudi njegovo premagovanje. Naslonil je glavo na njene roke in krepki neuklonljivi mož je zajokal —. Stephens se je med tem približal gospodični Sadie. Otožno je gledala Amerikanka s svojega visokega sedeža doli v njegovo upadlo, resnobno lice. «Ne bojte se zase in za teto!« ji je pravil. «Prepričan sem, da bodete kmalu rešeni. Egiptovski kamelarji so nedvomno trdo za nami. Dohiteli vas bodo! Polkovnik Cochrane bo skrbel za vas! Upam da dobite dovolj piti še preden zapustite oazo. Rad bi dal teti svojo suknjo, mrzlo bo po noči. Pa je ne morem sleči. Naj si prihrani kos kruha, da bo imela kaj za zajutrek!« Mirno je govoril kot bi dajal naročila za izlet. Nehote se ji je v njenem rahločutnem srcu vzbudilo občudovanje za tega hladnokrvnega, odločnega moža. «Kako nesebični ste!« je vzkliknila. «Nikoli še nisem videla takega človeka —! Tule stojite, — smrti gledate v obraz, — pa mislite le na to, kako bi drugim pomagali —.« «Še nekaj bi vam rad povedal, Sadie, in to naj bodo moje zadnje besede. Saj mi ne boste zamerili? Laže, srečneje bom umrl —. Že večkrat sem hotel o tem z vami govoriti, pa bal sem se, da se mi bodete smejali, ker — ker niste vajeni resnih pogovorov —. Kajne? To je čisto razumljivo pri vas, ki ste vedno živeli le srečni in veseli, — meni pa je bilo težko —. Sedaj pa sem mrtev človek in ni mi mnogo na tem, če se mi smejite —.« «Oh, nikar tako ne govorile, gospod Stephens!« je zajokalo dekle. «Vobče bi niti ne govoril o tem, — pa kakor sem dejal, srečnejše bom umrl —. Če pa bi vedel, da vam bodo moje besede kedaj grenile življenje, ali pa vam delale neprijeten spomin — bi rajši nič ne povedal —.« «Kaj mi hočete povedati?« «Le to, da vas ljubim. Ves čas kar vas poznam, sem vas ljubil. Odkar sem srečal vas, sem postal drugačen človek. — Moja ljubezen do vas je bila nezmisel, neumnost, dobro sem to vedel. Zato vam tudi ničesar nisem hotel povedati. Tudi sem se bal, da bi se osmešil. — Sedaj pa mi je že vseeno, črez par ur bom mrtev —. In mnogo mi je na tem, da zveste, kako sem vas ljubil. — Vedite torej, da vas ljubim —. In pretečena dva dni, ko sem smel biti vedno blizu vas in sem vam smel lajšati trpljenje, ste bili — bi bila najsrečnejša v mojem življenju, da nisem bil prisiljen gledati, koliko ste trpeli —.« Bleda in molčeča je zrla Sadie na izmučeno lice in v otožne oči, ki so gledale gori k njej. Ni vedela — mlado, neizkušeno, nedolžno dekle je bila — kaj bi naj odgovorila na to slovesno izpoved, na ta izbruh ljubezni, ki je butnil na dan v očigled same smrti. Njenemu otroškemu srcu je bilo vse to nerazumljivo — pa vendar je razumela, da je bilo neizrekljivo sladko, da je bilo nedopovedljivo lepo, kar je čula —. «Nič več ne bom rekel. Vidim, da vas dolgočasim. Pa toliko sem vam hotel povedati in sedaj je vse dobro —. Hvala vam, da ste me tako potrpežljivo in prijazno poslušali. Z Bogom, dobra, draga, mala Sadie! — Ne morem vam podati roke. Ali bi mi hoteli vi podati svojo -?« Sklonila se je iz visokega sedla in mu jo je podala. Poljubil jo je. In obrnil se je in šel na svoje mesto k tovarišem ter se postavil med Belmonta in Fardeta. V vsem svojem življenju, polnem bojev in samo-zataje pa tudi uspehov, ni čutil kedaj toliko mirnega zadovoljstva, tolike sreče ko ta trenutek, — četudi je smrt stegovala svojo koščeno pest proti njemu. Prepeval bi bil od radosti, ko je gledal svojim rabeljnom v obraz. Sicer pa ni mnogo mislil nanjo in tudi ne na smrt. Važnejše misli so mu polnile glavo —. Mislil je na svojo ljubezen, mislil je na njo, kateri je pravkar izpovedal največjo skrivnost svojega življenja. Veselilo ga je, da je to storil. Odslej ne bo več mislila nanj kot samo na slučajnega znanca, — vedela bo, da jo je ljubil, ljubil do zadnjega vzdihljaja —. današnje visočine. Izvoz vina bi se nadalje znatno pospešil: j b) z odpravo vseh otežkočenj pri nakupu in prevozu vina, namenjenega za izvoz, ter pošiljatve inozemske prazne posode za polnjenje; c) z olajšavo dobave potnih listov in vizuma za dalj šo dobo in za polujbno pogosto potovanje sem in , tja za vinske kupce; d) z naproslodajo uvoza prazne inozemske posode za polnjene in izvoza tuzemske izposojene polne poso- . de samo proti primerni deklaraciji; e) z znižanjem železniških tarifov za pošiljanje vina, namenjenega za izvoz; f) z oprostitvijo za izvoz namenjenega vina vseh . pristojbin; j g) z dovolitvijo premij izvoznikom vina, kakor jih ; je svojčas plačevala Italija svojim izvozničarjem, da prepreči vinsko krizo; h) s čim hitrejšo odpravo za izvoz namenjenega vi-v t0 sv-rho poslane prazne posode od strani naših železnic in končno i) s točno odpravo vinskih transportov, namenjenih za izvoz ter transportov za polnjenje poslane prazne inozemske posode od strani naših carinarnic. Nadalje je potrebno: 1. Da se uvede najstrožja kontrola vina, ki se prodaja na debelo, glede pristnosti in 2. da se uvede najstrožja kontrola vina, ki se toči in prodaja na drobno v gostilniških in drugih obratih glede pristnosti in glede cen. Kleiarski nadzorniki, kakor so zamišljeni po vinskem zakony, imajo tukaj vršiti velevažno nalogo: ščitili imajo koristi vinogradnikov in obenem konsumen-tov. Njihovo delovanje, ki se je zadnji čas vsled pomanjkanja kreditov zanemarjalo in znatno omejilo, se mora vnovič v polnem obsegu vzpostaviti, razširiti in poglobiti. V interesu vinarstva in konsumentov je tudi, da se veljavnost vinskega zakona razširi na celo državo. Pri tej priložnosti moram omeniti, da se kljub temu da imamo nadprodukcijo vina in ga ne moremo prodati, vrši na veliko ponarejanje vina v naši državi. — Imamo sicer pri nas v Sloveniji zakon, ki prepoveduje ponarejanje vina, a se ta zakon ne izvršuje, ker naša vlada za to nima nobenega smisla, in pa za to, ker so ti ponarejevalci vina po večini samo velebankirji in velekapitalisti. 3. če bi se trošarinske pristojbine znižale ali vsaj zenačile tako, da bi smele občine naložiti k večjemu 50 odstot. na državno trošarino. Nadalje bi se morala pospeševati poraba vina, ki je manj sposobna ali nesposobna za konsum, v destilacij-ske svrhe. Dovoliti bi se moralo tedaj 4. davka prosta destilacija vina in znižati državna trošarina na vinsko žganje. Pri nas se uvaža razne špi-rituoze, ki bi se naj raje doma izdelovale. Uvoz alkoholnih pijač, alkohola sploh, bi se moral prepovedati. Ravno tako bi se moralo prepovedati izdelovanja žganja iz umetnega alkohola. S tem bi se samo pripomoglo k boljšemu izkor išče vanju raznih vinskih in sadnih odpadkov, temveč obenem onemogočilo daljno zastrup-Ijanje ljudstva z raznimi umetnimi alkoholi. Nadalje bi se moralo pospeševati 5. izdelovanje očeta (jesiha) iz slabšega vina in sadja ter sadjevca in bi se lahko iz tega pridelalo toliko naravnega očeta, da je absolutno nepotrebno posluževati se raznih umetnih ocentnih esenc v užitne svrhe, ki so Polkovnik Cochrane je izbližine opazoval ves dogodek. Otožno se je popraševal, ali res vse to pomenja že konec, ločitev, smrt —. Nekaj se mu je čudno zdelo. Razumel je, da so bili eni Arabci, tisti, ki so stali pri moških ujetnikih, določeni za rabeljne, drugi pa,ki so sedeli na kamelah, bi naj spremljali njega in ženske. Ni pa razumel, zakaj derviši nesrečnim trem tovarišem takoj ne porežejo vratov, ali jih ustrelijo ali kakorkoli spravijo iz sveta. Na kaj neki čakajo, se je čudil —. Morebiti čakajo, si je pravil, da pridejo Angleži čisto blizu. Tembolj jih bo jezilo, če bodo našli še topla trupla —. Pri jutrovcih je bita taka peklenska zloba čisto mogoča, to je vedel iz lastne izkušnje. Spomnil se je tudi na Tippy Tillyja. Kje tiči s svojimi tovariši? če so med «rabeljni«, in če se Belmontu posreči, da si osvobodi roke in prime za samokres, bi se še utegnili rešiti —. Obrnil se je in skušal prodreti temo, ki je legala na gručo pod drevjem —. Pa zastokal je razočaran —. Rabeljni so bili sami Bagara-Arabci, krvoločni in brezsrčni malidijevci, nedostopni za podkupovanje —. Tippy Tillyja in tovarišev ni videl nikjer. Najbrž so pri pivi četi, si je pravil. Prvikrat je polkovnik izgubljal upanje. «Z Bogom, ljubi tovariši! Bog vas varuj!« je vzkliknil, ko je črnec potegnil njegovo kamelo za vrv. Za njim so prijezdile ženske, v obupu, ki se ne da popisati —. Belmont, Stephens in Fardet so si oddahnili. «Zadovoljen sem, da so končno odšli!« je rekel Stephens. Prišlo mu je iz srca. «Res je! — In bolje je, da so šli —!« je pritrdil Fardet. «Kako dolgo bomo še čakali?« «Ne predolgo!« je pikro dejal Belmont. «Pripravimo se na smrt —!« Arabci so jih obstopili —. Še enkrat so se obrnile ženske in z njim polkovnik, preden so zapustili oazo. (Dalj* prihodnjič.) naravnost strup za želodec. V interesu vinarstva in sadjarstva, posebno pa v interesu narodnega zdravja leži iedaj, da se prodaja koncetriranih ocetnih esenc v užitne svrhe prepove. Nadalje moram omeniti, da vinsko krizo poostruje-jo tudi brezobzirne izterjatve davkov od strani davčnih •oblasti. Zahtevati se mora 6. da se vinogradnikom za časa vinske krize dovoli odložiti plačilo direktnih davkov, dokler svojega vina ne prodajo, oziroma vsaj do konca doličnega računskega leta. Centralistična vlada in predsedstvo ima gluha ušesa. To spomenico je poslal ta odsek visoki zbornici že pred enim mesecem, toda do danes še ni slišati, da bi se ta spomenica vsaj prečitala s tega mesta, še veliko manj pa. da bi se s strani vlade stavil kak primeren predlog v korist našim vinogradnikom. