List 38. Tečaj XXIV. ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilia po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., \ Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ij ubij ani sredo septembra 1877. Obseg: Kakošno seme je najbolje? litev premij za konje na Kranjskem. v Kako v Predarelskem in v Svajci kmetujejo in živinorejo ravnajo. (Konec.^ Zemljiški davki v Avstriji. državnega zbora 7. sept. o prenaredbi davkov. novice. Naši dopisi. Novičar. Angora. (Dalje.) De- seji Govor poslanca Schonererja v 274. ; Odgoja po módi. (Dalje.) — Mnogovrstne Gospodarske stvari Kakošno seme je najbolje? seme žit Kratek pa velevažen odgovor na to vprašanje je: y detelj in trav, sočivja in lanu je vselej naj- bolje tisto, ki ima najdebeleja zrna. Zakaj? zato, ker veliko zrno more mladi rastlini največ živeža dati. Natančne skušnje z drobnim in debelim semenom so to do dobrega izpričale pri vseh žitih, pri deteljah, pri lanu in sočivji, kajti kazale so najobilniše prideike, — se ve, da debela zrnja morijo pa tudi zdrava biti in ne prazne mekine. Napačno je izbirati seme s srednje debelimi ali drobnimi zrni; napačno tudi, zdrobljena zrna sejati; najbolj napačno pa, če se za seme vzemó zrna, ki so že na polji kalila in se potem za seme rabila. Tem bolj pa naj kmetovalci skušajo, za seme si pridobiti najdebelejših zrn , ker je po skušnjah doka- zano da ni nobene druge pomoči nadomestiti mladim rastlinam to, kar jim pomanjkuje o tem, da v zrnu y samem ni veliko semenjakov. Ne dobra zemlja ne ugodno vreme , pa tudi ne gnoj ne morejo nadome- stiti škode, katera gospodarja zadene, če seje drob na zrna. Ce hoče rastlina veselo Vasti, velika in močna postati, mora že iz začetka močna biti. Kakor iz sla-botnega, pokvečenega ali bolehnega otroka nikdar nikoli ne more izrasti krepák z rastlino. mož, krepka žena, isto taka Je Zato naj gospodar nikoli ne skopari s semenom. Cem lepša in polnejša so semenska zrna, tem cenejše je seme, kajti zmirom in povsod potrjena resnica je : lika zrna zrna maj h lika žet t y maj h b Kako Predarlskem in Svajci kmetujejo in živinorejo ravnajo (Dalje in konec.) Popotnik v Švajci ali hoče ali noče, mora občudo- vati dobre ceste, lepa in čedna mesta in vasi, omiko in pridnost prebivalcev xpa njihovo skromnost in priprosto življenje, umno kmetovanje itd. Čuditi pa se mora popotnik tudi, kako kmetovalci ondi brez umetnih strojev in mašin poljedelstvo ravnajo, pa vendar velike dohodke od njega dobivajo. Razloček kmetovanja je pa velik v tem, ali kraji visoko ležijo ali pa so polja in senožeti v bolj niz- kih legah. nizkih legah se nahajajo vinogradi po goricah, v planjavah in dolinah pa pridelujejo samo žito, največ rži, manj pa pšenice, ovsa in ječmena, ve- Al vino m žito liko pa tudi krompirja. pridelujejo, se vendar nahaja največ senožet in deloma tudi tam, kjer tudi pašnikov zemlje, in to y tako y da se reči sme, da dve tretjini najbolji, ste odločene živinski klaji y ena tretjina pa drugim poljskim pridelkom. Iz tega se pač ocitno vidi, da kmetijstvo v Svajci se najholj opira na živinorejo, katera je oskrbljena z obilno in dobro klajo , zato pa tudi gospodarju do- brega gnoja daje. Iz vsega tega izvira, kakor je lahko razumljivo kmetijstva. ; blagostan kmetovalcev in napredek Svajcarju, Predarlcu in Algajcu je pri delovanje živinske klaje prvi in najvažnejši, v viših krajih pa celó edini namen kmetijstva. teh viših krajih pa tudi sadjereja ni zanemarjena in to posebno v ta cilj in konec, da iz jabelk in hrušek delajo jabelčnik in hruševec. Tukaj kmet le prav malo krompirja pride to pa največ zelja. To luje, se manj pa zelenjave, med je pa tudi vse. Gnoja ne vozijo na polje, ampak ga nosijo; če je polje dalječ od doma, vpregajo krave, če po naključbi nimajo kakega konjička. Njive obdelujejo kakor vrt, kjer je motika in lopata poglavitno orodje; plug in brana sta redka prikazen in če eno ali drugo rabijo, vpregajo krave pred plug ali brano. Pač lahko se razume, da zemlja tako obdelovana na majhnih prostorih to današa, kar se v drugih deželah doseže le s poraba velikih delavnih moči in z veliko potrato časa. Tukaj kmet s svojo rodovino brez najetih delavcev vse Za vožnjo se voli ne rabijo. Pri majhnih kme- opravi tijah imajo krave za vprego, v velikih pa konje, rokami delajo v Svajci veliko več, kakor pri nas. mesnico pridejo večidel pitana teleta, izmolzene ali jalove krave, Če pitane vole koljejo v mesnicab, jih dobivajo iz južne Nemčije in Avstrije. Iz nekega poročila v kantonu Zurichu sem razvideL da so 1873. leta 1200 Kdor ni videl, ne bi verjel, s kakošno ljubeznijo in skrbjo v teh deželah kmetovalci delajo na pridelek živinske klaje, pa ne s tem, da bi na njivah deteljo sejali ali koruzo sadili za klajo, ampak s tem, da svojo skrb najbolj obračajo na dobro obdelovanje senožeti. malo deteljisč videl, obsejanih Jaz sem v Svajci volov v deželo vpeljali, iz dežele pa prodali 9000krav. s Štajarako deteljo; lucerne (metelke) sem v kantonu 300 Lucern zastonj iskal. Obdelovanje senožet in pašnikov pa je izvrstno; nikjer ne vidiš mahu ali plevela, nikjer krtin in dračja. Senožeti se v jeseni po paši in spomladi, predno trava rasti začne, pognojé a Delitev premij za konje na Kranjskem. hlevskim delitev premij 10. dne t. m. je bila v Bledu, 11. pa v Kranji in mešanim gnojem, pa tudi z gnojnico Kako bi naši __________«--u-x «u ^ Bledu so dobili premije v srebru in po- ljudje debelo gledali, ko bi videli, kako Švajcarji kakor hvalna pisma za kobile sè žebetom sledeči gospo- sveto reč hranijo gnojnico, ki se pri nas zanikerno darji: France Stroj iz Dvorske vas] 50 gold., Janez po vaséh odteka i peni pota nečedna delà, vodnjake oštru- itd. Vsak dan zjutraj in zvečer sem videl na vozičkih Marolt iz Radovne 40, in Jakob van iz spodnjih Gorij 30; samo pohvalno pismo pa Miha Beravs Za mlade kobile so dobili: Andrej K n a- lz Brega. sode z gnojnico napolnjene voziti na senožeti in pašnike. felj iz Dobrepojja 40 gold., Ignacij Rozman iz Voš Zato so pa tudi senožeti z gosto in dobro travo ob- 30 gold., Janez Sari iz Kuplenika 20 gld., Miha Pol-raščene , ali ne da bi travnike obsevali s travnimi se- janec iz Sela pri Bledu 15 gold, in Jože n i a a r iz meni ampak vse drugače. Svajcar pusti en del