265. št. — 4. leto, Poštnina pavšalirana. Današnja števiika velja 2’— K V Ljubljani* HCCicl)2l 30* oKtobfa 1921«
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUG0SLAI
*?lS I
Vseučeliški knjižnici
v L/ubljani.
Uredništvo:
i/I. Telefon BOtf
ava:
Telefon 44.
/ e ne vračajo.
I ; priložiti znamlf* / idgovor.
Velika ententa za mir. -* Karl mora Hil
L-a dem, 28. oktobra. Reuterjev tirad doznava, da v zunanjem uradu ne Vedo ničesar o kakem ultimatu male Antante Madl..rski. V splošnem so angleški politični krogi mnenja, da se nioia bivši cesar ali odreči prestolu, ali Pa se mora olicijelno odstaviti. V tej točki se Velika in Mala antanta popol-
noma strinjata. Anglcšl-1 politični krogi r nijo, da ultimat ni potreben, ker se dd vprašanje rešiti mirnim potem, mir se mora ohraniti, ker se eventuelne finančne ali teritorijalne kompenzacije v škodo Madžarske ne dajo spraviti v sklad z mirovno pogodbo.
Politična situacija.
Zagreb, 29. okt. (Izv.) O sejah hr-Vatskega bloka se v javnosti ne dobava skoraj nič, ker so zajedničarji m frankovci, odkar so prišli pod vod-3jvo Radiča, sprejeli tudi njegovo taktiko, ki obstoja v tem, da s.e o storjenih sklepih nič ne pušča v javnost. Doslej se ve le to, da še niso storjeni Pobeni važnejši sklepi, ker imajo pogine. frakcije hrvatskega bloka posebne seje in se šele jutri sestanejo k skupni seji, katere se najbrže udeležijo tudi dr. Trumbič in dr. Momčilo Iva-nič. Ni verjetno, da bi jutrišnji dan Prinesel kaka iznenadenja, ker je več kot gotovo, da Radič ne bo šel v Beograd, dokler ne računa s tem, da tam doseže kak pozitiven uspeh, s katerim bi potem upravičil izpremembo svoje
taktike pred svojimi pristaši. Zato je zelo verjetno, da bo tako postopanje Radiča ustvarilo nesoglasje v hrvat-skem bloku, ker ostale stranke tega bloka niso brezpogojno za politični splendid isolation. — Dočim zboruje Radie v Zagrebu, se doznava iž popolnoma zanesljivega vira, da se zemljo-radniki pripravljajo na to, da pridobijo tal v Sloveniji. Oni hočejo v Celju osnovati svoje glasilo »Nova vas«, ki bo najbrže izhajala enkrat na teden. Vrgli so v svet geslo o izdajstvu »Slovenske samostojne kmetijske stranke«, ki se je izneverila zemljoradniškim načelom, pa se nadejajo, da bodo mogli zbrati nekaj nezadovoljnežev, zlasti na Štajerskem in tako ojačiti svojo stranko.
Narodna skupščina.
Beograd ',Q. okt. (Izv.) Narodna skupščina se .j danes po daljšem odmoru zopet sestala k seji. Predsednik dr. Ribar je otvoril sejo ob 11.30. Po uvodnih besedah je podal besedo zastopniku ministrskega predsednika g. Marku Trifkoviču, ki je prečital ukaz s katerim se narodna skupščina kra-
ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sklicuje na redno zasedanje. — Nato je predsednik predlagal, naj se prva seja zaključi in odredi prihodnja za popoldne ob 16. uri z dnevnim redom: Izjava vlade povodom dogodkov na Madžarskem. Predlog je bil sprejet.
Borba z Albanci.
Beograd, 29. okt. (Izv-) Kakor Poročajo iz Južne Srbije, se nadaljuje borba v odseku Aras — Lješ. Albanci 80 se z močnimi napadi poskušali približati našim postojankam, pa so bili energično odbiti. Naša artilerija de-‘bie z največjim uspehom in čisti vse
pred pehoto, ki kljub ogromnim težkočam zavzema postojanko za postojanko. Iz mnogih albanskih trupel je sklepati, da se izgube Arnavtov zelo velike. Poleg tega so naše čete zajele veliko število iijc ••nikov.