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Ministrom se mudi na počitnice, hočejo pa poprej se vojaški in uradniški zakon spraviti pod streho. Drugega vsaj v glavnem, ker mislijo ministri, da ravno najslabše plačani državni uslužbenci lahko čakajo na plačo. Vse slabe in nazadnjaške nakane čvrsto podpirajo demokrati, če pa radikali slučajno pridejo na misel kakega zboljšanja v upravi, so pa demokrati zopet največji nasprotniki. Med radikalci in tudi med ministri so še vedno tri skupine. Ena bi na vsak način hotela imeti demokrate v vladi, da bi z njimi vodila nasilno politiko proti Slovencem in Hrvatom, druga sporazuma sicer ne odklanja, a misli, da je mogoč tudi, če vse pri starem ostane, in tretja, ki se zaveda, da se mora marsikaj spremeniti. Po trdovratnosti prve in po neodločnosti druge skupine se še do danes ni niti ena v Zagrebu dana obljuba izpolnila. Najbolj zagrizeni so radikali iz Bosne. Ti so prišli sedaj celo s predlogom, naj bi se prihodnje volitve vršile samo po srbskih pokrajinah, to je v delu države, ki si ga v Beogradu že od nekdaj predstavljajo za Veliko Srbijo. Izvoljena večina naj bi potem proglasila državo za velesrbsko, ostali hrvatski in slovenski deli bi pa šele potem smeli volili, ko bi se enkrat dovolj po-■srbili. S takimi in podobnimi naklepi se je začelo baviti tudi doslej še precej resno beograjsko časopisje, ki pa obenem tudi nesramno blati in obrekuje voditelje Slovencev in Hrvatov. Najtežje kalibre so naperili zadnji čas proti dr. Korošcu. Beograjska «Politika« mu očita, da je odobraval avstrijsko nasilje nad zasedeneo Srbijo in da sili-sedaj zopet v sovražni tabor Ostudno in brezvestno obrekovanje je delo srbske gospode, ki s svojim narodom še nikdar ni delila nesreče in težkih časov, je temveč celo med vojno razkošno živela po francoskih letoviščih ter ves čas svojega poliitenega dela grabila milijone. Nesposobnost in zaslepljenost vlade glede notranjih razmer se pa kaže tudi na zunaj. Beograd je dal Musso-liniju najvišji orden, proslavljal ga je na vse pretege, z italijanskim prijateljstvom je strašil Slovence in Hrvate, ni se pa niti enkrat poslužil pravic, ki mu jih dajejo mirovni dogovori. Sedaj hočejo Italijani prevreči vse pogodbe in dogovore ter zasesti Reko in naša vlada bo po svoji stari navadi najbrž zopet popustljiva, ker gre vse samo na škodo Slovencev in Hrvatov. ALBANIJA. Z albansko vlado v Tirani smo bili nekaj časa že v dobrih odnošajih, kar je imelo dobre posledice za bbe strani. Vsled znane malomarnosti naše zunanje politike je pa dobila zadnji čas v Albaniji velik vpliv Italija, ki hoče dati Albaniji kantonalni upravni sistem, ki bi razdelil Alba-nijo v tri upravne dele, v severni (katoliški), tiranski in južni, pod grško sfero stoječi del. Mi-riditi so bili prej za nas, danes pa so za nas izgubljeni. Vpliv Italije pri njih je velik. Središče albanske politike se po italijanskem vplivu preseli iz Tirane v Skader. Italija nam ponuja Solun, zastavlja pa pot do Albanije. Albanci hočejo zavojevati zapadni del Macedonije in poznavalci tamošnjih razmer pravijo, da imajo pri tem »natne uspehe. BOLGARIJA. Bolgarska vlada zanika vse vesti, ki govorijo o kmetskih uporih v južnem delu, pač pa na veliko poroča 9 razkriti zaroti komunistov. Začela je silno preganjati delavske organizacije in za oporo pri tem delu kliče nazaj Wranglovce, ki so bili izgnani za časa kmetske vlade. V PORUHRJU so razni izgredi in napadi na dnevnem redu. Francozi pri zasedanju in zaplenjevanju uničujejo velikanske vrednosti, ne spoštujejo človeškega življenja in svobode, Nemci pa dajejo duška svojemu ogorčenju z napadi na železnice in francoske postojanke. Sv. oče je pozval nemško vlado, naj. se izjavi proti takim dogodkom, belgijsko in francosko pa, da naj ne dela korakov, ki bi razburjenje prebivalstva še povečali- RUSIJA. Začetkom letošnjega leta so dohodki države potekali večinoma iz naturalnega davka (v žitu) in izdajanja bankovcev. Dosedaj je prva postavka prinesla 7*0 milijonov zlatih rubljev, druga pa 20 milijonov, tako, la ta postavka tvori sedaj samo 16% celega proračuna. Cdaj so pa mesto naturalnega davka zopet uvedeni dav-BS v denarju, ki doprinašajo državi dvakrat toliko. Sa- nacijski načrt ruske vlade za leto 1923-23 se glasi: 1. nobenih novih davkov, 2. izenačenje davkov potom u-vedbe enotnega dohodninskega in premoženjskega davka v mestih in zemljiškega na deželi in 3- čimvečje šte-denje. Kljub temu se bodo uradniške in delavske plače lahko znatno zvišale. Naše prireditve. I Dekliški tabor za dekanijo Hoče in sosednjih župnij se vrši v nedeljo, dne 15. jul., na Ptujski gori po sledečem sporedu: 1. okoli 8. ure zbirališče pri kapeli v Zupečji vasi, ! odkoder gre skupna procesija na Goro. 2. ob pol 10. uri i pridiga in slovesna sv. maša. Po sv. maši zborovanje zunaj cerkve. Govori govornik iz Maribora in zastopnice posameznih društev. 3. Po zborovanju večernice. Pridigo ima g. Franc Polak. Dekleta hočke dekanije in sosednjih dekanij, udeležite se tabora v obilnem številu. Udeleženke dekliškega tabora imajo polovično vožnjo. Padi polovičnih kart se naj zglasijo pri gospodu kaplanu v Hočah Polaku. Zakaj gre dne 22. julija vse v Šoštanj? Zato ker kaj tako veličastnega, kakor se obeta ta dan, naša šaleška dolina še ni videla. Vse priprave so že v polnem teku, prijave prihajajo od vseh strani v tolikem številu, da je pirpravljalni odbor že v rsni skrbi, kako najti dovolj velik prostor. Ena najlepših točk bo gotovo slovesna služba božja pod milim nebom ob spremljanju močne godbe na glavnem trgu mesta Šoštanj, enako kakor velik telovadni nastop popoldne, ki obsega 10 izbranih točk. Zlasti bodo gotovo ugajale krasne vaje mladenk s cvetnimi loki, ki tokrat nastopijo prvič v novih slikovitih krojih, enako višji naraščaj s težkimi vajami. Člani pa bodo vadili poleg lepih prostih vaj še krasne skupine iz 40 telovadcev in vaje v zvezdi. Nekaj posebno lepega bo tudi nastop pevskih zborov. Prijavljenih je že več evskih zborov, med njimi eden naraščajski, ki šteje 50 pevcev. Zato pa dne 22. julija vsi na orlovski dan v Šoštanj! Bog živi! Delavski shod v Velenju. V nedeljo 15. julija se vrši velik shod naše stranke za delavce ob 8. uri dopoldne pri gospodu Gollu (namesto pri g. Valenčaku) kot je bilo že zadnjič objavljeno. Na shodu govori narodni poslanec g. Jože Gostinčar iz Ljubljane in govorniki iz drugih krajev. Ta dan je važen za vse delavce vseh strok, naj za celo Šaleško dolino nobeden ne izostane, posbno rudarji ne! Popoldne istega dne ob 3. uri pa se vrši velika ljudska veselica združena s shodom, ki bo za kmeta in delavca važno politično zborovanje. Vabljeni ste od blizu in daleč! Na obeh shodih poročajo isti govorniki kot dopoldne. aa Dravi. | | Grizna nesreča Kdo se je ponesrečil? 1. Po celi naši škofiji dobro znani ter nad vse priljubljeni g. župnik iz Brezna ob Dravi Miroslav Volčič-Blagopokojni je bil duhovni svetovalec, kaplan na več velikih župnijah, kjer je zapustil najboljše spomine, in od leta 1909 naprej župnik na Breznu- Kot neustrašen Slovenec je bil pred vojno čislan po celi Dravski dolini in je bil baš radi navdušenega slovanstva med vojno dalje časa zaprt v Gradcu. Po preobratu si le pridobil nezabne zasluge za- mirno priklopilev krajev ob Dravi Jugoslaviji. Fantom in častnikom, ki so ga poznali izza naših pohodov na Koroško, je vsem v najboljšem spominu največjega gostoljubja ter prijaznosti- Po naravi je bil bolj šibkega zdravja, a po duhu in frcu velik, krotek ter mil, da ga je vzljubil vsakdo, ki je z njim vsakem o-Lo zaveda, i). Nezabni občeval. Svojim udanim ovčicam pa je bil v žiru vse in bfezniška fara se že danes brid da je zgubila z Volčičem očeta za dušo in tel nam blagopokojni je bil rojen 18- 7. 1874 v Mbriboru in posvečen istotam 25- 7. 1897. Zapustil nas je po nesreči v za dušnega pastirja najboljših in najdelaviiejših letih. 2. žrtev Drave pa je g. župnik Janko Baznik od Sv. Trojice v Halozah. Rajni g- Janko se je rodil 14. 10. 1885 pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Kranjskem in bil v Mariboru posvečen 25- 7. 1909. Kaplanoval je na več težavnih župnijah, bil jc med vojno vojni kurat, in še le pred dobrim letom je dobil župnijo Sv. Trojico. Bil je izvanredno močne telesne postave, vesele narave, pevec -tenorist in Vsestransko dobrega srca ter navdušeno iskan pridigar. Valovi Drave so nam ga ugrabili začetkom moške dobe. 3- smrtni ponesrečenec pa je primicijant g- Rudolf Ribič, rodom iz Trsta, pa je študiral kot bcguncc bogoslovje v Mariboru in bi bil 5. avgusta t. 1. pel novo sv-mašo pri svojih sorodnikih pri Sv. Jerneju pri Ločah, a neizprosna roka usode je hotela drugače. Ribič se je rodil v Trstu 22- 1. 1900- 4- Kot četrtega so pogoltnili dravski valovi bogoslov ca III- letnika g. Jožefa Deržečnika iz Ribnice na Poh., ki se je rodil istotam 7. 4. 1902. Kako se jc zgodila grozna nesreča. Minulo nedeljo se je mudil g. trojiški župnik Baznik kot pridigar na Kupčičevi primiciji v Rušah. Od tamkaj se je odpeljal v ponedeljek popoldne v spremstvu primicijanta Ribiča in bogoslovca Deržečnika v Brezno na obisk k svojemu blagemu prijatelju Volčiču. Trojica .pa ni našla brezniškega župnika več doma, ampak se je bil ta ravnokar prepeljal preko Drave in hotel na godovanje hišne gospodinje Amalije k Hirschmanovim, oziroma Kacovim (na pol pota med Breznim in Vulire-dom na desnem bregu Drave, Brezno leži na levem). Ker je hotel g. Baznik na vsak način govoriti z Volčičem, je odbrzela farovška dekla po cesti proti Marenbergu in klicala preko Drave g. župnika, naj počaka, ali pa se vrne. Gospod je rauzmel klice in sporočil, naj pridejo gospodje za njim ,on jih bo počakal na drugi strani. In res, gostje so se prepeljali preko Drave z brodom (ki je bil za nje pri povratku usodepoln) in skupno z Volčičem so jo mahali k Hirschmanovim na godovno proslavo. Na povratku so dospeli krog polnoči zopet k zgoraj o-menjenem brodu, ki je med brezniškim mostom in farno cerkvijo ter služi samo za prevažanje oseb". Niso šli na most, ker sicer bi se bili zamudili več nego tri četrt ure,a potom broda bi bili v par minutah v brezniškem župnišču in bi bili tamkaj prenočili. Zbudili so broda-rja, ki je odpel čoln in uravnal krmilo. Komaj pa je bil čoln kake 4 m od kraja in v najhujšem toku Drave, se je odtrgala železna vrv, za katero je bil čoln pripet na glavno brodovo vrv in brod je prost priveze zdrčal navzdol po dravskih valovih, ki so baš tamkaj radi močnega vodnega padca in skalovja silno nevarni. Povrh pa se je še cela žaloigra doigrala ob pol eni uri v noči, ko je bilo temno kot v rogu- Uboge žrtve so takoj spoznale, da so v smrtni nevarnosti, napeli so vse moči, da potisnejo čoln h kraju, a valovi so jih odbijali in jim metali neprestano vodo v čoln. Čuvaj od železniške čuvajnice, ki je med mostom in brodom, je slišal v spanju krike: «Uravnaj prav krmilo, izmečite vodo iz čolna, na pomoč itd.!