trav- Nomena pohvalno pismo Za dveletno žebe je dobil nika nepokošenega; tega pokosi še le pozno potem, Miha R azinger iz Podkorena 60 srebernih goldinarjev Uin.» UUJ/UUUUUUU^Mj llV^M J/VttWU. *V " " * " ^ v 1 "«UVI VUM w v ^ UIU ^UlUlUOl jCV ko je trava popolnoma dozorela. Zdaj seme iz trave in pohvalno pismo, Anton Sed ja iz Cešnjic v Bohinji samo izpada in senožet obseje. pa samo pohvalno pismo Za licenciranega privat- Naprave za močenje travnikov se pogostoma vi- nega žebca je dobil Jože Vovk iz Vrbe 50 sreb. gold. dijo, pa tudi naprave za usuševanje niso redke. Zeló in pohvalno pismo. močvirne senožeti se ne rabijo za pridelovanje klaje, V Kranji so dobili sledeči gospodarji za kobile ampak obsejejo se s semeni tacih trav, katere rastejo se žebetóm: Gašper^Zupan iz Prebračevega 50 sre- . ig- po močvirji; ko so dozorele, jih pokosijo in za steljo bernih gold., Janez Tomažič iz Zaloga 40 gold. še večo porabijo. S temi travami za steljo imajo tudi veliko nacij Go gala iz Kranja 30 gold, in pohvalna pisma, kupčijo v vnanje dežele; isto tako z bičjem in ločjem. Anton Brejec iz Podbrezja samo pohvalno pismo vrednost Za mlade kobile so dobili premije v srebru in pohvalna pisma: Jurij Bobnar iz Lahove 40, Jakob Berlič iz Smlednika 30, Valentin Gradišek iz Tr- Za Zato take senožeti v nekaterih krajih imajo, kakor njive ali dobri travniki. Ob košnji Švajcarji vso skrb obračajo na to, da "^""J* ^ WW , . .--—-----— } * A C l o G se senožeti pokosijo o pravém času, in da senó dobro zina 20 in Jurij Okorn iz Kokrice 15 gold. __ posušeno domu spravijo. Tako Švajcarsko senó pa je dveletno žebe je dobil Valentin Gradišek iz Trzina tudi tako izvrstno, da našega ž njim še primerjati ne 30 srebernih goldinarjev. ~ Za licencirane privatne moremo; se ve, da ga živina kaj rada jé, popolnem žebce sta dobila gospodarja: Jakob Cirar iz Škrjan-prebavi ter jo zato tudi^ dobro redi. čevega 50, in Janez Mušič iz spodnjega Brnika 30 Sa posebno pa v Svajci izvrstno govedorejo pod- srebernih goldinarjev. pira umno gospodarstvo na planinah, po katerem se ravnajo tudi Predarlci in Aigajci. Po višini so Švaj-carske planine razdeljene v visoke planine, v srednje planine inpapredpašnike; po različnosti trave, ki raste na planinah, so potem razdeljene v planine za ovce, za krave in za jalovo živino. Iz mleka delajo sir za prodaj in za domače po- Zemljiški davek v Avstriji. 1869 našem cesarstvu znašajo po postavi od 24. maja leta zemliiški davki sako leto 37 milij in sirarstvo Je trebe. Mlekarstvo in družeb. Razloček je na planinah tudi med pognojenimi in nepognojenimi planinami. Na pognojenih planinah raste trava posebne vrednosti, katera veliko veliko prekosi pridelek na vseh druzih senožetih. _______ 573.980 gold., tedaj 43 odstotkov vseh direktnih (nepo- večidel v rokah srednih) davkov. Ce primerimo, koliko davka pride na p r e m a k 1 j in koliko na ženje, se pač preočitno vidi, kak p r e m a k 1 j 1 kmetijstvo in pohišt , nepremaklj Kmetij s t s t vo odstotkov od vseh direktnih davkov o premo- obloženo in pohi- premoženje) piačujeta 67 Veliko skrb ima vlada sama v Svajci za zboljšanje premozenj pa 15 odstotko ) p r e m a klj planinskega gospodarstva; ona gleda posebno na to, da vrednost nepremakljivega premoženj in vendar se skupna ceni se na planinah napravljajo dobra poslopja ) posebno ) ) hlevi, da se zboljšajo pota, da se seje trava za klajo da se travniki in pašniki gnojijo in grmovja trebijo mokri kraji na suho devajo, in kjer je mogoče, tudi gozd izrejajo 3000 milij pital, to ) d gold Po takem je prema klj kapital, na kake ivi ka- kom obložen kakor nepremaklj in pohištvo. za polovic manj z dav ) namreč zemljištvo Določba, koliko živine se sme na eni planini pasti se ravná po tako í pao'. 1, OO L «»U« J^w VMttV IOJVUWIMUIU JJUIHI J1U 4L M » I (Kuhrechten) in odločuje po p rid elk i h klaje. eno )) imenovanih ,,kravjih pravicah' Za kravjo pravico4' se sme namesti krav tudi kaka druga živina na planino pripeljati. Gospodarstvo na planinah je v rokah lastnikov ali pa najemnikov, največ pa sirarskih družeb. Planinski činž (Alpzins) , ki se plačuje za eno „kravjo pravico", znaša na leto kakih 10—12 gld. našega denarja; ravná se po dobroti planine in najboij potem, kako dolg^o paša trpi, katera navadno sega od kresa do malega Smarna. Kakor rečeno, Vor ari ci v planinskem gospodarstvu čedalje bolj posnemajo Svajcarje. Naj bi jih^tudi drugod, kjer so gospodarske razmere enake ali Švaj-carskim vsaj podobne ! Politične atvari. Govor poslanca Schônererja v 274. seji državnega zbora 7. septembra t. 1. prav o prenaređbi davkov. : Ali je nameravana prenaredba davkov prav ali ne-, se mora dobro prevdariti iz gospodarstve- Čeravno nikakor ne stojimo na političnem stališči po-- Schônererja in se tudi nê skladamo z vsem, kar slanca je v tej seji govoril, je vendar toliko resničnega in opomnje vrednega v tem govoru, da se nam je vredno zdelo, iz steno-grafičnega zapisnika posneti marsikaj, kar je pl. Schônerer v navedeni seji govovil. Vred. 301 nega in pa iz političnoga stališča in zato bi bila vic se pa vendar ne smejo zgoditi po provizornih dav- imela vlada državnemu zboru predložiti nadroben kovskih postavah. náčrt o vravnavi državnega gospodarstva, Najdalje segajoča nasvetovana prememba sedanje ob enem pa tudi popolen obris vseh davkov z opravi- mere davkov je pa ta, da bo nebal ves sedan ji do-čenjem vred; prav tako bi bila imela podati tudi se- hodninski davek, ki ravno najnižih stanov ne zadeva. uj t; in viuu ^ pi a v voau ui unci jjvuan tuui ou- uvwuiugui um ? ua j ai i w? uv ucijui^iu wvmuvt xj w ^auc va» stavo doklad, ki so posebno na direktne davke nalo- Po tem bo ravno višim in najvišim stanovom davek žene. Ker se pa to ni zgodilo in ker se ta zbornica izdatno znižan ; kar pa na ta način odpade se ne bo marveč zmiraj rada spustí v pretresanje davkovskih in dalo po novem dohodninskem davku pridobiti, ker bo proračunskih predlog brez potrebnih številkinih sestav, od dohodkov jemala manj, ko dozdaj. se pač ni čuditi > v ce naše proračunske in davkovske raz-mere niso nikomur podobne. Že od leta 1862. dobivamo vladne predloge o pre-naredbi direktnih davkov, pa komaj so bile, kakor da Predno sklepamo nove davkovske postave, treba Je naj prej v našem