DR. BENES IN MASARYK — EDINA ZA SKUPNI 'NASTOP VOJSKE IN NARODA.
Praga, 28. okt. Pri slavnostni in svečani avdijenci povodom slavlja tretje obletnice Cehoslovaške republike pri predsedniku republike je izvajal ministrski predsednik dr. Bcneš: Vlada se more že danes veseliti prvih uspehov svoje odločnosti. Vlada je upala, da se bo ves problem rešil v kratkem. Upamo, da se bomo mr gli v kratkem vrniti k popolnemu plodono3-nemu delu pod boljšimi pogoji, k našim velikim mirovnim nalogam v parlament, kjer bo po zadnjih dogodkih vladala še večja enotnost, državniška mirnost in razsodnost, kakor tudi ona spravna , in preudarna atmosfera pri vseh strankah in nacijonalisUh, ki bo olajšala vladi izvršiti to, kar si je postavila za cilj. — Po cerclu a) člani kabineta, je predsednik Masarvk sprejel deputacijo vojske. Na nagovor ministra za narodno brambo je odgovoril predsednik:	Zahvaljujem se "am za
vašo izjavo. V kolikor sem sprejel vesti, napreduje mobilizacija v vsej državi v miru in redu. V tem vidim dokaz, da sta vojska kakor tudi ljudstvo vseh slojev spoznala, da je naša vojska nekaj drugega, kakor pa v stari absolutistični državi. Pričakujem strogo disciplino pri vseh nadaljnjih akcijah. Naša vojska, njena uprava m vodstvo se bodo obnašali napram državljanom vzorno ne samo doma, temveč tudi na tujem ozemlju, ako bo potrebno, da odide tja. Mi nimamo nu-benih osvojevalnih namenov in tudi ne uganjamo nobene maščevalne politike. Mi nočemo vojne, toda znamo se braniti..— Na nagovor predsednika
češkoslovaškega narodnega sveta je
Konferenca v Porlorose.
Portorose, 29. oktobra. Danes so se pričela posvetovanja konference v Portorose. V otvoritveni seji je bil izvoljen Avezzana za predsednika, . Batou in Dent za podpredsednika. Sklenilo se Je, ^staviti tri komisije, gospodarsko, poštev   ____________________________________
no in železniško.'Načelnika komisije za železnice sta Luccioli in Dent. Komisije prično delati popoldne. Dospeli so tudi češkoslovaški delegati, tako da so sedaj zastopane vse države.
ARETACIJA KARLI STIČNIH MAGNATOV NA OGRSKEM. a Budimpešta, 29. okt. (Izv.) Grof 'ndrassy ih Stefan Rakovszky sta bila •noči prepeljana v Budimpešto in oddana v zapor državnega pravdništva.
KAM pdšLJEJO KARLA?
. London, 29. okt. (Izv.) Poslaniška °nferenca predlaga Madeiro kot za-*etišče razkralju Karlu pod pogojem, ^ pristane na to Portugalska.
Velika in mala antanta.
' London, 29. okt. »Daily Chronicle« ■Piše: Velika ententa je članom male utente nudila svojo moralično pod-P°r°, ko so odredili mobilizacijo, da £FepreČijo povratek Habsburžanov. wCr je pa madžarska vlada poizkus zatrla v kali, ni' več povoda- za ooroženo posredovanje, pač pa se °ra Madžarsko opozoriti, da bi se Vznemirjajoči dogodek nikdar ne p 'Petil, ako bi madžarska vlada ne Po	zanemarjenja	v	izvrševanju
U godbenih dolžnosti, ki se tičejo
PREKI SOD V KRASLICAH.