« Na te klice je urno vstal in odhitel k Dravi z dolgim drogom, ki je imel ob koncu železni kavelj- Ko je bil pri Dravi, je dr-čal usodepolni čoln ravno mimo njega in ni veliko manj kalo, da ga ni dosegel z drogom in ga ustavil- A, ker so valovi brod hitro nesli in je bilo temno, je čuvaj pri rešilnem poiškusu prišel do potoka, ki se izliva iz hribov v Dravo in ni mogel kar hitro preko, ampak ga je moral obiti na plitvejšem mestu. Ko je pribrzel z drogom zopet do Drave, mu je že bil brod iz vidika in slišati je bilo še samo obupne klice žrtev v temno - nemo — noč. Še en močen tresk ob takozvano Rižnikovo peč, ki moli iznad Drave skoro na sredini pod mostom, en skupen krik, čoln se je razbil na drobne kose in valovi Drave so za vedno kopopalL gg Volčiča, Bazilika, Ribiča in Deržečnika. Rešil se je slučajno samo brodar na par deskah in izplaval na suho Miri posestniku Času. Od razbitega čolna so našli doslej samo obojestranski naslonjač in nič drugega. Od utopljencev pa ni doslej nobenega sledu. Pravijo, da jih ni odneslo preko Fale, ampak da bo spustila Drava na površje trupla šele tekom 8—10 dni. Ta ravnokar opisana velika in grozna nesreča se je doigrala v noči od 9. na 10. t- m. in bo vsem prebivalcem Dravske doline stala v trajno žalostnem spominu. Ljudje v Dravski dolini so rgdi groznega slučaja, kakor ga ne beleži zgodovina, silno potrti in preplašeni in o-sobilo še radi tega, ker je bil rajni Volčič duša cele Dravske doline, kjer ga je v^e, staro kot mlado, dobro poznalo, ljubilo ter upoštevalo. Uboge žrtve, ki so našlej skupno nenadno smrt, so že prejele svoje večno plačilo, naša dolžnost je, da jim ohranimo trajno hvaležni spomin v molitvi in pri prošnji za njih večni mir ter pokoj pri neskončno usmiljenem Sodniku! Tetaske aavlce. Duhovniška vest in važno za katehete. Obletnico mašništva obhaja letnik 1889 dne 16. julija t. 1. pri Svetemu Roku nad Šmarjem pri Jelšah. Katehetom na eks-porendnih šolah se bodo zopet nakazale nagrade za čas od 1. avgusta 1922 do 30. junija 1923. Višji šolski svet je že prejel iz Beograda tozadevne kredite. Da pa primejo ka-teheti te nagrade, rhorajo izpolniti posebne prijave na višji šolski svet. Vzorci za te prijave so najti v škofijskem uradnem listu 1. 1923, št. II, str. 15. Vinotoči (Gostilne pod vejo) so na posredovanje narodi^pga poslanca Fr. 2ebo|a dovoljeni vsem malim in kmetsldm vinogradnikom, ki tudi ne ostanejo tam, kjer je ime! vinograd. Vse one, katerim je bila prošnja od-#bita, opozarjamo, da naj naplavijo novo prošnjo, ki se ji m® ' 1'slišaln, ter izdalo dovoljenje. Ako jim politične obiašti ne gredo na roke, naj se blagovolijo obrniti na poslance. Manihorske novice. Maribprčani so zelo veseli lepega vremena in naše zeleno Poborje bo sedaj ob nedeljah ter praznikih polno izletnikov iz Maribora. Vsled dolgotrajnega deževja močno narasla Drava je že precej u-padla iit skoro vsaki dan se pripelje iz Dravske doline vJVlaribor po pet velikih splavjov, ki po kratkem odmoru odplovejo proti jugu. — Zadnjič smo poročali o vlomu v Spodnješlajersko ljudsko nosojilnico. Policija je zdaj izsledila praveg\uzmoviča v Asebi železničarskega ključavničarja Kristoiiča, ki je dejanje priznal in policiji tudi pokazal proskir v betnffvskem gozdu, kjer je bil zakopal in skril iz blagajne pokradeno zlatnino- Radi vloma posojilnica ne bo trpel* nobene škode. — V Mariboru tse je osnoVala posebna?nova akcijska družba, ki bo zgradila v Koroškem predmestju novo zvonolivarno. Družba bo začela na jesen z vlivanjem zvonov. Načelnik družbe je po Slovenskem Štajerskem dobro znani pozlatar Alojzij Zoratti. — Mariborska Orjuna pa je zadnji teden precej mirovala, ker je pač glavni orjunski razgrajač, takozvani «zeleni zmaj«, železniški revident Škerjanc še.vedno pod ključem- Strogi zapori prav po-. ■lirjevalno uplivajo na razbojniško in pretepaško kri mariborskih orjuncev. Mesečni sestanek. Ker so postali prostori g. Sarneca premajhni, bodo v prihodnje sestanki Lajtersberškega izobraževalnega društva pri g. Dreisigerju ob veliki cesti. Prihodnji sestanek je v nedeljo, dne 15. t. m- ob štirih popoldne. Pridite vsi člani in prijatelji društva! Gasilska slavnost v Hočah. Dne 1. t. m. je obhajalo prostovoljno gasilsko društvo v Hočah pri Mariboru 35-ietnico svojega delovanja na gasilskem polju. Na predvečer je društvo priredilo bakljado po vasi na čast slav-Ijencema Jakobu Kolar in Henriku Breznik. Drugi dan se je slavnost pričela s sv. mašo, katere so se udeležili gasilci hočkega in razvanjskega gasilnega društva z domačo godbo. Po sv. maši so se razdelile zaslužnim članom diplome. Ob dveh popoldne je imelo društvo gasilsko vajo, po vaji pa se je vršila javna veselica. Smrt žene invalida v Selnici ob Dravi. Dne 8. julija je bil pogreb žene 100 odstotnega invalida, gospe Marije Kunej. Bila je zelo priljubljena; to je pokazala velika udeležba pri pogrebu, na katerem je ob gomili blage po-kojnice govoril gospod Kaučič iz Maribora lep nagovor. Blagi pokojnici želimo večni mir, preostali rodbini pa naeš iskreno sožalje. Tretjeredniški tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Velečasten shod se je vršil zadnjo nedeljo pri Sv. Trojici, * shod, kakršnega ta redovna hiša še ni videla do sedaj. Pridne domače roke so okusno okinčale prostorno hišo božjo, ta biser Slovenskih goric, da je bila pripravljena, kakor zala nevesta za sprejem odličnega ženina; nešte-vilni mlaji in mlajiči, prepleteni z svežimi venci, so spremenili prostor pred cerkvijo v prijazen raj. Namen slovesnega shoda je tolmačil domačinom in tujcem napis na prekrasnem slavoloku pred samostanom: «Pozdravljena sveta, izvoljena četa, sinovi in hčere Frančiška očeta«. Bil je to prvi tretjeredniški shod za Slovenske gorice in Prekmurje. In prišli so udani sinovi in hčere sv. Frančiška od vseh strani, nekateri v procesijah s svojimi dušnimi pastirji, dragi zopet posamezno; zbrali so se zastopniki iz 20 župnij, tako, da je bil ta shod pravi tretjeredniški tabor in sicer prvi v Slovenskih goricah. Cerkveni govor dopoldne je imel gospod župnik Gomilšek od Sv. Benedikta, ki je kazal pobožnim in pazljivim poslušalcem v ognjevitih besedah na podlagi redovnega vodila, kolikega pomena je tretji red za lepo versko življenje. Po slovesni sv. maši se je vršilo zunaj cerkve, kjer je bil pripravljen velik, okinčan govorniški cder, zborovanje tretjerednikov; vrstili so se govori in pesmi, tako, da je zanimanje poslušalcev ostalo vedno enako živahno in vstrajno. Govorili so: mladenka Ana Tomažič: pesem v proslavo svetega Frančiška, župnik Gomilšek, mesto zadržanega poslanca Žebota: III. red in družina, mladenka Antonija Jagrič od Sv. Trojice: III. red in dekleta, mladenič Anton Ferš od Sv. Bolfenka: III. red in fantje, mladenki Amalija Klobasa in Ivanka Močnik: dvogovor o medsebojni ljubezni in dobrodelnosti v III. redu, mladenka Alojzija Rek od Svetega Andraža: III. red ne tolaži samo z večnostjo, ampak blagodejno upliva že tukaj; invalid Franc Kavčič od Ne-gove: IH. red me je ohranil in tolažil v vojski; gospa ravnateljica Antonija Štupca iz Maribora: pomen in potreba treznosti za blagor družine in države. Z občudovanja vstrajnosti so sledili poslušalci vkljub veliki vročini pazljivo lepim in prepričevalnim besedam vseh spretnih govornikov in govornic in navdušeni «Bog živil« na koncu zborovanja, ki je trajalo do 1. ure, je bil mogočen izraz njihove velikopotezne hvaležnosti za lepe nauke, ki so jih slišali na shodu. Ob 2. uri je še imel č. p. Mihael v cerkvi velikopotezen sklepni govor, v katerem je prav s apostolsko navdušenostjo jasno in razumljivo orisal, kako naj ravno III. red dejanski pomaga, ozdraviti skeleče rane, na katerih boleha naša človeška družba. Slovesne litanije Matere božje so kronale izredno lepo slovesnost. Dal Bog, da prelepe besede, ki so jih položili govorniki in govornice v srca poslušalcev, ne ostanejo besede, ampak, do jin» sledijo tudi dejanja; zlasti naj pripomore shod notranjemu preporodu našega ljudstva, da se dvigne iz grde in sramotne luže pijančevanja k lepemu treznemu življenju. Naj se uresniči, kar je v svojem prekrasnem govoru zaklicala gospa ravnateljica Štupca zbranim možem: Če že naš narod ne postane narod samih abstinentov, naj se vsaj vsak posameznik drži pravila: Eno kupico odslej in ne več, ker je zadosti — in prvi tretjeredniški tabor pri Sv. Trojici, ki je prvi vidni sad sestankov du-hovnikov-tretjerednikov v tej skupščini, bo imel mogočne uspehe. Žalostne razmere so ga tirale v snurt. Iz Jarenine se poroča: Dne 2. t. m. se je ustrelil posestnik Jak. Kranjc. Zadel se je v prsa ter bil pri priči mrtev. Rajnega, ki je bil daleč okrog znan kot pošten in miren mož, so gnali v nesrečno smrt vedni družinski prepiri, ki jih je imel s svojima tastima. Očitala sta mu namreč, da ni prinesel ničesar k hiši, ko se je priženil. Pri vsaki priliki sta se prepirala z njim, kar je rahločutnega Kranjca jako jpotrlo- Ko pa se je tem prepirom pridružil še razdor z ■ženo, ki je skupno s starši delala proti možu, je popolnoma obupal ter v zmedenosti segel po orožju. Vsi sosedje globoko obžalujemo izgubo, ki nas je z njegovo nesrečno'smrt jo zadela, ker je bil obče pri vseh jako priljubljen Sprejem in blajoslavljanje novih zvonov pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Kaj takega ali enakega še šentjakobska župnija ni doživela. To je bila in je splošna sodba vseh, ki so bili vdeležini prekrasnega sprejema naših novb zvonov v soboto dne 30. junija. Cela vrsta prekrasno ovnečanih slavolokov, drug lepši od drugega, vsa cesta od začetka fare do cerkve v obilnem kinču, neprestano pokanja topičev od vseh prelepih naših vrhov, nešteta množica ljudstva z godbo in duhovniki je ganila vsakega do solz. Okinčani s prelepimi spominskimi tra- kovi in šopki smo napeto čakali na mejnem vrhu prihoda j novih zvonov. Vrsta okusno opremljenih jezdecev nam je naznanila prihod vozov z zvonovi; vse v najlepših cvetkah od ponosno vpreženih konjev, voznikov do zadnjega kola; vozovom z zvonovi so sledili številni vozovi polnih veselih obrazov mož in žen in belo oblečenih l deklet. Zvonove so pozdravili štirikrat z izbranimi besedami. Iz vseh pozdravov se je slišala želja, naj bi nam i novi zvonovi izbrisali iz spomina vojno in prinesli novo | življenje v župnijo, naj bi zopet zasijali lepi časi, ki smo ; jih imeli, ko so se še stari zvonovi glasili v stolpu. Dolga i procesija jahačev, otrok in odraslih, godbe in vozov je j bilo nekaj veličastnega, kar se ne da popisati. Niti en del ! množice ni mogel blizu, ko je preč. g. dekan jareninski | zvonove v nedeljo blagoslovil, niti en del ne v cerkev, i ko je pridigal g. dr. Medved. Prekrasna pridiga gospoda i dr. Medveda pa ne bo izginila nikomur iz spomina, kdor jo je slišal. Po sv. opravilu okoli 12. ure so potegnili med petjem cerkvenega zbora in med godbo zvonove v eni uri v stolp in zvečer ob šestih smo že poslušali njihove glasove, ki so veliko lepši in ubranejši kakor glasovi starih zvonov. Sedaj pa gremo na delo za veliki zvon, da si naredimo enako, če ne lepšo slovesnost. Nemški zdravnik v Slov. Bistrici dr. I. Marcius našteva v malih oznanilih «Slov. Gospodarja« dne 5. t. m., kaj vse zna. Pozabil je še našteti, da zna tudi račune delati. Zato le ostanimo pri slovenskem zdravniku dr. Jagodiču, ki vse to zna, kakor dr. Marcius, pa nas po njegovih računih ne bo vsaj tako bolela glava. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. "goricah. Zadnjo nedeljo je imel na tukajšnji šoli gosp. okrajni ekonom Zupane iz Ptuja predavanje o raznih gospodarskih vprašanjih, zlasti v vinoreji. Žal, da je bil za predavanje izbran neprimeren čas; drugače bi se potrebnega poduka udeležilo veliko več posestnikov. Gospodu predavatelju smo hva-, ležni za njegove praktične nasvete in mi ga samo prosimo, da nas obišče še večkrat. — Posestnik Janez Fras iz Sov-jaka si je nakupil nov dom v Spodnjem Porčiču in se je že izselil tje. Ta izselitev je povzročila celo vrsto drugih kupčij. Frasovo posestvo je kupil Jakob Polanec iz Loč-kega vrha; ta zopet proda svoj vinograd v Trnovskem vrhu; za njegovo posestvo v Ločkem vrhu se pogaja neka viničarka, ki ima gozdič in namerava zopet svoj gozdič prodati. Ko se kamen enkrat premakne, začne dirjati in se ne ustavi tako kmalu. Tako je tudi pri kupčijah; ena povzroči drugo. Strašen dvojni umor. Iz Ljutomera nam poročajo: V noči od 6. na 7. t. m. se je zgodil pri nas zločin, ka-koršnega Ljutomer ne pomni in ki je povzročil veliko razburjenje v celem okraju. Žrtve zločina sta žena ruskega inženirja Ganusova ter njen trileten sinek. Ganu-sov, ki je nastavljen kot strojni inženir pri gradbi ljutomerske železnice, je pred par dnevi odšel na službeno potovanje v Srbijo. Žena in otrok sta ostala sama doma. K ženi je večkrat prihajal Wranglov kapetan Avčerov, o katerem se je splošno govorilo, da ima ljubavno razmerje z njo. Okrog polnoči dne 6. julija je slišalo več ljudi iz okolice strašno vpitje iz Ganusovega stanovanja. Drugo jutro pa je prišel inženirjev sluga naznanit orožnikom, da sta bila ponoči njegova gospodinja in njen otrok umorjena- Sodnijska komisija je našla v stanovanju Ganusovo ženo nago, zadavljeno z lastno srajco in njenega otroka zadavljenega z brisačo. Orožniki so takoj zaprli slugo in kapetana Avčerova. Sluga je ves razpraskan po licu in po rokah, kar vzbuja sum, da je hotel ženo posiliti, ker pa se mu je branila, jo je umoril. Sluga se zagovarja, da je prišel z umorjeno zvečer v stanovanje Wranglov kapetan ter je on potem za obema zaklenil vrata, sam pa odšel k nekemu tovarišu. Kapetan da je potem ušel skozi okno- Ker pa je sluga prišel domov že pred j>olnočjo, umor pa se je izvršil vsekakor okrog polnoči, ko so sosedje zaslišali strašno vpitje, je sum, da je izvršil umor sluga, skoro ] gotovo upravičen. Inženir Ganusov se še ni vrnil iz službenega potovanja. Preiskavo o umoru nadaljuje sodnija in orožniki. Presodi naj vsa javnost, ali mi Polenšani res nismo napredni. Kar se drugje nikjer ne bi moglo zgoditi, to se pa pri nas prav lahko. Dne L julija je vsakdo, kdor je hotel, videl slavolok z napisom: «Živela Orjuna, zdravo tovariši!« Ta dan so orjunci ponavljali igro «Sta ri greh«, ki so jo igrali že enkrat prejšnji mesec. Omenjena igra je zelo grda in pravi strup za nravnost. Starši, kaj porečete na to, da se vaši otroci še bolj spridijo in podivjajo potom takih iger. Udeležba je bila vsakokrat pičla in še to je bila večjidel mladina, ki je komaj zapustila šolske klopi ter le nekaj odrastlih in starejših ljudi najboljše kvalitete. Zanimivo je samo to, da se je igra vršila obakrat v kolarnici, zraven hleva Joško j Laha. Kmetje imajo kolarnico za shrambo vozov, plu-! gov in drugega poljedelskega orodja, a naši orjunci pa za veselično dvorano. Pač dobro vedo, pa tudi kažejo, kam da spadajo! Na lipi je bila podoba fantalina, ki je kazal smer v kolarnico — pardon — v dvorano, z udr-tim nosom, strašno dolgimi rokami in tanko-šibkimi : nogami. Vsak, kdor je pogledal to podobo, je vzradoščen , rekel: «To je prava fotografija naših orjuncev, ravno | taki So, boljše svoje slike ne bi mogli pokazati.« Prej so trobili, da se pripeljejo z avti orjunci-tovariši iz Ptuja, Maribora, Celja in celo iz Ljubljane. Pa so res prišli, namreč orjunaš dr. Senčar, advokat v Ptuju. Avtomobilov, na katere so nestrpno čakali radovedni Polenšani, pa ni bilo od nikoder. Vojaška godba samih gospodov oficirjev iz Mariboru, ki je tudi mislila špilati, se je spremenila v navadnega muzikanta s hreščečeo harmoniko in enega goslača. Da je bilo bolj luštno in tem popolnejše, so po huronsko skovikali, plesali, kričali in hripavo peli, celo noč, kakor doli v Afriki, ter končno zjutraj ob treh z žalostnimi glasovi, pijanimi osebami obojega spola zaključili to velikansko orjunsko prire-tev na Polenšaku. Bodi še omenjeno, da bo gotovo sedaj «Domovina«, ki jo tukaj imenujejo «Norovina«, poročala, da je ta dopis zlagan od kraja do konca, to pa samo pravi (verjame gotovo ne), njen bedasti dopisun-ček, ki že leto dni na naše dopise odgovarja v «Noro-vini« s tem, da mlati vedno in isto prazno slamo, resničnih dejstev, ki njega zadevajo, pa se prav temeljito izogiblje. • Kaj prinese Orjuna? G. urednik, dajte ta dopis v «Slov. Gospodar«, da širša javnost izve, kak blagoslov prinese Orjuna v hiše, družine, staršem in oženjenim. Orjuna prinese v hiše: prepire, kreg, zmerjanje, sovrašt vo in ovaduštvo. V družino: nezaupanje, preklinjeva-nje, brezverstvo in razdor tihega družinskega življenja. Staršem: žalost, skeleče hrbte, kratenje njihovih pravic in tožbe. Zakonskim: ljubosumnost, pretepe, marogaste obraze, obečanje ločitve zakona in grožnje o nasilni : smrti ter izogibanje vseh poštenih in miroljubnih ljudi njihovih hiš. Zato pa, veselite se, starši, svojih otrok, kateri vam še bodo delali bridke ure sive lase in katere še boste čutili na svojih onemoglih hrbtih in to po svoji : lastni krivdi veselite se, zakonski, svojih drugov, družine svojih orjunskih članov in hiše, pod kojo streho biva orjunec, ker še uboge krave morajo čutiti njegovo oliko in red, pa tudi batino. Fare bodite ponosne, kjer imate to orjunsko robo v podobi sofaranov! O ravnokar opisanem blagoslovu Orjune nam poročajo iz Polenšaka pri Ptuju. Popravite storjeno krivico! (Dopis iz Središča.) Afera pri občinskem mlinu, ki so jo naši samostonježi s pomočjo «jurista« iz rakitja skuhali za mazilo samostojnega voza, je sedaj po petih mesecih dozorela. Župan je namreč začetkom februarja s svojimi «modrimi« svetovalci brez odborovega sklepa obtožil in naznanil mlinska nadzornika radi goljufije in poneverbe, ker sta bojda poneverila, oziroma zapravila pri občinskem mlinu okrog 80-000 K. Sodnijska preiskava je pa zdaj ugotovila, da to ni resnica in je državno pravdništvo preiskavo ustavilo in ovadbo kot neutemeljeno zavrnilo. Zadeva je ob svojem začetku vzdignila mnogo prahu in se je prizadetima kradla čast na debelo. Sodišče jima je zdaj sicer dalo zadoščenje, ampak pričakujemo tudi od povzročiteljev te hudobije, da, ako niso popolnoma moralno pokvarjeni, storjeno krivico na primeren način popravijo. Zanimivosti od Sv. Jerneja pri Ločah. V torek dne 3. 7. predpoldan se je obesil 22 let stari posestniški sin Štefan Cvahte iz Ličnice, p. d. Blažekov Ljudje, ki so ga poznali, so rekli: kakršno življenje, taka smrt. — V ko-: rist tukajšnjega šolskega gledališkega odra se je koncem junija po prizadevanju in pod vodstvom domačega gosp. nadučitelja Franca Friedl dvakrat uprizorila lepa Krekova igra «Tri sestre«. Igrali so po splošni sodbi prnv dobvo. Za obžalovati je le, da moški kažejo tako malo zanimanja i za tako koristne prireditve. Saj so prišle glet večinoma \ same ženske in otroci. Pa moški mogoče denarja nimajo! I «Ko bi Jernejčanov ne bilo, bi malo stočil«, pohvalil se je j lastnik nekega vinotoča v Ločah. Da, zeleni smrekov vršiček vleče. Zato pa gospod nadučitelj, pri prihodnji igri en tak vršiček, lepo s papirnatimi panteljci okrašen, zunaj nad šolska vrata, pod oder pa sod vina in — imeli boste polno žejnih gledalcev! — Premicija se bliža in Jernejčani popravljajo. Popravili so že zid okoli cerkve in sedaj začnejo beliti tudi v cerkvi. Bog ve, če bi se vse to zgodilo, ako bi premicije ne bilo! Za cerkvijo leži velik kup kamenja, določenega za nove svinjake, ki jih najbrž začnejo staviti že leta 1940! Tako dolgo pa celo grobljo kamenja pri cerkvi imeti ne sodi, zato bo vsaj do premicije moralo priti drugam. Stari svinjaki, «amerikanski sistem«, pa bodo še ob primiciji stali, da jih lahko še vsak ogleda, kdo še za take čudeže stavbinstva zanima. — V kratkem odpotujejo tri naša dekleta v Ameriko iskat sreče. Da se ne bi prehitro kesale in vzdihovale, kakor že tolikd drugih, pa bo prepozno: Oh ljubo doma, kdor ga ima! Cerkvene slovesnosti pri Sv. Jožefu nad Celjem. Pri sv. Jožefu nad Celjem bo imel prihodnjo nedeljo dne 15. julija celjski rojok g. Radovan Jošt novo sv. mašo. Naslednjo nedeljo, dne 22. jul. pa bo obhajal ravno tam i misijonar č. g. Kitak jubilejno slovesnost svoje zlate svete | maše. Obakrat, L j.: 15. in 22. jul. se bo pričela slovesnost i ob pol 10 uri. Obema čč. gospodoma zlatomašniku in novomašniku kričemo iz srca: Prisrčno pozdravljena na mnoga leta v vinogradu Gospodovem! Praznik bv. Vin-cencija Pav., bodo misijonarji sv. Jožefa obhajali letos v nedeljo obenem z zlato sv. mašo g. Kitaka in ne 19 jul., kakor druga leta. Fotografije o mladeniškem shod» pri Sv. Jožefa n. Celjem so dogotovljene. Cena posameznih v obliki raa-glednic je s poštnino 6 D. Dobijo se v misijonski hiSi Sv- Jožef nad Celjem. Denar se lahko dopošlje v pisma. Volilni okraj Irežice—Sevnica, v katerem edinem naš