stroge varčnosti, in tu se državnem gospodarstvu ; duh morajo najprvo znižati 1874., večidel pretresene in za obravnavo pripravljene, jih zopet umaknejo in zopet pride provizorij Predloge marsikateri potroški; kajti kdor — kakor smo mi ravnali — troši čez svojo moč, mora na kant priti. Sedanji naši državni potroški slabé gospodarstveno moč ljudstva, niso v nobeni primeri z ljudskimi dohodki in leta 1874. so se mi veliko boljše zdele od sedaj predloženih iz vseh krajev skupaj znešenih in skrpanih ; one zeló škodujejo narodnemu gospodarstvu. Le varčnost bi se nam bile ravno tako lahko izgotovljene predio- povsod, potrebne prenaredbe, kakor uravnanje denar-žile, kakor se nam podajo provizorne postave. Al zopet nih zadev, zamorejo pomagati kapitalni moči in povzdig- so vstrezali vladi in pokopali prejšnje delo dveh let. Med nameravanimi davkovskimi predlogami bo novi dohodninski davek zopet zadel dohodnino niti zaupanje. Do zdaj pa v dotičnih krogih nismo našli niti dobre volje za to, in vendar veleva dolžnost, če ki je že tako hudo obložena s pravimi (zemljiškimi) davki, in če se zdaj, ko gospodarstvo čedalje bolj peša, davki tako pomnožujejo, prašam : kaj se bo zgodilo, če bo vojska ali če pride kaka druga nenavadna zadrega? hočemo ohraniti državo in skrbeti za blagor naroda, da naj prej potroške države vseskozi z n i ž a m o so brez vse koristi, in sploh vpeljemo tam, kjer po vseh strokah državne uprave strogo varčnost in umno gospodarstvo. Država naša živi kakor bogat milijon ar, pa ven- Ako se pomisli > da so davki od leta 1868. do leta dar nima za to potrebnih dohodkov. Naravni následek 1875. po sedanjih postavah znašali skoro po 25 odstotkov več, kakor přej, se vsaj gledé državnih dohodkov sedanja sistema ne more kar naravnost pod klop vreči. Novi dohodninski davek, ki sega globoko v premoženje državljanov, ima neki to posebno prednost da bo zadel dohodke, od katerih dozdaj ni bilo plačevati davka, namreč one premakljivega kapitala. To se pa more doseči tudi po sedanjem dohodninskem davku in po davku na take reči, ki kaj nesó je ta i da se morajo dohodki zvišati po dol go vi h in ) da obresti za te doigove potroške sledečih let zopet po-višajo. Gotovo ni treba prenapete domišljije, spre-videti konec takega gospodarstva. Kako li more obrt-nijstvo se povzdigniti, trgovina cvesti, poljedelstvo in rokodelstvo napredovati, če se davek vedno povi-šuje in mora največi del, večkrat celó skoro ves zaslužek ali pridelek iti v davkarjevo požrešno bisago ! ) Kako se morejo naši prldelki meriti z unanjimi luwivjv umo* ^/ituuiai u4q11u ju uuaujiuii , Ce JQ pri nas še enkrat toliko davka plačevati, kakor po drugih sosednih državah? Ce hočejo tedaj državno gospodarstvo spraviti v naravni red, mora vlada in po- pa dozdaj niso bile z davkom obložene. Oni dohodki pa, ki so do zdaj odtezali se davku, se bodo vedeli tudi za naprej odtezati. 5 Davki od dohodkov so pri nas res grozno visoki na Pruskem znaša zemljiški davek po 34!/,2 kr. . hišni davek tam stavodajstvo najprej začeti pri potroških tu je prvi vzrok zlá. ) kajti kr. od orala, v Avstriji pa po 7672 po 34*7 kr. na cloveka, pri nas pa po 1 gold. 15 kr. In tu naj bo to malo odstotkov, ki se odbijejo, posebno olajšanje? Važnega premislika vredna pa je določba, da ima novi dohodninski davek biti oproščen vseh přiklad. Več občin bo, ki zavoljo tega, ker od- Sedanje ministerstvo je kakor znano, v šestih ---------------v, , — — ) " »WWMM mirnih letih spravilo nas tako visoko, da je potrebščina poskočila skoro za 100 milijonov in vlada dela zdaj z letnim primanjkljejem blizo 40 milijonov, od katerih pade stari dohodninski davek, ne bodo v stanu pokriti svojih potreb ali pa bodo doklade na zemljišni, hišni in pridobitni davek morale tako napeti, da^bodo namera- vani mali odpustki popolnoma zginili. e se bodo pa doklade pobirale od novega dohodninskega davka, bodo velika mesta neopravičeno na boljem. Vsakako se mora ta krivica resno prevdariti in s tem poravnati, da se nakloni občinam nekoliko pridobitnega davka ali da se jím prepusti pobiranje davka proti primernemu odškodovanju. Dalje bi posebno pri zemljišnom davku olajšanje večkrat odpadlo zavoljo novega dohodninskega davka in premisliti je, da bo zemljišni davek do zadnjega vravnan. Zdaj že pride vseh davkov v Avstriji po 15 obresti hočejo zdaj poplačati z novim težkim davkom. Auersperg-Lasserjevo ministerstvo je ravno v poviševanji državnih potroškov doseglo veliko popolnost. Kar vlada od naroda tirja, ni v nobeni primeri z onim , kar mu za to dajé, tedaj se to ne dá nikakor opravičiti. Naj bi vendar enkrat spoznala, da se po novih davkih če stroški vedno isti ostanejo, naš denarni propad (bankerot) le zadržuje, nikakor pa se mu ne dá iz- > ogniti Zbornica pa žalibog večidel dovoli vse 9 to kar da vlada zahteva. Pokliče naj se v spomin je državni proračun, kakor ga je vlada leta 1871. pre-vzela, znašal 320 milijonov stroškov in 317 milijonov dohodkov; za 1. 1877. je pa Auersperg-Lasserjevo mi- gold. 69 kr. na člověka, na Pruskem pa le po 7 gld. 71\a kr. Zeló tehten ugovor zoper zdaj predložene postave nisterstvo naredilo proračun s 405 milijonov potroškov in 376 milijonov dohodkov. Po mojih mislih moramo mi vlado enkrat spraviti v zadrego in jo siliti, da zniža potroške ali pa odstopi ; tedaj bi jej ne smeli več novih provizornih davkovskih postav dovoljevati ; jaz bom tega se tem bolj držal, ker sem že leta in leta glasoval zoper dovoljenje tolikih stroškov. Prav za prav more pa še le novo ministerstvo 9 ki je tudi ta, da bo nameravano povišanje rednih davkov si že s konca stavi načelo: znižati državne potroške, volilne pravice za državne, deželne in občinske za- temeljito pomagati. Moč države in premožnost njena ne stope zeló premenilo; take premembe volilnih pra- sloni ob puškah, ampak ob pridnosti in delavnosti, ob 302 omiki in blagostanji prebivalcev, tedaj ob modri č t » Greh je taka obljuba! a Mi tù v zboru bi se pa morali vendar enkrat že drugemu. sepetali so emiri drug postaviti na noge in skleniti dolocbe, ki so potrebne brezi kazni" za to, da se državna uprava konečno uravná in teme ljito odpravi Kdor je skrunil tuje hareme, ta še nikoli ni bil odmajevali so nekateri z glavami. „A kaj bode, ako Timur