tpi . ra&a, 28. okt. Tiskovni oddelek strstva za narodno brambo poro-Vo;- ‘Včeraj ob 17. je došel v Kraslice ja/ - asistenčni oddelek, ki je obstoje-, lz 38 mož in dveh častnikov. Na vej- Voru je pričakovala oddelek stv:ja množica nemškega prtbival-jijj3’ ki je spreje’a vojake s hrupom, in obmetavala s kame-
njem ir • oDmetavaia s Kamere^ Moštvo je vkljub temu ohranilo žalit;121 Piino ter ni odgovarjalo na ve- Ko je oddelek med znatnimi
zap r ^ 0 je oddelek med znatnimi Padi- Prišel na	glavni	trg, sta
je j,-, ,z sosednjih hiš dva	strela. To
Preb; ° /■'iamenje za	napad	zbranega
°dv7Z-Stv.a,’ r* ie	hotelo	vojakom
lo n. 1 Pl!ske. Ubitih je bilo 11 oseb, Hacj n r,a^ varstvo miru se je ^*asii °	okrajem	Kraslice	pro-
. 11 Preki sod.
4bS3tHa in mir na ogrskem.
“dimpešta, 28. oktobra. Štacijski
P°Velm-i	oktobra.	Štacijski
izjavil V Subotiš£u general Artner je ;vzne ’ da.ni nikakega povoda več za 88y«od Je’ ker se ie na Madžarskem ~---aJf2p.osjayy mir. in red in ie ukre-.
njeno vse, da se preprečijo kršitve miru. Prebivalstvo priča’uje nadaljnjega razvoja dogodkov s popolnim mirom. Za stroge ukrepe ni nobenega povoda, zaradi tega so bile razveljavljene že vse izjemne naredbe. Po odloku državnega upravitelja morejo oni, ki so se udeležili restavracijske akcije, upati na ol Širno amnestijo.
K MOBILIZACIJI NA ČEŠKEM.
Berlin, 29. oktobra. Po vesteh z meje je došlo, kakor poroča »Berliner Tagblatt« včeraj v Rumburgu in Warn-dorfu ter drugih krajih povodom mobilizacije do ustavitve dela in drugih protestnih izjav.
KARL IN ŽITA V SAMOSTANU tii:any.
Budimpešta, 29. oktobra. Madžarski korespondenčni urad javlja iz Tihany-ja: Za bivšo kraljevsko dvojico so priredili levo krilo samostana. Samostan čuva 150 vojakov in 50 orožnikov. Poveljuje jim general Lorx. V Tihanyju se nahajata tudi polkovnik Simonfalvy in major Tokos. S strani antante se nahajajo v Tihanyju angleški polkovnik Selby, francoski polkovnik Minaux in italijanski polkovnik Auzzoni. Pred samostanskimi vrati stoji častna straža. Polotok je zaprt s trikratnim vojaškim kordonom. Promet z brodom je bil nekaj dni popolnoma ustavljen, sedaj pa je vsak dan dvakrat dovoljen. Bivši kralj se nahaja v potrtem stanju. Dvakrat na dan se udeleži službe božje. Ob lepem vremenu se izprehaja po vrtu, ki je obdan z visokim kamenitim zidom. Včeraj sta ga obiskala knez prlmas Csernoch in general Soos.
FTUCCCSKA PROTI HABSBURGOV-CEM?
Pariz, 29. oktobra. »Temps« izjavlja v polemiki, da se ne more nastopiti dovolj ostro proti podtikanju, da Francija skrivaj podpira bivšega cesarja Karla. List upa, da se zavezniki ne bodo zadovoljili s tem, da bodo zahtevali odpoved Karla, marveč da bodo pripravili madžarsko vlado do tega, da bo proglasila odpoved vse dinastije, kakor želi to mala antanta.
odgovoril predsednik: Ne dvomim, da se bo narodni svet potrudil vzdržati mir, razsddnost in red v vseh slojih našega naroda. Upam, da bodo mobilizacija in njene posledice ojačile spravljivo razpoloženje, v katerem je pričela nova vlada s svojim poslovanjem. Zunanji položaj, nevarnost političnih in socijalističnih reakcij zahtevajo konsolidacijo naše države. Pod tem razumem tudi zadovoljitev vseh pametnih in primernih zahtev državotvornih strank ne glede na politične, socijalne, verske in narodne razlike. Narodni svet je poklican razširjati zmisel za državo in državniško politiko, za politiko, ki bi mogla harmonično predočiti notranje potrebe z ozirom na sosednje države in na vso Evropo. Bil sem vedno prepričan in tega nisem samo enkrat izrekel davno pn‘d vojno, da je češko vprašanje svetovno vprašanje. Želim vam, da bi‘ to pravilno pojmovali ter mogli to veliko nalogo s svojo organizacijo razširiti in ojačiti.