kandidat pri volitvah ni prodrl, je prideljen sledečim gg. poslancem: Sodni okraj brežice: poslanec Davorin Krajnc; sodni okraj Sevnica, župniji Sevnica in Rajhen-burg: poslanec Franc Kremžar, župniji Planina in Zabu-kovje poslanec Jakob Vrečko. Na te gg. poslance se naj obračajo naši pristaši v omenjenem volilnem okraju ali naravnost ali potom tajništev SLS v Kozjem ali v Celju. — Tajništvo SLS v Mariboru. i&Af&iftdiSir^ttfti av*PVWi JffHi' GROZDNA PLESNOIA (Oiiinaa Tuckeri). Nekoliko manj znana, toda nič manj nevarna od peronospore je grozdna plesnoba. Še se nahajajo pri nas mesta, kjer te bolezni dosedaj ni bilo opažati, vendar so takšni vinogradi zelo redki. Z ozirom na lego in razlii- ■a svojstva zemlje in trtne sorte nastopa oidij tudi raz-lüno. ' Od grozdne plesnobe napaden vinograd izgleda že •d daleč nekako motno. Pri natančnejšem opazovanju listja pa najdemo, da je pokrito najprej z belo, pozneje pa s sivo, pepelu podobno prevlako ter diši značilno po plesnobi. Oidij ne prodre v notranjost, kakor peronos-pora, temveč živi bolj na zunanjih trtnih delih. Če ples-■obo z roko zbrišmo, opazimo spodaj rjavkaste lise. Ker glivica s svojim porastom zapira listne luknjice, one-mogočuje s tem dihanje celega nadzemnega dela, pri čemur trpi pred vsem rast trsa in debelitev jagod- Glivica pa sesa tudi hranilne snovi iz trsa za svojo prehrano ter fa na ta način v celoti upropašča. Okoli rastoče jagode »apravljena prevlaka zabranjuje njen nadalnji razvoj, ▼sled česar lupina poči od prevelike napetosti ob deževnem vremenu. Manj napadene jagode ne razpokajo, *oda zaostanejo v rasti in ostanejo drobne, suhe in kisle. ; Tudi skoraj dorastlo grozdje bolezen napada, vendar je ikoda v tem slučaju manjša. Če bolezen zgodaj nastopa, g« lahko uničena cela trgatev in je pridelek nerabljiv. Zategadel se mora napadeno grozdje pri trgatvi skrbno «dbirati. Oidij nastopa najraje v ravni, zaprti legi in težki, vlažni, ilovnati zemlji. Najbolj trpe sorte kakor šipon, hurgundec, muškatelec in portugizec. Gost topel dež pospešuje oidij, zadostuje pa tudi samo topel vlažen zrak aa razvoj glivice. Oidij je zajedalec in ga je angleški »rtnar Tucker v letu 1845 prvi v silnicah opazoval, odtod tudi ime bolezni. V letu 1848 se je plesnoba pokazala najprej v krajini Surenses na Francoskem, nakar se je brzo razširila po vsej deželi ter je bila leta 1850 že na Španskem, v Italiji in pri nas. Šele v letih 1856 do 1862 so iznašli uspešno sredstvo proti tej bolezni, namreč — avepleni prah. Žveplo učinkuje posredno na plesnobo s tvoritvijo Jveplene pare ali žveplove kisline. Čim toplejše je soln-•®e pri žveplanju, tem intensivnejši je razvoj žveplove kisline; zato se opaža par dni po uspešnem žveplanju značilen vonj po vinogradu. 'Na ta način se uničijo vsi miceli in conidije, ki pridejo s temi plini v dotiko. Žvep Sanje pa ne učinkuje samo uničujoče na micele glivic, temveč vpliva ugodno tudi na trsje v širšem pomenu. Trdijo namreč, da cveto žveplani vinogradi lepše in se «plodijo močneje nego nežveplani. Žvepla se naj po potrebi 3—4krat na leto- Žveplati fa se mora na vsak način, ko so se pokazali prvi znaki bolezni. Najboljše je redno žveplati in ne čakati na razvoj bolezni, ker se vsaka bolezen najlažje kar v kali aatre. Prvič se naj žvepla nekaj časa pred cvetom, to je «li pred prvim ali po prvem škropljenju- Drugič se naj avepla neposredno pred cvetom ali o cvetu, pozneje pa po potrebi, kakšna je pač nevarnost za razširjanje bolezni- V drugi polovici mesca avgusta, ko se je jelo grozdje mehčati, je treba prenehati z žveplanjem, sicer bi lahko prišlo z grozdjem preveč žvepla v mošt, ki bi se ▼sled tega pokvaril- Žvepla se naj po možnosti ob tihem, suhem in solnčnem vremenu iz vzrokov, ki so zgoraj »avedeni. Pri žveplanju se je treba ozirati osobito na grozdje, listje in mladike. Najboljše storimo, če povzro-imo med trsjem fino žvepleno meglo, ki se vsede v najfinejših plasteh na vse trtne dele. Ako žveplo odpada v predebelih plasteh na grozdje, nima ne le manjšega u-&nka, ampak je lahko naravnost škodljivo. Zategadelj moramo uporabljati pri žveplanju le najboljše žveplal-«ike (pihalnike) in rabiti najfinejše 965Sno kristalizirano žveplo. Žveplanje s čopičem ali navadnim mehom pa J» vsted nepopolnega uspeha boljše opustiti. Vekaslav štampar. F. Rmfl: KOLODIALNO ŽVEPLO. Bokrema galica in kolodialno žveplo se v raztopini ■lahko zmešano in z enim potom brizganja uporabi, da «branimo na trsju takozvano bolezen «peronosporo« in «oidium«. Ta mešanica tudi ostane nekaj dni obstoječa, ne da hi bilo potrebno kaj drugih dodatkov in v praksi je to »ažaega pomena. Kakor hitro vlada toplo in vlažno vreme, se hipoma •aazmnoži rja in plesnoba na trsju. Plesnoba se sicer ne vidi na trsju, dokler ni grozdje razvito, pozna se pa na trsnih Ustih, kateri se začenjajo krčiti in s tem dajejo celemu taaju drugi izraz, oziroma drugo obličje. čkm drobnejše žveplo spravimo na trsni list, tem bolj je učinkujoče in tem manjšo količino žvepla bodemo porabÄ. Najfinejše zmleto in ventilirano italijansko žveplo pa še je 50 krat debelejše, kakor pa dotično, katerega dobimo na popisani kemični način in kateremu pravimo holodinimo žveplo, oziroma tudijžvepleno mleko. Vsak skrbni viničar lahko sam naredi to sindetično ireplo m sicer bodem dal recept za 3001 vode, kakor 9« pri nas navadno rabi za škropljenje. I. Prva tekočina se sestavi iz 750 gramov kg) sal-aidina, (Fixirsalz, unterschwefligsaures Natron). Ta sol naj se raztopi v 2K litra vroči vodi. H. Druga tekočina se sestavi iz 750 gramov Natriumbisulf ata (saures, schwefelsaures Natron) enako v 2% 1 vroči vodi. IE. Tretja tekočina pa je iz 30 gramov (3 deke) navadnega mizarskega kleja, kateri je popreje v mrzli vedi nakipnfl in potem pa v % litra vroči vodi raztopil. Mešanje. Vroč« tekočina I. se pomeša z vročo tekočino 111, lo je raztopljena sol «saleidin« z raztopljenim klejem. Sedaj imamo samo dve tekočini in obe morajo biti iteti; če «isto čisti, ju je treba skozi gosto platno ali pimi papir filtrirati. Vsaka teh tekočin je zase obstoječa. Za vporabo v vinogradu se vzamejo ohlajene tekočine I in II, katere se mešajo zvečer, oziroma nekaj časa pred vporabo, ker ono sindetično, nikroskopično, nevidno drobno žveplo se še le v teku 3—18 ur izmeče v obliki žveple-nega mleka in ta tekočina je za uničenje oidiuma ali plesnobe na trsu, na rožah in jabolkah izvanredno učinkujoča oziroma sposobna. Ta množina žveplenega mleka se porabi na 3001 vode, mleku moramo previdno dodati še toliko apna, da da beli kemični papir postane rdeč. Ta tekočina je za škropljenje proti plesnobi in se mora tekom dveh ali treh dni porabiti. Če pa hočemo mešati z bakreno galico, pa dostavimo opisano žvepleno mleko že pripravljeni modri galici. Vsled 'tega mešanja postane apnena galica tudi nekaj dni obstoječa, in to je posebne važnosti, da vendar imamo možnost z eno tekočino preprečiti dve različni bolezni na trsu. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici julija sledeča predavanja na Štajerskem: V nedeljo, dne 22. julija: 1. V Št. Janžu na Vinski gori, o živinoreji, Wernig. 2. V Polenšah, o kmetijstvu, Zupane J. 3. V Melincih v Prekmurju, o izboljšanju hlevov, Vojsk. 4. V Gornji Lendavi, o živinoreji, Pavlica. 5. V Špitaliču, o živinoreji in krmi, Zupane M. — V nedeljo dne 29. julija: 1. V Topolšici pri Šoštanju, o živionreji, Vernig. 2. V Črensovcih v Prekmurju, o izboljašnju hlevov, Vojsk. 3. V Slavečih v Prekmurju, o Živinoreji, Pavlica. 4. V Vranskem, o živinoreji, Zupane M. Kakšno bo vreme? Vremenski preroki, ki so se letos tolikokrat urezali, napovedujejo zanaprej lepo vreme in zelo veliko vročino. Pravijo namreč, da nas je že dosegel takozvani «val vročine«, ki se je pojavil najprej v zapadni Ameriki, potem pa se je neprestano pomikal proti vzhodu ter danes že objel celo Anglijo in Francijo. V Parizu ga v resnici že občutijo, kajti vročina se je dvignila že nad normalno višino, namreč na 32 stop. C Toda vročina še neprestano raste in cela Francoska pričakuje «pasje dneve-« Tudi v naših krajih se je že pojavila vročina, ki sicer še ni tako huda, toda se polagoma stopnjuje. Vidi se to zlasti iz tega, da je bilo v gorah v višini pod 2000 m pred par dnevi še obilo snega celo do -višine 1 m, sedaj pa se sneg dobi samo še v višini nad 2000 m. Vročina je v resnici dobrodošla kmetom, ki ravnokar žanjejo, toda če bo dosegla tako visoko višino, kakor jo napovedujejo, potem bo tudi kmetu neznosna. Potem bi bilo vse delo otežkočeno, kakor je danes v Ameriki, kjer je moralo veliko tvornic delo vsled prevelike vročine ustaviti. Dnevno umre vsled velike vročine veliko ljudi. V Newyprku, kjer je vročina največja, je uprava mesta osnovala posebno organizacijo «za pobijanje vročine.« Po vseli ulicah so postavjeni tuši z mrzlo vodo, kjer se vsak, če le količkaj utegne, okoplje. Tudi ognjegasci pomagajo pri ohlajevanju s svojimi brizgalnami. Kakor vse kaže, dobimo torej tudi mi pošteno vroče dni, ki nas bodo odškodovali za mraz, ki smo ga pretrpeli v maju in juniju. Samo če bo vročina dalje časa trajala, utegne napraviti več škode, kakor pa dosedanji dež. Občini Zabukovje v Št. Lenartu nail Sevnico so da-voljeni od sedaj naprej štirje letni sejmi. Prvi živinski se vrši dne 18. julija t. 1. v Št. Lenartu. Prodajalci in kupci se uljudno vabite. Ostali sejmi bodo dne 3- aprila, 20. septembra in 6. novembra. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. 7. 1923 se je pripeljalo 213 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov komad 800—1000, 7—9 tednov 1400—2000, 3—4 mesce 2800—3400, 5—7 mescev 4800—5000, 8—100 mescev 5400—5800, 1 leto 6500—7500 kron. Polpitane, 1 kg žive, teže 95— 100, mrtve teže 110—125 kron. Koze komad 600 do 1000 kron. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa prve vrste 26—27.50 D, druge vrste 24—25, tretje vrste 21.50—23 D. Teletina I je po 25.26 D, II po 20—24. Svinjsko meso je 35—40 D. Kože: 1 komad konjske kože 175 D, 1 kg goveje kože 17.50—20, telečje kože 22—30, svinjske kože 8—10, gornjega usnja 105—160, podplatov 100—140. Perutnina: majhen piščanec 30, večji 30, kokoš 50—60, gos 40. Črešnje so 1 kg po 6—16 D, marelice 1 komad 1 D. Žito: 1 kg pšenice 4.25, rži 4 D, ječmena 4, ovsa 4, koruze 3.75, prosa 4.50, ajde 2.50, fižola navadnega 6, leče 16—17. Mlevski izdelki: 1 kg pše-nične moke št. 0 7.75, št. 1 7, št. 4 6.50, št. 6 5.75, 1 kg prosene kaše 7.50, ješprenja 6—7, otrobov 2.75, koruzne moke 4.25, koruznega zdroba 4—6, pšeničnega zdroba 8.50, ajdove moke 8—9, 1 q 75—200, ovsene slame 100— 125, 1 kub. m trdih drv 170, mehkih drv 110 1 q trboveljskega premoga 50, velenjskega 26.50. Žitni trj. Vsled pričakovanja dobre žetve je bila trgovina z starim žitom slaba. Ponudb je bilo malo, ker so vsi poljedelci zadržani z delom pri žetvi. Posebno koruze se je na tržišču malo ponujalo, po je radi tega nekoliko poskočila v ceni. Po zadnjih vesteh bo žetev zelo dobra. Pšenica zelo dobro kaže, ječmen je srednjedober, samo oves je nekoliko slab. Koruza bo, kakor se dosedaj kaže, dobro obrodila. Posejana površina polja je letos precej večja, kakor pretekla leta. Koncem preteklega tedna se je vreme popravilo, ter bo letošnja žetev izredne kakovosti, ako se bo vreme držalo. Pšenica lanske žetve se malo prodaja. Mlini računajo, da bo nova pšenica mnogo ceneja, pa ne kupujejo stare. Edino mali mlini kupujejo manjše množine, ki jih sproti premeljejo v moko, ki jo zelo drago prodajo, ker so zaloge moke pri trgovcih zeio male. Pro-davalci so cene znižali na 412 din. za 100 kg. Tu in tam je prišla na trg že nova pšenica, ki so jo prodajali do 300—325 din. Ječmen od preteklega leta se zelo I težko dobi. Z ozirom na visoko ceno starega ječmena I in pri odlični kakovosti novega, so se prodajalci požurili, da so ga že prej prodali. Novi ječmen se plačuje po 225—250 din. Oves je zadnji teden dosegel najvišjo ! ceno v Zagrebu, kjer so ga prodajali po 330 din. Rži ne kupuje nihče. Za novo rž so prodajalci določili ceno i 250—300 dinarjev za 100 kg, vendar ponudb še ni bilo j na tržišču. Koruza je sedaj dosegla najvišjo letošnjo 1 ceno. Zanimanje je bilo zelo živahno, ponudbe so nekoliko slabe. Cena v Zagrebu 325—330 din. Moka: zani-i manje živahno, ponudbe slabejše. Dobro se je prodajala j posebno nularica in sicer po 6.87—7.37 Din. Otrobi so se dobro pradajali, ker je bilo veliko povpraševanje, j Cena je bila 100 din. za 100 kg, v Zagrebu je celo po-i skočila na 160 din. Izvoz popolnoma miruje. Padec deviz v zadnjem času je prekrižal račune raznim izvoz-i ničarjem, ki so imeli nakupljene večje količine za izvoz, ker se vsled sedanjih cen ne izplača. Ravnotako so mnoge italijanske firme svoje pogodbe z jugoslovanskimi trgovci stornirale, ker je lira zadnje čase padla. Hmelj. Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Žatec ČSR, i 7. 7. 1923. Prvi teden meseca junija se je vreme vendar ; spremenilo na boljše. Dnevi so vroči, noči pa tople. | Včeraj si je eden naših sotrudnikov ogledal naš okoliš in nam je poročal sledeče: Predvsem moram konstatirati, . da hmelj zadnjih 14 dni v rasti ni napredoval. Ob Ogri je glavna lega, kjer je pridno škropilo, v prav ugodnem j stanju. Rastlina je dorastla do tuintam do vrha drogov ali žic in dobiva mnogo panog. Ker je vsa lega ob Ogri i nizka, so neškropljeni nasadi polni uši in so izgubljeni, ako se ne bode takoj pričelo s škropljenjem in ako bi J nastale zopet velike temperaturne razlike. Obe dolini v > Češki šumski okolici kažete z malimi izjemami prav ne-| ugodno stanje. Rastlina je dorastla le do pol drogov, je slabotna, dasi se je 2—3 krat škropila ter je sedaj brez uši. Pozno obrezani nasadi, kateri so trpeli vsled preobile mokrote in hladnega vremena, ne bodo mogli dati normalne žetve. Tu so lepi nasadi v posameznih krajih velika izjema. Najugodnejše je stanje v okolici Horasedelna, Herrndorfa in v zgornji Goldbach-dolini. Tu so % vseh nasadov prav krepke; rastlina je dorasla do % ali do vrha drogov, ima mnogo panog in je le malo okuženo. Pri ugodnem vremenu bo ta okoliš imel normalno letino. Srednji in spodnji del Goldbaeh-doline kaže srednje, do srednje dobro stanje, dasi je tu večinoma prav slabih in zaostalih nasadov, kateri zamujeno ne bodo mogli dohiteti več. Tu 'se je zadnji čas hmeljska uš zelo pomnožila in hmeljarji pridno škropijo. Tu, kakor tudi v drugih nizkih legah se prikazuje že medena rosa, kateri sledi črna. V vseh drugih stranskih legah so visoko ležeči nasadi lepi, nizkoležeči pa slabotni in so skoro že uničeni. Obče se lahko reče, da je stanje na Češkem zelo različno. K bi zamogla dati normalno letino, 1 tretina je slaba do srednje-dobra, obila zadnja 1 tretina je pa prav slaba, ker je zelo okužena in bo tudi pri najugodnejšem vremenu dala le slabo — ali pa nobene letine. Rastlina je v razvoju za 14 dni zaostala in se še nikjer ne pripravlja na cvet, kar se je druga leta zgodilo že meseca julija. Gotovo je, da bode letošnja letina za veliko manjša, nego je lanska bila. Na trgu je razpoloženje prav čvrsto in cene rastoče. Hmelj iz let al922 se plačuje po 1500—1600 č. K., oni iz leta 1921 pa po 1000—1100 č. K. za 50 kg. V predprodaji se za letošnji hmelj ponuja brezuspešno do 2500 č. K. za 50 kg ali 58.000 jug. K. za 100 kg. (valuta 100 č. K - 290 dinarjev). Lesni trg. Koncem junija in začetkom julija je izvoz precej padel. Krivda leži na nenadnem dvigu dinarja v mescu juniju. Vso prizadevanje izvoznih krogov, da b» lesne cene znižali, so se izjalovila vsled stališča produ-centov, ki ne morejo cen znižati vsled visokih stroškov, ki jih imajo z izdelovanjem lesnih produktov. Kupci kupujejo zlasti rezan bukov les, pa tudi hrastove in bukove trame. Trgovina z stavbenim lesom počiva, ker vsled pomanjkanja kreditov v mestih zelo malo zidajo. Živahna je trgovina z gorivom. Cene so približno tele (v dinarjih): hrast prvovrsten 1900—2200, 2 vrste 1400—1600. Hrastovina za furniranje 2500—2800; hrastovina izbrana 4200—5000; hrastove deske preko 5 cm 1600—2500, pod 5 cm 1500—2000; hrastovi pragi pod 8—10 cm 2200—2600; hrastovi pragi nad 10 cm 3200—4000; francoske doge 1000 komadov 1500—18000; bukov les prve vrste 300—400; javor I. vrste: 700—800; jesen prvovrsten 500—650; brest 450—550; mehki les ob-tesan 350—450; mehki les, rezan 550—560; brzojavni drogi: hrastovi: 50—70, smreka: 40—60; železniški pragi: hrastovi 60—80, bukovi 40—50. Gorivo: bukova drva prvovrstna: 2750—3200; II. vrste 2200—2400; mešana drva 2200—2700. Lesno cglje, vagon po 10 do 11 tisoč dinarjev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 din., francoski frank 5.52—5.57X- din. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.134—0.135 din., za 100 č. K 292—295 din., za 100 nemških mark 0.0375—0.04 din. in za 100 italijanskih lir 402—404 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.15 centimov (1 centim je 1 para). Od zidnjega poročila je vrednost dinarja padla za 5 točk. P. n. občinstvo se ponovno opozarja, da upravništvo na vprašanja brez priložene poštnine ne odgovarja. Vozni red, veljaven od 1. junija 1923 se dobi v Ciri-lovi tiskarni. Cena komadu 1 dinar, po pošti 40 par več. Poleg južne železnice so objavljene še sledeče proge: Celje—Dravograd, Ljubljana—Kamnik, Ljubljana Jesenice—Trbiž, Kranj—Tržič in Jesenice—Bohinjska Bistrica. Priporočamo ga zlasti turistom, ker zavzema vsled svoje ročne oblike jako malo prostora. MALA OZNANILA. mraa üüi|g liaučiik I poipiaielif Ko ja, fe VK3ŽTO prcsii v}Ji-¿i. |g| Dva človeka z lepim posest- Na prodaj je hiša z 2 sobama, vom želita sprejeti takoi pri- k"hinj°f?,n vrtom, Ilotinja vas dno zanesljivo, bolj priletno l^sla^a ^ lli deklo, ki je vajena vsakega dela, tudi gospodinjstva. — I>roda sr "'«etrn mli" I):> stal- r . i . r,\r\r\r\ i • i rti močni vodi. pekarna z Letna plača 6000 kron m 1 branjari]0 in g«;spodarsko po par čevljev. Brez otrok. Mar- slopje z svojo električno luč- tin Kramberger, Jelenče 2, jo, štirje vrtovi. Proda se pe- pošta Pesnica. 722 karna z dvema v/loma tudi posebej. Pridela se 11 hI vi- Oženjen invalid, 33 let, z Ha in 28 hl jabolčniku. Košnje . , .. .. za eno govedo, cena ugodna, enim otrokom, govori in pise Naslov v UpraVništvu. 713 slovenski, hrvatski (tudi ci- ____________i posestniku Ogrisek, Lajters- Za svojo družino vzamem izključno le Vaše teste- j e" ^ rilico) in nekaj nemško, iz- P™da sTe. ?b ptujakoruperSki ' •! . ... , ., cesti v Jirsovcah dobtckonos- vezban v vseh kmetijskih no posestvo. Solnčna lega, 1 strokah, na roko in stroj, išče oral plodonosni sadonosnik, službo kot pomočnik pri go- njiva pripravna za vinograd, spodarstvu, hišni hlapec, g°zd> CSmi J2'500 * , ., , .... ... " ' D. Lastnik: Stanko Novak, or- nadzornik, kocijaz alt konjski ganist. Sv. Martin pri Vurber hlapec za lahka dela, tudi gu. 711 kot maier v modernem hlevu. T, , , , _ . J . Proda se lepo kmečko pose- Ozira se samo na stalno me- stvo> 66 oralov zemlje od tega [ sto. Nastop takoj, ali poznej. 36 oralov gozda, 12 oralov | Naslov v upravi. 742 3-1 nJiv> ostal° travniki in pašni- i__ki, z živino in mrtvim lnven- j Pošten viničar s 4 do 5 de- tarjem. Posestvo je v hribih, ! lovnimi ljudmi se pod jako dve uri od železniške posta- I dobrimi pogdji sprejme pri je. Naslov v upravništvu. 691 Na prodaj 2 vinograda, 1 uro Kava, sladkor, riž in vsako-od Maribora, v skupni izmeri vrstne špecerije se od danes okoli 5 oralov s trgatvijo vred vzorno obdelan, z 2 vinič. poslop., pritiklinami in z ravno tako velikim drugim zemljiščem. Na prodaj skupno ali na dva dela, radi starosti in onemoglosti lastnika. Vprašati na: Vosek 1. 663 3— 3 naprej za skoraj 10% ceneje prodaja v špecerijski trgovini I. Sirk, Glavni trg, rotovž. — Kupi tudi suhe gobe in kumne ____ 739 Nadgeometer AD01F GOTZL obl. aut. civ. zemljemerec, MAHU», Aleksandrova cesta 55, Gradca oddaljeno. Poslopje prevzema vse v svojo stroje v dobrem stanju. Za hišo ! o spadajoče meritve, par-se lahko dobi gostilniška kon- celacije itd. 699 4—2 cesija in trgovina z mešanim ! ™ blagom. Je vodna moč za !; ^rdka RUDOLF BLUM, Na prodni je: krasno posestvo, 16 oralov veliko, v ravnini, sredi vasi, K ure od železniške postaje, 1 uro od SI. mlin. Vpraša se pri Gustavu Kraupa, restavracija, Dovže pošta Mislinje. 657 4— 4 na predaj. Obstoječa is kt iti j«. «ravea je les e« orli Matije m 4 staaovaaj, električna re»evetlja*a, pri glavni «««ti 1o «imat od noeta Celje, Gaberje, 689 2—2 pOSeStvo iščem v večleten nine, priznal je eden največjih trgovcev z delikatesami Mlad oskrbnik išče službe za zakup. Vinorodni kraj, dobra v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, poljedelstvo; najrajše na graj globoka zemlja. Zakupnina izdelke ve kai scinl al1 /eleposestvu Nasl. na željo zlalu Ponudbe „a izučile, vc, Kaj v upravl ilsta. 