zmore, „Allah-Akhbar?" primanjkljej ; to je zavoljo slabega denar- povpraševali so drug druzega. Niso imeli v zmago ti- nega stanja države neizogiblj stega upa, ki je imei ga njih sultan. Padišah ni slišal Pri razgovoru o tu predloženih načrtih se mora na njih šepeta, njegov duh se je motil z pobojem zanič-povdarjati silno važna reč, namreč da je namera- ljivih Tatarjev ni videl njih dvomljivih obrazov ; do dalj( vana prenaredba davkov v tesni zvezi s pogodbo z cela svoboden bojazni in svojih dvomov, kakoršen je Ogersko in novouravnavo voj aščine, tedaj vsaj navadno bil pred bitvo, vrnil se je polen veselih misli te postave ne morejo priti pred rešenjem prej imeno- v svoj šotor, ki je stal na poslednjem pogorji za prvimi vanih važnih zadev do razprave in sklepanja; še manj bojnimi vratami. se pa to more zgoditi zato, ker se misli tudi nova mera „Jutri o prvem dnevnem svitu bodite pripravljeni davka na sladkor, žganje in nova colnina vpeljati in na boj, na novo zmago in novo slavo" — opomnil je ker se vsi ti načrti za zdaj še ne morejo presoditi Dandanes naj bo taka • v y j asč ki zmagoslavno in razpustil svoje vojvode. „Soliman ti se na- moj prvorojenec a WJYVWA,. „VJUUUJ «U, 1>1 ogovoril je svojega sina, ki je bil slanja na gospodarstveno moč naroda. Naša davkovska otožen, kajti še zmerom ga je grizlo očetovo zaniČe-zmožnost pa ni dalje v stanu prenašati tako velikanskih vanje, spremil je z emiri vred sultana prav do šotora potrebščin za vojaštvo, država bi se morala zgruditi upam, da bodeš jutri veren svojej obljubi!" pod težo tega neprimernega bremena. Nam zastopnikom J/V VA vvu v O l ^^ O ^^ ^MOl/V^UiavUI y y u i o lu 1 1JL ck JL1 • ljudstva se mora tedaj zdeti neobhodno potrebno, da se je v njem skrivaj potrošk z a kmalu godit " V ¥ oj asč aj to se moralo >> vrelo z dejanji dokažem , a ne prvič Bismiilah!" — spregovoril je Soliman otožen t v prid urejenim državnim financam in svoj povod, nikakor pa ne z otroškimi besedami." zdravému narodnemu gospodarstvu Najprej je toraj treba odpraviti delegacij Sultan je několikrát prikimal z glavo m mirno t pel jati najstrogej f * víví»v^mv*j vj j-rvr OJLUj UUUi a U JJUUVO^U j jl «J l ^V/g&UV y ma^J^kj U C« UI A čnost pri vseh nepridnih svojo besedo; a poleg tega je dobro slišal svojega sina po sin ohol tem HH H JHHjHJ HH| m^ potroškib, premeniti voj no postavo tako, da se stalna da in ponosen , raji pogine , nego da bi razkalil gladil brado, ta odgovor mu ni bil neljub ; znal je vojna z ni za, s led nj ie pa u u * v * p u ^ u u u u u v^oi u ti ujcga, u«* j m haj ocga sma da se tako doseže popolna politična in gospodarska roko in peljaí v svoj šotor. oholi upor; a vendar je brezi daljših beaed poslovil se od njega, najmlajšega.sina, Mohameda pa je přijel za dbiti pogodbo z Ogersk (upravna) samostojnost te polo cesarstva Kakor je tu dokazano povikšanje davkov y Je v h postavah Sultana Bajazeta šotor, ki je bil majhna palača iz Uje VAC% VftUY , auiuauj^ pa lo visim O l v otroškem srci to je dub in moška odločnost, razvita že nikov in bišnih posestnikov, kar jih je bilo gosposkih, so bile ganemarjane in marsikateri hud pogled ]e zadel > mojemu srcu, da je tvoj sin draži to je učinilo , hosudarka, da je drag gospó Gosarjevo s hčerama vred, ki so pa le zaničljivo (i , nego je dragega učinila mi svest, dejal je sultan jako hinavski, Milico edin gledale yy neomikano deželno občinstvo." Kdo se je mogel meriti z njimi! Kaki ste bili Eivina in Noriberta proti uradniškim in drugim hčeram ! Kakor Siifide ali mlade přijel za obe roci in ognjeno gledal jej v oči; — „ on je pomnil svojega očeta danes, ko so vsi, ki sem boginje proti neokornim pozemeljskim hčeram. jih sicer slišal, da so vriskali o boji ) da, tudi Soli- man, moj prvorojeni sin, nasvetoval mi je sramoten sicer vjel beg, To so bili dnevi za mlađega Rodriga! V soli je bil dvojko, a gospá sláva Bismillah !" y Gosarjeva je vsakemu, ki je njemu je na umu bila moja slava, očetova za to vedel, pravila, da imajo profesorji piko nánj, da bi nerazkaljeno dedovalo moje potomstvo ker dvema ni hotela dati hčerá v zakon. Zdaj je fante 9) yy vskliknil je z vzvišenim glasom kakor je edin bil očetove slave zavetnik, tako bode ves čas klatil se okoli, poja! kokoši sadje , pobijai okna, tresel zrelo in nezrelo itd. Mati je plačevala škodo, tudi edin moj nastopnik; v njegovi roci oddadem o zato mladi gospodič ni bil tepén, kar bi se mu bilo svojem časi svoje sultanije bodočnost in vlado vsega sicer gotovo vsak dan po večkrat zgodilo. Le enkrat svojega sveta y sultanica še dečku dajem vodstvo svoje zasedne Valideh ! *) Na pričo tega jo je bil vjel. Lučal je namreč za privezanim pesom vojske, da kamenje. Ta se je jeze penil, zaletaval in zaletaval jej bodeš jutri načeloval v družbi z emirom iz Ama- tako dolgo, da se je odtrgal. Zaleti se v fanta in hi- zije f« opomnil je Mohamedu. in Mohamed se je radostno zasmijal, tlesknil je z ro- ka- poma ga podere na tla. Gospodar ga reši, a fanté ima suknjo raztrgano in roka mu kr- sliši krik, přiteče kama, prav tako, kakor dečko, ki je dobil igrače y vavi. tere je že dolgo otroški radosten časa želei. y) Haha!" vrisknil je tam jej dajo svèt Razburjena teče gospá k sodniji tožit kmeta y a y „videl sem te, dragi oče, kako si v Brusi uporne gruče razganjal sè svojim okom se , da nisem gledal te zaman ; ? naj svojega gospoda sina nauči, da se ne sme po nikomur, tedaj tudi po psib ne, kamenja I « v/ WJ, W M V W W ua V i V V»* ^ WWUMJ WIV4 4 1 ^ W > tJ 44 V J Vf w V* preveriš metati. Blagorodni sinko je potem nekaj dni domá bil ker je moja roka pre v postelji, mati mu je poklicala zdravnika iz mesta. y da bi vladala jatagan, zato pa je dosta močna, ta je brž videl, da fantu nič ni. Vendar, da pomiri slaba da bode prožila puščico Ha y jaz sem vodnik, kakor gospó Gosarjevo, zapiše drago mazilo in ukaže, da naj so vodje moji bratje, ki me pogledujó sè zavistnim bolnik ostane v postelji vsaj teden dni. Mazilo ni po- z magalo, ker rana se je zacelila sama ob sebi. Bolj tek- okom, zaničljivo dejal je in vspel se, tlesknil .Ie rokama, podprl se pod pazuho in gledal je okrog sebe nila je postelja, ker sinko ta čas ni nadlegoval druzih tako samosvesten, kakor bi bil on izvor nastopku vsega ljudi y bodočega dne ? da, saj je