ANTANTA IN DOGODKI NA MAD ŽARSKEM.
Dunaj, 29. oktobra. (Izv.) Diplomatska pogajanja v madžarskem vprašanju se bližajo koncu. Dobro poučer.i krogi sodijo, da ne pride do vojne med malo antanto in Madžarsko. Domnevajo,,, da bo Madžarska pač morala sprejeti zahteve male antante in da se ta ne bo zadovoljila s formalnim sprejetjem zahtev in da bo izvedbo izsilila z vojaškimi sankcijami. Mala antanta bo potemtakem zasedla madžarske pokrajine in mesta.
Razdelitev v oblasti.
KARLOVO RAZSTOLIČENJE.
Budimpešta, 29. oktobra. (Izv.) Bivši kraij Karel doslej še ni podpisal dekreta, s katerim se odreče Madžarskemu prestolu. Pogajanja v Tihanyju se nadaljujejo. Do Jutri se mora kralj odpovedati, ker bi se sicer moral odstaviti. V nedeljo bodo razkralja Karla prepeljali na angleško vojno ladjo. Kraljica Žita bo prostovoljno sledila soprogu v prognan-stvo.
SLOVENSKI oddelek NA VSEUČILIŠČU v NEW YORKU.
Newyork, 29. okt. (Izv.) Veliko newyorško vseučilišče, Calumbia Uni-verslty je ravnokar izdalo učni program svojega slovenskega oddelka za šolsko leto 1921-^x922. Slovenski oddelek (Slavonic Departement) je bil dosedaj pod vodstvom znanega slavista prof. John D. Prince, ki je bil nedavno imenovan za ameriškega poslanika na Danskem. O jugoslovanskih predmetih predava prof. Dr. Milivoj S. Stanojevič. Isto so? dva tečaja za poduk srbo-hrvaščine, edeif' začetni in drugi nadaljevalni, vsak po dve uri na teden: nadalje predavanja o moderni jugoslovenski kulturi vsak petek od 7. do 840 zvečer. Vsakdo sme te tečaje proti plačilu predpisane .vpis-nip« obiskovati.
Ko so ob prevratu leta 1918 zastopniki naših pokrajin polagali temelje enotne državnosti svojega naroda, tedaj je ta čin izražal vzneseno soglasje nacionalnopolitičnega hotenja jugoslovanskega naroda. Nacionalna propaganda v inostranstvu in revolucionarna borba v jugoslovanskih pokrajinah Avstroogrske proti stari monarhiji in za skupno jugoslovansko državo se je hranila « poletom sanj o bratskem, skupnem domu, v katerem smo želeli bivati samostalni. Osoblto je mladina prednjačila s programom, stvoriti iz treh plemen enotno nacijo in enoten kulturni tip jugoslovanskega človeka. Takšno je bilo razpoloženje ljudstva in inteligence ob prevratu in ob progla-šeniiLnaroanega edinstva 1. decembra 1918.