688 2—2 J , .. ki pozna in ima na razpolago najboljše je dobro. upravi Zidar se sprejme v Maribor- upravo pod «Jesen št. 696.« tii i« več, kakor je kupaaagod-«•je, sekaj geepodarskega po-•iepja, pripravno u kakega »brtaik«; proda se po «godni »e*i aavoljo preselitve. Zve se pri J os, Vtibcik, t «k irski moj-«wr, Gaberje 134, Celje. 15 -I83 Vabilo na izredni občni zbor Posojilnice v Vitanju, regi- pokrivanje streh, Maribor, Aškerčeva ulica 22 prevzame vse vrste pokrival-skih del z opeko, lepenko, rubezoidom, smolnim cementom, originalnim Hat-schek-eternitom in domačim prvovrstnim asbest- cementom, škriljem «Salond». Zaloga vseh pokrivaških potrebščin. Večletna garancija za nova pokrivanja. Vse pokri-vaške poprave se izvedejo solidno in po ceni. 723 2-1 Prijeten in jajčast okus je znak testenin «Pekatete.c ski splošni'bolnici na tržaški LeP° zaokroženo posestvo, strovana zadruga z neom. za- Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni boljše jedi te cesti. Služba je stalna in po- 28 in pol orala se takoj po vez0^ se vrši v nedeIjo, vrste. |.eb.h0 pripravna za samca. ceni proda z živino, s polovi- dne 22. julija 1923 ob pol —~— leC Se 1ZVe Pn Upra^03 2 2 C'° pHdelk°V in S premičnin0- 8. uri dopoldne v zadružni Molitvenik, najlepši i|i najcenejši, je dr. Zdešarjevo - ¡„^ 7Yprasa T p" ^0rnhaus1' pisarni v lastni hiši v Vitanju. «Navodilo za pravi pobožnosi do Matere božje.« V tej gS^SS?! g» ^ 3' P' Sv" ^T^li . I' P™'mbfl knjižici sla dve sv. maši. Cena vezanemu izvodu 6 din., trgovec z lesom v zelo gozd- .....—• .... ..." " Pravi'- 2. Slučajnosti. V Vi- po pošti 1 din. več. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Ma- natem kraju. Poseda moderno Kmetsko posestvo, hiša z go- tanju, dne 6. julija 1923. riboru, pri Slogi v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10. P°kP^an„°0mfn poJestv^TamsTvo sPodarskim poslopjem kom- Načelstvo. in po drugih knjigarnah. Kdor kupi skupaj vsaj 10 iz- ugotovljeno proti vknjižbi na pletno, kmetija z 41 orali vodov, dobi 15% popusta. 660 prvo mesto. Cenjene ponudbe sveta, polovica gozda, zem- je nasloviti pod «lesna indu- jja rodovitna, 1 uro od želez Marija BAUMGARTNER ¿slogi piftjttra Celja, Gts>lrta ilica 25 ism® Oopmba: Ako bi občni zbor [a portland) danes sam0 pri ~~ bil ob določenem času Draginja skokoma narašča, kljub temu pa se vsled D^llospodarja«^° '^GoV^^—j niške postaje Prevalje v Me- i vseh vrst manufakturno —---—-,--— žiški dolini, Koroško, po pri- ugodnega stanja dinarja kup_ _____ ____ ________________ in modno blago po priznano nizkih cenah pri vsem dobro iprenjfl5® St„Cn„ega S" merni ceni tak°j Prodam- An znani in priljubljeni tvrdki Franc Mastek, Maribor, Glavni MT^S^m^hS drej 1Iribcrnik' Prevalje. trg 16. Prepričajte se! 680 mlenja v umetnem mlinu. — _____________________Učna doba 2 leti in mesečna prodata se takoj 2 hrama pri ^ , , , • nagrada 500 K ter hrana in s T v ciov eor št Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki stanovanje v hiši. Nastop ta- ^ " B ' ■' ve, kako neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. koj. Zglasiti s je pri Antonu 51 ln 52 s približno dvema Znana tvrdka ur H. Sutner, Ljubljana, št. 992, Slovenija, Polanc valjčni mlin .Radeče oraloma zemljišča. Nakup bi ■ ,. . . i , * .. ,. , , . pri Zidanem mostu. 662 3—3 bil prikladen za kakega mt- zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena 1 - ' piu^iucn ^ ° ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttnerju Proda sc ročni mlin in šival- zarja, kateremu bi se odstopil uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani ni stroj. Župnišče Gor. Pol- tudi tuk. pogrebni zavod I. in s tem jezo in poporavilo. Krasen cenik tvrdke Suttner skava._ 70.) vsebuje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in sre- rpri novc enovpreženc vozove brnine ter drugih sličnih potrebščin. proda Vinko Bezjak, kovač, Tezno. 607 3—1 Lepotah Svezost mladost.? Priljubljena vnanjsc.na? Tj. 6 tefJnov s(nre čiste Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost v eventuelno tu- ed.no z racionelnim negovanjem vašega obraza, vašega d_ ¿¡^ ,jdda Iyan ^ pQ_ telesa vaših as in zob! Izvanrednega delovanja so ze Maribor. 718 2-1 crez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s Harmonike, dobro ohranjene, pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za skoraj nove, trivrstne, se pro rast las (2 lončka s pakovanjem in ooštnino 25 dinarjev), dajo , za 6000 kron. Jožef ^ Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino Kores, Donačka gora 9, p. II. razreda. Pogoje naznani lastnik sam. Ivan Dimnik, pos. in trgovec. 704 2—2 Krasno posestvo Murski dvorec, 38 oralov, se proda. Pogleda se v Selnici ob Muri, p. St. Ilj v Slov. gor. 681 2 —i Proda se posestvo, 10 oralov, njive, travniki, sadonosnik. Vpraša se pri: Štumpf Ignac, |7V 6000 kron. Jožef B'cznit'a' ^gg^jt (Kwno, janež, rdečo deteljo, liporo cvetje, suhe gobe itd. ne sklpečen, se vrši glasom § 35, odd. 1. zadružnih pravil isti eno uro pozneje, kateri sme brezpogojno sklepati. _726 Vabile k rfdaemu občnemu zboru Po-sojilaice v Slov. Bistrici r. z. z n. z ki se vrši v soboto, dne 2'. ju lija 1928 ob 8. url pred#oldne v oosojilnlčei uradnici hotel „Beograd8 v Slo». Bistrici s iledečtm dnevnim redom: 1. Citanje za-pignika o zadnjem občnem zboru in poročila o izvršeni reviziji. ■■i. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odebritev računikega raključka ia bilance za leto 19 1. i. Razdelitev čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev načelstva in event. nadzorstva. 6. Slučajnosti. Na£elsM'o. Kmetijski zadrugi v Ptuju. 645 4—4 Priznano najboljše iskliHske ts^sa (HOllenseasen) Triporoia laločnik in aamopro-laja te naMtke ca Jugoslavijo tvrdka F. S. Škrabar, Višnja {ora. Preprodajalcem ugodne »eael 7 -15 5ij OVE trompir, koruzo, opeko, cement, irva, premeg, slamo, seno vedno vsaka množina AlNDREJ OSET Maribor, 41ek8andreva cesta 57. Tel. 88. 10-lo 44» 720 pTe posestvi, večje in manjše, se zelo po ceni prodata. Resnim kupcem se več pis- 35 dinarjev) in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za Rogatec lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; adresa: -— Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 341, Na Proda3 kompletna dehka tesna oprava z ledenico, mar- . T „, . v Hrvatsko. . _ ' .. meno naznani. J. Stumpf, Kon ___mornato ploco na trgovski .. „ . , . ■ 111 ■ mi mniniiii ■ 1111 ■■■ uimmm iiaianm bhb ■ iiini ■■ ■■■■ ■ im •wawiniMiiainv a o 11 /»O / O nflfin^rnr CO nmci Ti i mizi. Opravo se porabi lahko za vsako špecerijsko tr- plačuje najbolje KoMp., Ljubljana. Sever & 644 5-. Kadar se mudit« v Maribora, ne pozabite obiskati r-vrdke Franc Mastek na Glavnem trgu, kajti ta tvrifca nudi vsem največjo izbiro vsek vrst manufakture pt uajnižjih cenah in najboljše kakovosti. K nakupu it eveda prav nikogar ne sili, zato je prav vsakemu na prosto dano, si ogledati to veliko zalogo ter se prepričati o res nizkih cenah in najboljši kakovosti bla§* Izbira je vedno posebno velika v vseh vrst suknu in te eškega in angleškega izvora. Toliko cenj. občinstvu v ravnanje. m jice. Za odgovor se prosi za znamke. 671 3— 3 BRATA VOSN.TAK, PTUJ. Prvovrstni podplati. Najboljše zgornje usnje. 63) ▼•lik» »bira ysakowst-uft siMiktga blsga. l»t«T8 ptvriaike od 800 Din. ia draga mar n«kkt>n MjMMje pri 1. TRPIN916 Karlbcr, Glavni Irg 17 gcvino. Ogleda se jo v Fran-kopanovi ulici 11, Maribor. 729 a»»ra»»«nim—111111 Proda se njiva, dva orala v Vukovskem dolu, Jarenina. Vpraša se Vukovsko št. 30, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 728 v, . .. , , .. „ j • i . ■ Proda se zelo pripravna hiša Nova knjiga! Gladiatorji. Zgodovinski roman iz iza lr„0yin0) iepe brajde, vrt, leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. j svinj.; k in cn oral njive. Na I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — 'Obrežju 39, Studenci pni' Mn: Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem'1'1 oru-je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni vei fj c.,0 pOSCstvo s hišo, gespo-dobiti poštene pripovedne knjig, starih ni več, novih j darskim poslopjem, i 1 > orali pa radi draginje nilcdo več ne založi. Gladiatorji so 1 zemlje, obstoječe iz njiv, goz- 'da, travnikov se proda v Crr-kovcah pri Pragerskem radi bolezni. Hiša leži v prometnem kraju, blizu farne cerkve in je tudi zdaj v hiši Irgovina. Cena 1 milijon kron. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g. Barbari šalamon, Sp. Nova vas št. 27 pri Slovenski Bistrici. 708 4—1 krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je ne prečita. Cela povest obsega dva zvezka. Cena je za naše razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 9 D, drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni, Maribor. Filijalka SIMON PiETEC, mmm Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. Odhod i* Ljubljane Tlaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo ZAGREB Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in ) rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, zato ^ po ceni proda; hiša, 5 ora-vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskar- ^^ n »«mptje ta darila. Dobijo jifc tudi lahko po pošti. a 71« „Eu Ce*ta pri državnem kolodvoru ZAGREB Posestvo se zavoljo preselit- Pi,drn«nice: Beograd, Balkanaka ulica 25, — Sašak: Jovo O j. Ivoievič, Karolinka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova «bala '5. — Grmi: Ivo LovrIče»ič. — Bitolj: Gjorgje J. Dimltrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mikajlovic, Trg Kralja Petra 4. 55o Potnike ia Hamburga sirimlji družbui uradnik- Opravilna številka Nc. VI 870-23-3. Prosiovoitna dražba nepremičnin. Na predlog lastnikov Marije Lešnik, Antona Gredar ki Elze Gredar, posestnikov v Pobrežju, Cesta na Brezje j štev. 23 se prodado na javni dražbi nepremičnine: 1. pare. št. 92 stavbišče z zidano hišo št. 23, Cesta * na Brezje v Pobrežju. 3 a 42 m2 \ 2. št. 789 pašnik 4 a 92 m2 j 3. pare. št. 790-1 njiva 36 a 20 nv 4. 