bil dečko. domaće. Sodniji pa je gospá Gosarjeva hudo zaměřila to, da gospodar pesá ni bil vsaj za dve leti zaprt Zamero je kazala s tem, da so ona in hčeri od- Obrazi iz življenja. ni. Odgoja po módi. slej vseh uradnikov rodovine zaničljivo čez ramo gledale. Tembolj so pa z vsemi ženskimi umetnostmi sku-šale privabiti grajščaka. Ce ženska, posebno mlada in Eivina in Noriberta, stavi zanjke moškemu lepa, kakor težko jim uide. Zato tudi gori omenjena grajščaka ki z ženstvom ništa še imela veliko ali celó nič britkih y y (Dalje.) Cez nekaj časa postane Fredi y ki je bil že „feld- trnkih. Lokavec, mlajši , Kavčiču , starejšemu , y je do pa je vebelj", lajtenant. To zopet stane veliko, a gospod Gosár se ne meni za nobeno reč več. Naj gospodari ona", kakor vé in zná. On se zabava s svojim vrtom. yy Mladi komaj 20 let stari lajtenant je premeščen kmalu Piše potem v drugo mesto. krat, kedar potřebuje denarja. bene črtice v pismu materi, pa zopet ta- skušinj, kmalu tičita na ušes zaljubljen v Elvino Noriberta glavo zmešala tako, da si je naročil celó novo obleko, kar se že deset let ni zgodilo. Mati sedmih nebesih. Le naglo poroko, da se kateri ne skesá. To se večkrat zgodi. Kaj pa hčeri? Ste tudi oni zaljubljeni? Cujmo njin je v očetu ni nikdar no- pogovor y ko ste sami. Eivina: „Vselej se smejem, kedar pride ta Kavčič y Poleti se preseli družina nekam na deželo. To je ta trompelj. Prav medvedu je podoben. Kedar Ima vsaj ne- navada pri gospodi, ki to zmore. Le gospod Gosár ostane v mestu, kar mu je zeló po volji, kaj tednov mir. Kraj poletnega bivanja si je gospá Gosarjeva zbrala — ne brez premislika. Sploh je vselej delala s premislikom. Blizo trga, kamor je šla družina, sta bila namreč dva bogata grajščaka, eden mlad, drug ljubi roko, se vselej bojim Noriberta: ,,Meniš, da po- y je ne snedel. Haha!" da ga jaz maram? No y pa saj tudi tvoj ženin ni Romeo. Mlad je res, pa tako boječ, romanih se taki ljubitelji na smeh sta- tako lesén! vijo a Eivina: „Taki se yy y ze vem v srednjih ni h letih, oba neoženjena. Vkljub obilnih večer- veselic, zabav, plesov, koncertov, ki so mošnjičku zló deli, gospá Gosarjeva ni mogla na limanice svojih hČeric v mestu ne enega tička z bogatim perjem vjeti. Par se jih je bilo sicer přijelo, jih je jela gospá za žilo tipati. riberta : bogateji od Lokavca tisuč ! bolj y kakor je tvoj. « No- y zakaj me zavidaš. Kavčič je y to je 1« Eivina: ,,Le za Pa jaz bi vendar ne menjala s tabo." par Nori- berta: „Tudi jaz 8 tabo ne. Moj je že postaren, utegne a so zopet odleteli, ko kmalu umreti." magala. (4 Eivina: ,,Posebno, če mu boš po- Vsak si je mislil : ,,Ti- nikoli." čiča je sicer krasna, pa bo tudi hotela imeti zlato kletko in drago perje in hrano." Zato si je marsikateri premislil, dokler je bilo še čas, in angeljčka sta ostala Noriberta: „Hm! Ljubila ga ne bom res verjamem. Kaj pa bo No- yyt Eivina: ,, To ti rada rekel nadlajtenant, ko sliši o tvoji zaročitvi?" riberta: „Kaj pa tvoj baron?!l Eivina : še prosta. Kar se v mestu ne spečá kmetih, po deželi trgajo. šala. vsem tem. Najine skrivnosti bodijo najine „Ej, to je Tiho! Mama gre. Ona ne sme nič vedeti o a Eivina : y za tisto se večkrat na „Kakor dosedaj ! Tiho!" vorilo o „tujcih" iz mesta. tržičku je kmalu vse go-Domače lepotice, hčere urad- Iz tega pogovora je razvideti, kakošna je bila od- goja gospé Gosarjeve. dobi za ženo! Blagor mozu y * Sultanica Valideh je vladajočega sultana mati. ki katero tako (Dal. prih.) 304 Mnogovrstne novice, * Kako Ruski car živi v glavnem stanu. Čita- bije srce kakor srce bije mili materi; tam pa se vrté frtavke ali celó strupene muhe. Prvib je ogromna većina in razdelile so se v grupe, kakor tirja delo: ene — -----^-------- -..............o----;------- —.....- --------— -----„w » -"j— —. --- teljem našim je znano, da je Ruski car s svojo armado nabirajo materijalne pripomočke v prid ranjenim in šišel na vojsko in da ondi med njo zdaj biva. Iz tabora v Gornjem Studenu o tem njegovem živenji poročajo dujejo in razdeljujejo ; zopet druge same strežejo kakor rotam, kakor pridne bučelice méd ; druge nabrano vre- vojaško, reci to-le: Car živi prav po tansko. Kdor je videl Oriando se sme f ) Kijev, Moskvo, Pet po Spar- v bolnišnicah domá tako tudi na prostem polj i bitev ; one so iz vseh stanov, od svitlih knjegin do prostih ro- Carskoje selo in druga mnoga mesta, v katerih hćerk rokodelcev in kmetov; vse navdušuje živa kri- U8miljene grad, cesarjeva hiša vse druge nadkriljuje v velikosti in si- stijanska ljube zen; > one so v resnici jajnosti, ne bi mislil, da car stanuje danes v preprosti sestre. Frtavke, katerih je k naši veliki sreći in na Bolgarski kolibici, katere streha prebivalce komaj va- našo ne malo čast malo, prav malo, pa skrbno póruje jesenskega dežja. Car stanuje v preprosti kmečki zvedujejo, kdaj bodo zopet pripeljali vjetih Turkov; bajtici pri tleh samo v eni sobici, katera je obdana s nakupujejo sadnim vrtom in živo torov. • , »hiivih jw uuuuuct o uanu^ujcju (se Ve , ua u a a v uj ucuax , aa&aj kjer stoji nekoliko šo- člověk v tako kaso ne dá peneza) za-nje cigar da za svoj Tukaj ograjo, in se ne slišijo nobene himne in vojaške denar, zakaj pameten piško- tov čestitke, ampak samo tihi glasovi lepih juternih ) pol- k v iwťiv awov uvs ucv ucm lj. , v/igai , ^lao. u konfetov in enacih sladčic, dirjajo na kolodvor } čakajo tam po več ur, in ko hlapon pridrdrá, se vrté dnevnih in večernih molitev, pri katerih je car vselej s ter sucejo in muzajo okoli vagonov s koški in škatelji-svojim svitom in štabom pričujoč. Car živi prav pri- čami Turkom pod nos in brke. Ako prašaš: čemu je prosto. Zjutraj pije čaj. Okoli dveh popoldne obeduje; to dobro? si v veliki nevarnosti slišati kosilo njegovo je juha, goveje meso in pečenka. Miza, odgovor : su- na kateri obeduje, je tudi jako priprosta, navadno stoji da nam Čez rovi člověk, ali ne vidiš, da smo omikane dame in vse pod senco hrasta. Car obeduje s svojim štabom al fvv. „^„v/v, uictoic u^^uuju » oruj.ui ccuuix», «i omikani Evropi!" Ko bi Glinka » nikjer se ne vidi znamenje kake stroge etikete. Kosilo težko da ne bi jih pozdravil z besedami : gnjila repa, ne godna v svinjsko korito !" gré dobro imé in slava omikanih v v se bil med nami te bodi trpí navadno