Če pregledamo sledečo dobo do sprejetja Vidovdanske ustave 28. julija 1921 in preiskujemo, v koliko je utrdila od naroda zahtevano in od regenta proglašeno narodno edinstvo, moramo ugotoviti, da se je nacionalno in državljansko čustvovanje znatno poslabšalo in da se je končno pojavilo v ostri obliki plemensko nasprotje: Notranjepolitične borbe so •rodile hrvatsko vprašanje in globoko utemeljene zahteve po reviziji ustave, ki se znajo izpre-meniti v notranjo opasnost prvega reda in zamotati naše notranje življenje za desetletja. Notranjepolitična vprašanja so v tesni zvezi z nalogami zunanje varnosti, ki nam jih bo bodočnost prinesla. Ako v notranjosti države ne bomo uspeli utrditi mirni razvoj ter priti do zadovoljive in nacionalno edinstvenost naše države pospešujoče ustave in s tem do možnosti pravilnega, nemotenega in potenciranega socialnega, gospodarskega in kulturnega dela, tedaj država ne bo mogla ustvariti krepki organizem, ki bo v stanu kljubovati sovražnim silam in položajem, ki se bodo v bodočnosti zaganjali v naše državno telo. Borbe za Vidovdansko ustavo so pokazale, da se je z vprašanjem upravne razdelitve, to je z razdelitvijo v oblasti spojilo bistveno zagato naše notranje politike, namreč hrvatsko opozicijo. V tem oziru je Stojan Protič vodil pregovore v Zagrebu in najnovejša brzojavka iz Beograda pravi, da bo vlada zakon o oblastni razdelitvi in avtonomiji predložila zakonodajni skupščini, da or.a izvrši potrebne izpremembe. Sedaj je za hrvatsko opozicijo prišel trenutek, da izrabi in pridobi, kar se pridobiti še da. Absolutni centralisti uvidijo opasnost plemenskega vprašanja v obliki in obsegu, ki ga je danes zavzelo. Alternativa pravi, da tirajo lastna notranjepolitična naziranja do skrajnosti in s silo odpravijo stranke, ki se jim upirajo, ali pa da uvidijo brezuspešnost in nevarnost te poti, ki bi naš notranji položaj še bolj poslabšale. Kadar je polovica naroda proti sedanji ustavi, tedaj se mora ustavna ^revizija izvršiti potom mirnega sporazuma ali pa potom novih volitev. Ti izhodi se bodo v bližnjih dneh razjasnili. Načrte, ki predvidevajo nekako federalistično razdelbo države suverenih plemen, odklanja javnost kot protidržavne nakane. Menda je St. Radič revidiral svoj zagrizeni program in nadomestil čustveno razburjenost s treznim pogledom na državo in na gospodarskoseljaške interese, katere bi moral pač tudi braniti. Plemensko čustvovanje je danes sociološko dejstvo, preko katerega resen politik ne sme preiti. Gre samo zato, da se najde sociološko utemeljene prehode, in sicer najkrajše in najuspešnejše, ki bodo omogočili neprisiljeno zlitje jugoslovanskih pokrajin v enotno nacionalno zavest. To pa bo doseženo, kadar bomo izločili vse plemenske nazive, plemenske tendence in čuvstvovanja. Z nasiljem se ti prehodi ne uodo dali doseči, to je jasno kot beli dan.
Oblastvena razdelitev, ki bi tujerodnim manjšinam prepuščala upravo recimo Vojvodine ali Makedonije, ne more iz državnih ozirov priti v poštev. Na drugi strani ne sme oblastvena razdelitev dražiti danes obstoječo plemensko občutljivost. Tozadevno je Trumbič sestavil načrt, ki deli državo na štiri dele in sicer Slovenijo z Ljubljano; llrvatsko, Slavonijo in Medji-mar je z Zagrebom; Beograd, Vojvodino, Srbijo in Makedonijo z Beogradom: Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črnogoro s Sarajevom. S sarajevsko sku-p'mo bi bilo plemensko vprašanje uravnovešeno. Ta načrt bi ustvaril ugodna tla za izravnavo nasprotstev. Jdsno je, da bi taka ali slična rešitev izločila plemensko vprašanje in ustavno revizijo, ki jo je Vidovdanska listava postavila našemu notranjepolitičnemu življenju. Vladne stranke kakor tudi opozicija naj dokažejo, da je oblastvena razdelitev in ustava zaradi države in naroda, ne pa narobe narod in država zaradi kapricijoznega načrta oblastne razdelitve ene ali druge stranke. Oblastna razdelitev, ki bo zadostila navedenim dvem zahtevam našega notranjega življenja, bo šele izločila nasprotja in omogočila zaenkrat sestavljeno nato čezdalje bolj enotno kulturo in nacijo. Prava notranja politika je tista, ki računa z zgodovinskimi in sociološkimi pogoji državotvornosti!