790-2 vrt 4 a 21 nv 5. pare. št. 350 rastlinjak 54 niza izklicno ceno 125.000 din. dne 26. julija 1923 pop. ob 15. uri kot celota. Dražba se vrši na licu mesta v Pobrežju, Cesta na Brežje št. 23. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavne pravice, na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele svote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje imajo prodajalci 8 dni premisleka. Izkupilo prodaje je izročiti notarju Ašiču kot sodnemu komisarju. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpo-gledati pri g. notarju Ašiču v Mariboru kot sodnemu komisarju. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VL„ dne 19. junija 1923. 721 Dr. Tombak. iaïna arazaa Prostovo'jna dižba arondiranega, prvovrstnega posestva Helleis v špični-ku pri Mariboru se vrši dne 22. julija t. 1. ob pol 11. uri na licu mesta. Izklicna cena din. 500.000, izmera posestva 29 ha 50 a. Natančnejši podatki v odvetniški pisarni dr. Ferdo Müllerja v Mariboru. 715 Naznanilo. Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v lastni hiši pri «Pošti« na Pesnici otvoril TRGOVINO 7. MEŠANIM BLAGOM Potrudil se bom cenjeno občinstvo z vsakovrstnim svežim blagom po primerno nizkimi cenami in točno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti. 717 Maks Smonig. pozor! jaso zmždii« Cinei i Nižje podpisani uljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl veliko skladišče in zalogo vseh vrst najboljših polzedelskih strojev, kakor inlatilnice, slamorezni-ce, čistilne stroje, pluge ild. od najboljših tovarn kakor: Melichar-Umrath - Bacher. fMRMHHMmnHMBE^nKnBManBnnaMBMuaHaaH Oskrbim tudi lokomobile, parne mlatilnice po najnižjih cenah. — Za obilen obisk se priporoča: J. Pucko, skladbe oglede likih stroje* Budifie— Ptui* Prodajna zaloga v Ptuju: Panonska ulica 8!. 15. Suhe gobe, fižol, jajca, vosek, brišovo moko itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah trgovina mešanega blaga „ 719, 2-1 A. SIFRER, Laporje. »■■»■■«■■■■mi Najboljše inserirate v „Slov. Gospodarju"! Imaš ti solnčne pege, zajedavce, nabere, ogerce? Uporabljaj ELZA OBRAZNO POMADO! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj ELZA OBRAZNO POMADO! Ali so ti roke in obraz očitljivi v zimi in vetru? Uporabljaj ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO! Ali želiš imeti kožo belo, mohko, čisto in zdravo? Uporabljaj ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO! Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelosti? Uporabljaj ELZA POMADO ZA RAST LAS! Aii želiš bujne, mehke in lepe lase? Uporabljaj ELZA POMADO ZA RAST LAS! ....... Ali hočeš biti in ostali lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Feller-jeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi: I TO JE ONO PRAVO! Išči v vseh poslovnicah samo prave Eiza-preparate od lekarnarja Feller-ja. Naročiš naraavnost, tako stane s pakovanjem in poštnino če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 din. 2 velika porcel. lončka Elza-pomade za rast las 25 din. 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 dinarjev. Različno: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 3 dinarje; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek «Hega« v pa-tent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja; sachel (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 din.; rumenilo za obraz 12 pismov 12 dinarjev; najfinejše par-feme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elza-katranovo milo 5 dinarjev. Za različne predmete se pako-vanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa še 5 odstotno doplačilo. Naro-čilna pisma adresirati: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA Elzatrg št. 341, Hrvatsko. kmetije srednje velikosti, mereče 20 ha 40 a 44 kv. m, se vrši dne 13. julija t. 1. dopoldne ob 10. uri pri okrajnem sodišču v Prevaljah, soba št. 5. Posestvo leži v občini Tolsti vrh. Cenilna vrednost 25.740 K. najmanjši ponudek 16.980 K. Natančnejši podalki se dobe v pisarni dr. Ferdo Miillerja, odvetnika v Mariboru. 714 Kie Vi kupiiisfie Ore, verižice, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino in srebmlno, nakit In slične potrebščine? Že 20 let znana od-pošiljalna tvrdka ui H. ŠUTTNER je uredila svoje poslovanje zelo bobro z« svoje odjemalca, tako, da more vsafe vrniti predmet, katerega ne želi obdržati, a za oni denar fi mu pošlje vsak drug zaželjen predmet Nimate tedaj nikafee rizike in morete priti do dobre, zanesljive »re, katera Vam prihrani popravke In jezo; ravnotako Vam polije .BaS drug predmet iz zlata, srebra ali kovine v najlepši In nap vOljii Izvedbi. Tu najdete vse; kar Iščete za sebe ali za darila. Zahtevajte krasno ilustrovanl cenik, za katerega Vam ]e trebi poslati samo 2 dinarja. Odpošiljalna tvrdka za ure: H. SUTTNER.I OZNANILO. Krajnčevo posestvo v Gaju, občina Zgornja Voli-j čina, je na prodaj. Hiša, hlev, sadonosnik, gozd, kamno-| lom. Poizve se pri lastnikih in v notarski pisarni pri Sv. j Lenartu v Slov. gor. 698 3—2 I Glinama na Ješenci9 p. Race pri Mariboru, nudi prvovrstno rodno zidno in strešno opeko v vsaki množini. 716 ■BBHÜ krvnike, slamoreznice, pluge nudi Kmetijska zadruga v Ptuju. Oglejte si zalogo in prepričajte se o nizkih cenah. — Zadruga posluje s strankami ob delavnikih dopoldne. 618 najboljši materijal za pokrivanje-streh. - Prevzamem tudi črno-pokrivaška dela, : strehe « lesnega cementa m strešne lepenke. Skladišče: $m ossait Maribor Gregorčičeva ul. 17. IÈË1M J9S. VRANJEK CELJE (Bivša praška mitnica) Kralja Petra c. 25 2-140 priporoča svojo bogato zalogo dež&ikctt domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in i*' vršuje vsa popravila točno in solidno. Naiboliie lalceneis pa tudi najlepše blago ca obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, piavina. cefir, Sifon, platno, Ugotovljene obleke, srajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje Ltd. se dobi pri ŠOŠTARIČ MARIBOR, Aleksandrova cesta št 13 CEMEHTi Somišljeniki širite naše tiste! nosilci (travčrze) vedno v za logi in v vsaki množini ter najnižji eeai pri Franc Drofenik, Poljčane. j 9 43» 98|99BI. krat rafiniran, »Flcristelhu Mra pte Žveplo Petrolej, Sarino in brei trošarine, vsakovrstna strojna raf. olja ponuja po najnižjih cenah Rahorko, Maribor d. i o. s. Slovenaka nI. 8 telef. I53. Na drobnsš Na debelo v Hanuffakturno blago po najnižjih cenah pri tvrdkl IVAN KOS, CELJE, Prešernova ulfca št.17. 586 Na drobno! Na debelo I SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILNICA V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z, z n. zav< obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po n Vloge na trimesečno odpoved po 578%. Sialnejše in večje vloge pa od 6 do 61/ 2%. se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstne manufakiumo, kakor tudi tekstilno blago pri stan in zelo znani tvrdki AROL WOR8CH Maribor, Gosposka ulica št« lO ! ! I Perje za postelje! ! ! Mlatilnice9 viteljne, sadne mlineJ «ragž-jsgffiža g^^dAjgpMBZBgo 'in i uiwri iiii vn Liiwa^ivaci^ «? sck¡ m TOVARNA UMETNEGA ÍKRÍLJA IN elektrarna, j DRUŽBA z OZ LAIS KO Slovenjja slamoreznice in druge poljed. stroje najooije in najceneje pn Josipu O solin v Laškem. 709 8 -1 ; P 0 Z 0 R Tndi Vi se boste prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledate najprvo velikansko manufakturno zalogo tvrdke Aloiz DROFENIK »pri Solncu" CELJE, GLAVNI TRG § predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga. Za obilen obisk ee priporoča Alcjz Oroftolk. *aEOMMB» B es kisa! „REX - Brez sladkorja! e»ez saiwsa; sploh brez vsakega dodatka se lahko s .fv j v TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE: a) Za otrobe Kvišku src» po Din. 27, 36, 39 ia 40. Rajski g! asovi po Din. 38, 50 ia 52. Prijatelj otroški po Din:. 6.50 in 7.50. Ključek nebeški po Din. 20, 30. Angelj varih po Din. 11. b) Za odrasle Bogomila po Din. 15, 22. 25. Pobožni kristjan po Din. 12. Ceicena Marija po Din. 14, 48, 60. Marija varhinja po Din. 10, 36. Sv. Alojzij po Din. 15, 34. Nebesa, naš dom po Din. 42. Skrb za dušo po Din. 15, 22, 3G-S», ura (velike črke) Dirs. 12, 15. 30. Mali duhovni zaklad (velik« črke) D 12. Marija Kraljica po Din. 42. Ver» »c pobožnih molitev pa Din. 40. Venec pobožnih pesmi Din. 13. Sv. Pismo, Evangelji in Dejanja «pait«. lov po Din. 10. Kvišku ircat Pesmarica (zl. obr.) D. 15, Premišljevanja za celo leto 1. ia II. ¡i«), Din. 32. Družba vednega ¿eščenja. 2 molitvtti ari Din. 3. Kratko navodilo za pobožnoit M. 8. Kraljice src Din. 5. Vir življenja Din. 18. Duša popolna Din. 20. Duša spokorna Din. 20. Bog med nami Din. 12. Večno življenje (rdeča obr.) Din. 24, (zlata obr.) Din. 3% Slava Gospodu Din. 18. Nebeška hrana I. in II. del Din. 15, Priprava na smrt Din. 16. ^eeeeeeoe« kcmzertfnimi steklenicami in 581 6-j nepravi brez truda vse vrste okusnih, zdravih in cenih domačih konServ. V «REX« vkuhane jagode, češnje, hruške, češplje, jabolka, sploh vse vrste sadja se hranijo pri neizpremenjenem naravner okusu in največji zdravilni vrednosti, brez vsakega dodatka leta in leta. — Ravno tako se ohrani za nedogledni čas vsak drugi živež, posebno vse sočivje (fižol, grah itd.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe in drugo. Po tovarniških cenah priporoča i rs >' Nan Kovači {.Maribor, Koroška cesta 10 trgovina stekla in porcelana na veliko in malo. Velika zaloga vsakovrstnega stekla, šip, ogledal, porcelana in kamenine, svetilk, kakor vseh v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najnižji ceni. LJUDSKA POSOJILNICA V CEUU —= ppi ,BELEM VOLU' ==— Bprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po: 5% brez odpovedi, 5 7a% proti enomesečni odpovedi, 6% proti trimesečni odpovedi, Večje in stainijše vloge po 6 7,% oziroma po dogovoru od dneva vloge do dneva dviga. Rentrt in invalidni davek plačuji posojilnica sama. Zadružna gospodarska franka Podružnica v Mariboru. Iivrinie «se ku&u posle nsikalBitlaiie. — Nei«Bie obrestovanje vlog na knjižice In v tekočem rafuno. Iipiaia vsaka vlogo n» zahteve takoi v gotovini: Pooblaiimtl predela!©? tr«{k driavn« raxr«dn« loturli« Odgovorni urednik: .Vlado Pušenjak, Tisk tiskarne sr, Ciril* S Mariboru, Izdaja konzorcij «Slov GospodujM al