eno uro, ves ta čas pa bere carski pridi- )) Se ki 7 ; manj, gar molitve in pa nekatera poglavja iz evangelija. Tudi slava Bogu , je pa tistih strupenih muh drugi ruski kavalirji živijo priprosto zraven svojega cara. med sladkarieami s šopki cvetic v rokah, inoié jih iz se snujejo Od Bismarka na Nemskem jpriceti to je, preganjanje katoiiških duhovnov Je kulturkampf ' v ze obilo vagonov ležećim razcapanim in oškropljenim s krvjo za lostnega sadů rodil. V 813 katoiiških farah škofije Kolo ni j s ke je zdaj Bulgarskih žen in otrók bašibuzukom kakor „Kárnt. Volksst." piše gnjusni izvržek človeštva, ki se to je tisti tudi ni hi lizem zove* že 07 fará brez duhovnov, v Trierski 146 in v Naše občestvo je iz začetka v nemar puščalo to grdo pego, vedé, da ni lica brez ogerca, ki sicer ne koristi "V f iMiiv W 1 v u UUUU » uu », T XJ.1V1MX>.1 JL J,,\J IU > tOJ 9 O x^l OlVjCi uc aul lOU, škofiji Munsterski 62. Ljudstvo, zapuščeno od duhov- vendar tudi ne škoduje, le odveć je in včasi sikií. Nek nov 9 je vpeljalo službe Božje brez duhovnov tako 9 o tistih urah dopoldne in popoldne, ko ljali duhovni službo Božj o , jo zdaj da so popřej opravše ve da brez maše priprost kmet pa, stojé na kolodvoru tik mene, ko je videl, kako nježne ročice teh damic molé šopke cvetic k vagonom, se se je obrnil k meni ter prašal: ..Razve opravlja ljudstvo samo. Taka cerkvena opra- prijehali (to je, kaj so se pripeljali) ranjenije, ne Turki?" vila „Laiengottesdienste^ so pač čudna prikazen. Ob- Turki, Turki prijehali mu odgovorim. iskovana so pa skor tako obilno, kakor poprej , ko so podajut eti dami cveti?" začuđen zopet vpraša 99 koma Ba- jih opravljali duhovni. ,Q 7/./W/V1 o/Ti'ai 7i /v» nr* 7j* 99 cvvij^ix šibuzukom" — mu odgovorim. — • %xj u o i u u û u a u úl i . Skupscin brez konca in kraja je ta mesec v Gradci. se kmetič še bolj začudi ter nadaljuje: ,,Slava Bogu, Bašibuzukom?!" Prvi so če vij ar ji imeli svoj kongres, uiu5i ujiun gostilničarji, potem pridejo juristi in zadnji bodo drugi za njimi što nam přivezli bašibuzukov 9 vedj 9 eti dami nihilistki, Bog menda učitelji —vse skupščine se ve da so nemške. seboj) etu negodnuju dranj s njimi, bašibuzuki zahvatjat (to je, bodo pobťali cunje) ! u Ko se je pise 99 Und der Himmel voiler Huld Hort s? Geschwatz an mit Geduld K. Volksst." Naši dopisi istorija s sladkarijami in šopki cvetic večkrat ponovila, tako v Harkovu, v Tveri in v nekaterih manj važnih mestih, se je vnela v našem občestvu silna agitacija proti tem „negodnim cunjam" in vojnim pravicam ba- šibuzukov, posebno kar so Turki za Balkanom cele vasi RaSije 10. sept. rj Tukaj imamo že lepo ste- in mesta pomorili. ,,negodnimi cunjami" prepirati se , Evropejskimi „omikankami' í m je težko. Govoriti vilo vjetih Turkov; prostaki (gmajnarji) živé v kosar- jim, da blagorodnost, omiko in nježnost srca bi one naj- oficirji v privatnih stanovanjih; podnevi se gnje- nah , tejo po štacunah in okoli branjevk ter vzmajo koli kaj morejo; zvečer pa lovijo po ulicah slepe in mnogokrat tako predrzno , da dvenožne miši včasi nagih Bulgarskih žen in otrók — bilo bi bob v steno kjer • V • misi lepše pokazale, ko bi združile svoje materijalne, fízične in duševne moči s tistimi, ki se sučejo okoli bolnih in ranjenih, okoli 9 sirot in vdov, okoli pregnanih lačnih in policijo na pomoč klićejo. Na kratko rečeno: Turek metati. Vendar poskusili so vse poduk i grajo in zaostane Tiirek, kamor ga deneš. Naša vlada jim smehovanje. Pomagalo je največ poslednje in posebno daje za vžitek toliko, kolikor plačila v službi naši vo- ostrosti iz ust prostih ljudi, kakor je bila nasmeška mo-jaki prejemljejo. Iz začetka so dajali oficirjem zneske skupaj za cele kompanije; ti „blagi bratje" Angleških Jega kmetica. bašibuzukih celó Anglež, dopisnik časopisa žentelmenov, menda mislé, da so še tam kje v Anatoliji, „^iij «orro , «wg«»^^^ ^. „«,«« so spravljali prostaške rubljike v svoje žepe. To je šio da vsacega bašibuzuka, ki ga vjamejo z orožjem v Daily News" pise î iz Bolgarije tako-le : „Jaz menim, tako dolgo, dokler niso prostaki zaČeli kazati, da v nji- mmmm, ^mgmm rokah, bi morali kar na mestu vstreliti. Kakor bi bilo y hovih želodcih se pajčevine delajo; potem se prostaške surovo in nepravično tako postopanje v vojski med ci- kase niso več zaupale oficirjem, ampak začelo se je da- vilizovanimi narodi, podobnimi Nemcem in Francozom jati vsacemu posebej denar v roke. tako ne more biti dvombe, da gledé bašibuzukov bilo Sedanja vojska je odprla vse predalčike sočutja in bi tako postopanje popolnem opravičeno. Ta zver ne milosti v srcih naših"gospá; ne en predalček ni ostal gré se bojevat, ampak ubijat gre, ropat, požigat in po-zaprt in miren ^UD^O) V^LI pitUMiUVy» U* VOWI Q J J M ^ ~ ^ » j w, w O * ^ 7 f ~ ~ ' & ~ " — f ~ notranji nagibi so različni: tukaj končevat. Lahko se reče, da vsak vjet bašibuzuk je kriv, če ne več, vsaj enega hudodelstva, za katero v nekoliko druzih nemških gospodov. Vreme je sloves- vsaki drugi državi, razen Turčije, bil bi že davno ob- nosti zeló nagajalo. vešen ali gilijotiniran." — Tacega mnenja o bašibuzu- Iz Vipavc 18. sept. — Na praznik malega Smarna kih je celó Anglež. Opomniti je še treba, da Turska popoldne je bila tukaj v Vašem listu napovedana tom-vlada se je že nekolikokrat izgovarjala, da basibuzukov bola, ki jo je osnovala tukajšnja podružnica družbe in Cerkesov ne more ukrotiti, in vrh tega je zadosti kmetijske, in pa raz stava vina, pridelanega v deželni znano, da 1870. leta so Nemci vsacega Francoskega vino- in sadjerejski šoli na Slapu. Škoda, da je bilo strelca, ki se ni prišteval k regularni armadi, vstřelili, vreme tako neugodno, da iz daljnih krajev ni moglo če so ga le z orožjem v rokah vjeli. Ker Turška vlada doiti več ljudstva k tej kmetijski veselici, sktero svojih Čerkesov in basibuzukov ne steje za regularno je bil sklenjen jako korišten namen: razdeliti namreč armado in ker celó v svojih diplomatičnih notah trdi, med kmetovalce po srečkanji (tomboli) nekoliko doda nima nikakoršnih sredstev brzdati jih — vsak mi- brega kmetijskega orodja in pa došlim gostom po-sleci človek nehoté praša sam sebe: zakaj Rusija po- kusiti dati dobrega vina, ki se na Slapu prideluje. stopa s ta ci mi roparji, morivci in divjaki kakor z