Razmjtiitvena komisija z Italijo.
Beograd, 29. okt. (Izv.) Razmejitvena komisija z Italijo bo te dni obnovila svoje delovanje. Po sklepu
naše in italijanske vlade se ima razmejitev končati do zime.
SPREMSTVO KARLOVO MORA IZ ŠVICE, DOLGOVE MORA PLAČATI MADŽARSKA.
Bern, 28. oktobra. Cisto izključeno je, da bi dovolil zvezni svet spremstvu razcesarja Karla na prošnjo ostati v Švici še dalje, kakor do predpisanega 31. oktobra, na kateri dan mora spremstvo zapustiti Švico. Izvedba težavne finančne likvidacije je, kakor doznava švicarska brzojavna agentura, po mnenja okcljclnih krogov stvar madžarske
vlade.
S
ITALUA PROTI MALI ANTANTI.
Rim, 29. oktobra. (Izv.) Merodajni krogi potrjujejo, da je italijanska vlada naročila svojima poslanikoma v Pragi in Beogradu, da pozoveta češkoslovaško in jugoslovansko vlado, naj bodita zmerni v svojih zahtevah narrr.m Madžarski. Italija jc sporazumno z zavezniki mnenja, da oboroževanja male antante miru v Evropi ne bodo zagotovile, ampak ogrožala. Kar se tiče ostalih zahtev male antante, meni Itali-
ja, da morejo biti le predmet pogajanj, nc pa groženj.
Borzna poročila.
Dunaj, 29. okt. Tendenca današnje privatne borze je bila menjajoča. Valute so notirale: marke 2350 do 2400, češkoslovaške krone 4030 do 4150, jugoslovanske krone 1350 do 1370, madžarske krone 520—510, poljske marke 91—93, dolarji 4200 do 4225, funti 16.600—17.000, francoski franki 300—305, lire 162—165, švicarski franki 780—785, leji 2600 do 2650.
Curih, 29. okt. Devize: Berlin 3.12, Holandija 185, . Newyork 544, London 21.40, Pariz 39.65, Milan 21.55, Prga 5.50, Varšava 0.13, Zagreb 1.85, Budimpešta 0-70, Bukarešta 3.50, Dunaj 0.25, avstrijske krone 0.16.
11
Pred tremi leti.
Včeraj je minulo troje let, odkar je Ljubljana in z njo ves slovenski narod po dolgih, trpljenja polnih stoletjih otresel s sebe sužnost tujerodnim Habsburgovcem in v silni, opojni radosti zadihal svobodno na svobo^ nih tleh. Tri leta komaj so minula, pa že temni spomin na one prelestne dni prve svobode,- že izginjajo dogodki in osebe onega velikega časa v 'meglo preteklosti in čez nekaj let morda že ne bo naša mlada generacija vedela o prvih dneh svoje narodne in državljanske svobode ničesar več. Poznejše naše generacije morebiti ne bodo vedele več, kako'je živel, kakp čutil in kako delal mf§ narod, ko je napočil njegov veliki dan in ko je vzel po stoletjih prvič v svoje lastne roke vajeti svoje usode. Naj opomnimo našo javnost in osvežimo njen spomin na te dogodke vsaj z nekaterimi vrsticami, dokler ne bo mogoče obširneje podati zgodovino onih dni.
Wilsonova spomenica med našo širšo javnostjo ni vzbudila' v početim globokejših dojmov in malo jih je bilo, ki so v njej videli pričetek- konca. Sele velika zagrebška manifestacija je vzbudila slutnjo velikega časa tudi med našim srednješolskim dijaštvom in napetost, ki je vibrirala v vsakem posamezniku, je hotela iz mladih duš, v katerih je bila najmočnejša, preiti v dejanje. Zagrebški zgled je vlekel in iz vrst srednješolcev je izšla prva ini-cijativa za manifestacijo tudi v Ljubljani, ne da bi se zavedali dalekosež-nosti svojega koraka.
Sklicali so sestanek, na katerega so povabili tudi visokošolce in zastopnike političnih strank. Sestanek se je vršil torek pred prevratom v sobi kat. iz-obraž. društva za šentjakobski okraj in udeležilo se ga je poleg srednješolcev tudi nekaj visokošolcev in zastopnikov raznih strank; spominjam se dobro, da je bil navzoč tudi g. Ivan Hribar, sedanji pokrajinski namestnik. Sestanek je položil prvo osnovo za zadnji revolucijski akt našega osvobo-jenja. Sklenilo se je v principu, da naj se izvede vsa akcija sporazumno z vsemi političnimi strankami in v svrho tozadevnega dogovora se je za drugi dan sklicala seja zastopnikov vseh Strank in dijaštva.
Drugi dan se je v brezalkoholni restavraciji seja vršila, toda ni privedla do definitivnega sklepa glede vsenarodne manifestacije. Zastopniki strank si niso upali prevzeti odgovornosti za celo akcijo in sprejet je bil predlog, da naj se skliče zopet za prihodnji dan kraj. zaupnike vseh strank v veliko dvorano Mestnega doma, da končno odločajo o vprašanju ali naj se manifestacija vrši ali ne.
V'soboto zvečer je bila dvorana Mestnega doma nabito polna. Navzoči so bili zaupniki kraj. organizacij vseh političnih strank, dijaštvo in tudi precej drugega občinstva se je nabralo.
Preko vse Ljubljane je šla one dni, ko se je odločevalo o vprašanju manifestacije, tajna sila, ki je zagrabila vsako srce, ga stisnilo v pričakovanju nekaj neznanega, velikega, odrešujočega. Srce Ljubljane je utripalo hitreje in hitrejše utripanje je povzročalo tesnobo— bila je tišina pred nevihto. —
Ozračje je bilo napolnjeno z -lektriko in moralo je priti do eksplozije.
Vodilni možje političnih strank te tesnobe niso pravilno razumeli. Tudi oni so morda čutili, da prihaja nekaj velikega, nepoznanega doslej in stre-petali so pod težo nepoznane veličjjne in izgubili svojo odločnost, ter hoteli čakati — kot se to tudi danes tolikrat dogaja— da tok časa sam reši vprašanje- razvoja. Morda pa niso niti čutili strašne napetosti in tesnobe, ki je zavladala one dni v Ljubljani in m« r-da niso niti slutili onega, kar je prihajalo..
Za predsednika zborovanja je bil izbran g. Adolf Ribnikar, ki je otvoril shod in označil v kratkem govoru njegov namen ter priporočal previdnost in je svaril pred prenagljenimi dejanji. Kot prvi je v imenu Narodnega sveta spregovoril g. Ivqn Hribar. Za njim sta govorila v imenu klerikalcev dr. Puntar in v imenu soc. demokratov sodrug Petean, ki sta se obadva odločno izjavila proti manifestaciji in je zadnji celo že formalno stavil predlog, da naj se ne manifestira, medtem ko je dr. Puntar zahteval, da ifhj Se manifestacija odloži za toliko časa, da se vrne dr. Korošec, ki se je takrat nahajal v Švici. G. predsednik shoda je ostal nevtralen, toda predloga gosp. Peteana ni dal na glasovanje. Na obrazih zborovalcev se je že pričelo risati malodušje in hila je podoba, ka-kpr da Ljubljana ni še zrela za manifestacijo svoje volje po svobodi. Takrat pa se je oglasil k besedi g. Zorko Fakin, ki je že na prejšnjih sejah zastopal dijaštvo in je v ognjevitem govoru dvignil vse navzoče iz porajajočega se malodušja in jedrnato navedel vzroke,’ ki nujno zahtevajo takojšnjo manifestacijo za Wilsonova načela in proti tlačenju svobodnih narodov od strani Avstrije. Njegovemu govoru je sledila eksplozija. Tesnoba je zginila, obrazi so zažareli, mišjce so se napele v strastni volji boriti se do skrajnosti za narodno čast in svobodo in ko je takoj po njegovem govoru g. Anton Pesek stavil predlog, da naj se vrši manifestacija čez pet dni, t. j. 29, oktobra, je bil predlog z ogromnim navdušenjem soglasno sprejet. G. Pesek je v ognjevitem govoru dejal, da vsa Slovenija gleda na Ljubljano in da mora bela Ljubljana iti z dobrim vzgledom naprej. Pomisleki naj padejo, treba je odločnosti in dejanj. Manifestacija se mora vršili, kajti če z odločnim nastopom količkaj moremo vplivati, da se grozna vojna konča vsaj en dan ali vsaj eno uro prej in če rešimo s tem življenje samo enemu edinemu slovenskemu vojaku na fronti, je sveta dolžnost Slovencev v zaledju, da odločno manifestiramo za mir in svobodo. Pomisleki, da ni dovolj časa za priprave in da je še prenevarno tik za fronto prirejati manifestacijo za svobodo, nas ne smejo plašiti, kajti gre za velike stvari, za katere je treba odločnosti in energičnega pokreta. Odločen nastop g. Peska je vse elektrizi-ral in navdušil ter potegnil za seboj tudi omahljivce in bojazljivce.