re- Kazstava ta je očitno dokazala korist Slapenske vinorej-gularnimi vojaki, zakaj jim ona daja vojno čast? Z vi- ske sole po ízdelku vina, ki navadnega Vipavca dokaj socih krogov se sliši: „človekoljubje to veli in naš prekosí. omikani svet to tirja." V Zagrah in vsej okolici med Iz Ljubljane. — No, to je bila Turčinom střela z Kazanlikom in Slivno so po odhodu naše armade Cer- jasnega neba ona zdravica, s katero je v Košicah kesi in bašibuzuki pred očmi regularne Turške armade (Kaschau) v gornjem Ogerskem, kjer so bile prve dni poklali in požgali vse prebivalce: moške in ženske, tega meseca velike vojaške vaje, presvitli naš césar 11. stare in mlade. Ko bi Rusija Turčiji objavila, da vsak dne t. m. pri obědu čestital Ruskému caru, rekši: z orožjem v rokah vjeti Cerkes in bašibuzuk bo vstre- „Jaz pijem na zdravje svojemu prijatelju in za- ljen, in da za vsacega umorjenega Rusa ali Bulgara bo vezniku, caru Aleksandru II., čegar god danes vstreljeno deset vjetih Turkov, potem bi Turčija že ne- obhajamo"! Zdravica ta čisto kratka vendar vec pové hala po zverinski klati in mesariti. Ta divji narod ima kot velik govor. Vznemirila je zato vse turkofile in še samo zverinski instinkt, človeškega čutja nima celó nič. posebno Magjare tako, da so se drznili glosirati in ko- Ako tacega vjetega morivca celó s konfeti pasete in s mentirati besede Njegovega veličanstva. Kdor bere po cvetlicami kinčite — se vam bašibuzuk v zobe smeja, turkofilskih časnikih, kako sučejo in popravljajo cesar- pravi omikani svet pa vas more milovati in vam reči: jevo zdravico, mora prepričan biti, da so zlo lažne li „Pojdi, pojdi rakom žvižgat, ne pa vojskovat se z Magjari in njihovi privrženci takraj Litave. Nam pa je —- zverino"! P° zdravici jasno kot beii dan, da se nikakor ni Iz Brega V Dolini V Istri 13. sept. — Naj sporočam omajala trojna cesarska zveza in da Avstrija ne par vrstic iz našega Brega, za katerega se menda no- bo odobrila nesrečne, Turkom prijazne politike, dokler beden ne zmeni, vsaj od tod so dopisi v slovenske ča- obstojí ta zveza. Ce so v Peštu in na Dunaji — pravi sopise le bele vrane. In vendar, kakor drugod, tako »Agram. Presse" — tako impertinentni, da govorijo le tudi v Bregu stiskajo ubogo ljudstvo slabe letine, davki o teoreticnem obstoji one trojne cesarske zveze, to preveliki, razne potrebščine in vedno pomanjkanje de- je> 0 zvezi taki, ki le na papirji stoji, moramo reči, da naria. Tej molkljivosti je kriva mlačnost onih, katerim kaj tacega trditi ni le samo smešaa neumnost, temuč so zanemarjenega ljudstva reve — deveta briga. Naj tudi hudobna perfidija. Ko sta cesar naš in nemški tedaj za danes črhnem le o leti ni, katera se ne kaže cesar bila v Gasteinu nedavno skupaj, sta gotovo prevesela. Prvi pridelki pri nas so se deloma povoljno vtrdila to zvezo in dej an s k dokaz tega je ta, da se ponesli; daljša příhodnost obetala je še boljšega, al ne* Avstrija zdaj ne upira več temu, da se Srbija zopet na mila suša vzela je vsako upanje na dobro ietmo. Vina, boj pripravlja zoper Turčijo. Res , znoreli so Magjari, če ga Bog varuje, bo, kakor lani, zato, ker se je žvep- kajti kakor gadje so začeli njihovi listi: kakor vladni ljalo in s tem ohranilo; otave se ne bo povsod dovolj „Pesti Napio" in drugi pihati zdaj zopet zoper Rusijo nakosilo; o sadju ni govoriti, pa tudi z druzimi pri- iQ Ruskega cara in kar naravnost h u j s k a ti Avstrijo delki se ne more nobeden pohvaliti. Sadje- in živino- v boj zoper Rusijo in Nemčijo. S takim hujskanjem reja — ne verjel bi, kdor sam ne vidi — gre očitno vneli bi radi plamen velike vojske v Evropi, nadjaje rakovo pot, odkar je pogozdevanje Krasa stopilo na se > da iz bojnega kaosa pride Magjarorszag v zvezi s dnevni red. Obložite zdaj ubozega kmeta še z no- Turčijo na čéio Evropi! Takim blodnjam nasproti ne vi m i davki, kakor se z Dunaja sliši, pa mora popol- smejo S lov an i molčati; vsaj so oni še večina v Av- noma konec vzeti! Če mislite iz obupanja resiti kmeta strUb še niso nema raja, s katero bi smeli magjarski z novomodnim liberalizmom, ki je, žalibog! zacel tudi hegi ravnati kakor z neumno čedo! Slova ni morajo žalostěn sad roditi pri prostém ljudstvu, videli boste povzdigniti svoj glas in dobri in pravični cesar jih bo kmalu žetev iz tacega semena, da bode gorjé! poslusal." V Stranjall. — 4. dne t. m. je bila za našo občino — Svitli cesarjevič Rudolf je 14. dne t. m. po- nova volitev županstva, pri kateri je bil Miha Arnež, vračaje se iz Pulja na Dunaj malo časa se mudil na posestnik iz Zgornjih Stranj, za župana izvoljen, za kolodvoru tukajšnjem, kjer so se mu poklonili general- svetovalca pa sta bila izbrana posestnika Matija Pod- major Litrow, c. k. deželni predsednik in mestni župan, goršek in Anton Zupanec iz Zgornjih Stranj. — Kakor slišimo, se bodo župani tistih občin na Iz Idťije 18. sept. — Včeraj dopoldne se je tukaj Gcorenjskem, ki so zarad gozdov in pašnikov z obrtnij-slovesno odprlo novo zidano veliko ces. kr. šolsko skim društvom v razporu, sklicali v razgovor na shod, poslopje, v katerem bodo imeli petrazredna ljudska v katerega^pride tudi c. kr. deželni predsednik vitez sola za fante, štirirazredna za dekleta in pa dekliška Widman. Će obrtnijsko društvo ne bode kmetom druge obrtnijska šola obilo prostora. Vzdržavala se bode ta bolje zemlje dalo, kakor so oni plazi in one pećine, ki šola na stroške c. k. ministerstva kmetijstva, ali prav za jim jih, kakor slišimo, namerava dati, ne bode se doprav rečeno, iz dohodkov, ki jih državi donaša živo gnala tako potrebna in od vseh strani zaželena sprava, srebro, ki ga c. k. vlada koplje iz naše domače Idrij- kajti kmetje bi pač potem mogli z besedami sv. pisma ske zemlje. Iz Ljubljane je k tej slovesnosti přišel reči: „prosili smo vaa kruha, pa ste nam namesti njega c. kr. deželni predsednik vitez Widmann in ž njim še kamen dali.« 306 (Banka „Slovenija") je imela 12. dne t. m. iz- znanje. Trdna volja ga je resiti zadeve vojaške vanredni občni zbor. Zastopano je bilo po delnicah v njem 308 delnicarj pred3edoval mu je gosp t o č n i k, podprvomestnik likvidacijskega odbora Granice, resiti svobodo tiska, sklenil je dobrodejno postavo proti odrtiji, po kateri se določuje, da več čil dborovo je razložilo stan banke „Slovenij « gld. se ne sme zahtevati od 100 gld. posojila itd. PO kot Magjaronski časniki so iz Pešta raznesli grdo laž katero je kazalo, da kakega novega doplačiia ne bode svetu, da je vlada posestva škofa Strossmajera več treba, marveč da dobijo delničarji še nekolikošno ki jim je huda kost v grlu, pod sekvester djala. i povračilo. Ko je prišlo na glasovanje to, da občni zbor Iz Rusko - Turskega bojisca Prenaglo smo zad- trd že v zadnjem zboru storjenemu sklepu o 15% rijió naznanili pad trdnjave Pleven, še zdaj traja ljut oplačanji, je bil ta predlog gl sprejet Po boj krog mestica, ki je po krivdi Ruskega generalnega tem so se likvidacijskemu odseku po predlogu dr. Jan. štaba postalo tako imenitno. Boj je strašno krvav, Rusi Bleiweisa razodele kot kažipot t na to, da se celo poročilo odborovo nat Ije; ena je šla se bijejo hrabro, Turki divji; dozdaj je Ruaov in Ru- in delni- muncov mrtvih in ranjenih okoli 15.000 mož in 360 čarjem v roke dá; druga na to, da likvidacijski odbor častnikov; gotovo imajo Turki še večo zgubo , a nji- vprihodnje tudi v slovenskih časnikih razgl sklice občnih zborov, tretja in ta najgorkej se likvidacijski odbor na vso moč pod hovi poročevalci o tem popolnoma molčé. Ker ste tam to, naj nakupičeni dve najveći armadi: Turška Osmanova in s kon- združena Rusko-Rumunska, bodo gotovo še hudi boji CL V luauij QJTVI. uuuui u Ml » «V V v/ V » . AU» V M « v» uuvuv. »MLUUUUUH , MV\*v ^WUIU O UUU1 UUJI, finijem likvidacije, da se zeló poškodovanim del- v katerih utegne pasti na oběh stranéh do 70.000 ljudi, ničarjem, ki se niso branili doplačil, vendar še kaj ako se Osman-paša prej ne podá, če3ar se pa zdaj ni reši Važnej reci prinesemo brž ko bode natisneno poročila likvidacijskega odbora nadjati; Rusi ne bodo odjenjali, ker pričakujejo velike pomočí. Ze jim gre na pomoč Ruska garda,| ki znasa (Gospod J. Krajec), dozdaj faktor v Blaznikovi čez 100.000 mož, pa bo mogla k večemu v 14 dneh tiskarni, je kupil tiskárno v Novomest „Val.— .. , bode kateremu pod dospeti na bojisče. Grivi ca, jako vtrjen vprihodnje tudi izhajal vzetnik je posebno on. Mi želimo spoštovanemu narod- v Ruskih rokah. Ko so jo stan, pred vzeli Turkom, so se Pie v no m je še memo njaku ) prav srečen pri svojem novem podvzetji. Rusov odlikovali _Rumunci, ki so dobili zavoljo tega po- da (Gospá Odijeva) v rani predstavila v treh gledaliških deljo v čitalnični dvo- sebno pohvalo od Ruskega cara iz Gornjega Studena grah čenk kjer je njegov glavni stan. Oboji Rusi in Rumuni SO « ~ . v**- J^ "J^&y* T wvwu. VUUJI, i LI UUUIUUI, OV iii aui/uc o u x v , pri katerih so sodelovali tudi učenci jako hrabri in kaj živahno naskokujejo , zato je toliko te sole. Občinstvo je preskušnjo, pri kateri se je pri- ranjenih, večidel po Turških kroglab. Čete Ruskega ma tiČ kazal marsikater dober talent, pohvalno sprejelo > s po careviča so se neki po krvavih bojih umaknili čez Intro sebnim in to res Nigrini j evo, m ki je Jane Ey za igrala izvrstno. marljivo učiteljic njenemu trudu. ( Turkov pri obilni pijači tako, da jih je še drugi dan glava bo lela. Naj imajo svoje nedolžno veselje, ki se bo kmalu plavzora pa gospica G. nazaj in čakajo pomoci, da bodo zopet pomaknile se naprej. Sploh pa so poročila iz bojišča tako pristran-ska in nenatančna, da se ne moremo nikakor na-nje v Loowotski siroti" Preskušnja izvršila se je častno škoda, da dohodek ni bil primeren zanašati, zlasti na Turška ne, katera so že od nekdaj lažnjiva. Tako je Sulejman-paša, katerega so bili Rusi rnogorce itd. mago) so obhajali v soboto v kazini vstavili na Balkanu, po Turških poročiiih zdaj tam pri Plevni, brž potem potolče Da se Turki morejo tako braniti, je gotovo prva v žalost spremenilo, če bodo Rusi res odločno na noge zasluga Angležev, ki jih podpirajo ne le z denarjem, stopili Nas bi bilo sram , če bi nam kdo očital j da smo prijatelji Turških bašibuzuk Novičar iz domaćih tujih dežel. Dunaja. zbornici poslancev traja še zmi- rom razgovor o davkovski postavi. Tako čudni so predlogi in govori, da se ne razvidi, kakošen kruh bo iz te moke. Vlada in njej privržena večina vidite, da se državno gospodarstvo mora v bolji red spraviti, ako se hočete še dalje na krmilu izdržati, al žalibog, da obé rijete zopet le v stari greh, da čedalje veče državne stroške hočete pokriti z novimi večimi davki! Danes ima grof Andrassy v Salcburgu skup priti s knezom Bismarkom. Dogodbe zadnjih dni na bojišči so menda povod temu shodu, o katerem se že dolgo govori. ampak tudi z ljudmi, kajti dokazano je, da je med Tur-škimi častniki veliko Angležev. Nekoliko je slabému vspehu Rusov, ki so osebno zeló hrabri, krivo tudi to, da so njihovi vodje vajeni bolj boja s posameznimi Četami, kakor z velikimi trumami, ker so izurjeni večidel v manjem pogorskem boji po Aziji; tudi je več tujcev med njimi in ti, kakor skusnja uči, niso vselej zanesljivi. Vendar naudaja Ruske vojake neostrašen se ni bati, da pogum in ker imajo domá še dosti ljudi > ne užugali Turka, ki je zdaj že spravil zadnjega moža v vojsko. Ce tudi z začetka vojske ne gre vse po volji, konec bo sijajna zmaga Rusov če po ka- kih diplomatičnih spletkah ne sklenejo prezgodaj mirú. Da bi se pa kaj tacega zgodilo, se ni bati, ker Ruski narod nikakor ne bo hotel tacega mirú. Žitna cena Iz Buda-PeŠta. Cel koš v prašan j so poslanci v đržavnem zboru vsuli pred vlado; vsa vprašanja ka- žejo strup u Rusije in so taka 9 da minister Tisza ne bode in ne more odgovora dati, nastavljena so ) da 7 Ljubljani 15. septembra 1877. Hektoliter v nov. denarji: pšenice do mače 9 fl. 59. — banaska 11 fl. 24. tnrsice 6 fl. 20. soršiee 6 fl. 40. rži 6 fl. bi se Avstrija in celi svet bal perfidnih Magjarov, ki ječmena 4 fl. 55. prosa 4 fl. 70. ajde 6 fl. 50. ovsa 3 fl« so leta 1849. po Košutu velikemu knezu Ruskému Konstantinu Ogersko krono ponujali, pa še odgovora niso dobili na to veliko izdajstvo! 90. Krompir 3 fl. 12 kr. 100 kilogramov. Iz Zagreba. Deželni zbor je svoje obravnave ta pot ukrenil na tako dobro pot, da zasluži iskreno pri- Narodno posojilo 68 fl. 15 kr. Kursi na Dunaji 17. septembra. Unirani državni dolg 65 fl. 65 kr. Ažijo srebra 104 fl. 85 kr. Napolendori 9 fl. 42 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožef Blaznifcovih dedičev v Ljubljani,