Izvolil se je pripravljalni odbor, sestoječ iz zastopnikov vseh političnih strank, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Sedaj šele se je pričelo trudapolno delo. Za predsednika odbora za manifestacijo je bil izvoljen g. A. Ribnikar, ki pa iz »previdnosti« te funkcije ni 6prejel ter je celo izstopil iz odbora ter prepustil delo, nevarnost m ougo-vornost drugim. Predsedstvo je prevzel g. dr. Zupan, odvetnik. Večina dela pa je slonela na g. Pesku, ki jc razvil, naravnost velikansko agilnost in delavnost.
Propagandni, organizatorični in drugi odseki so delali noč in dan, srednješolsko, dijaštvo pod vodtsvom g. Fakina je izvršilo ogromno delo. Narodne dame pod vodstvom gospe dr. Tavčarjeve so požrtvovalno pomagale in g. Pesek je razvil propagando, ki je morala doseči svoj namen. Lepak za lepakom, letaki za letakom je šel med narod in vsi listi brez izjeme so pripravljali narod na njegov veliki dan.
Prišel je. In nikdar Ljubljana ni videla sijajnejše- manifestacije, krt na dan osvoboditve slovenskega naroda. iZe zgodaj zjutraj .so prihajali v Ljub-ja-np okrašeni kmečki vozovi polni deklet in fantov v narodnih nošah, zora-. le so se vse šole s profesorskimi zb01 i in učiteljstvom, vse korporacije, vsa naša narodna in kulturna društva — vse, prav vse se je radostilo in pozdravljalo narodovo osvobojenje. Avstrijske soldateske ni bilo videli nikjer in vodstvo policije je avstrijsko policijsko ravnateljstvo že oddalo v 1 ke manifestacijskemu odboru, da ga nikdar več ne prejme nazaj.
Ljubljana je čutila svojo svobodo. Kjerkoli se je pokazal sprevod, — ki ga je spretno aranžiral g. ravnatelj Šapla,— so ga ljudske množice burno, viharno pozdravljale in obsipavale s cvetjem. Poleg deklet v narodmli nošah je bila predmet največjih cvacij skupina treh konjenikov v narodmli nošah, ki je vsa v trobojnicah, kakor zeleni Jurij pomlad, oznanjevala svobodo celokupnemu jugoslovanskemu narodu. Ko se je po nagovorih na Kongresnem trgu pridružila sprevodu tudi četa naših častnikov, je bila naša zmaga popolna.
Na večer se je vršila ljudska veselica v veliki dvorani Uniona, ki je bila prenapolnjena civilnega in vojaškega prebivalstva. Po dolgih letih krvi in sovraštva je zopet našel brat brata in ga objel v spoznanju, da mora z njim skupno v boj proti skupnemu sovražniku. In ko je g. Fakin nagovoril zbrano občinstvo in proglasil Avstrijo za mrtvo in strto in za sovražnika jugoslovanskega naroda vsakogar, ki bi oddal za Avstrijo le še en sam strel, le še enkrat potegni meč zanjo — so na mah zginile iz vcjasiGh čepic Karlove rozete in častniki so darovali svoja odlikovanja, da so se t.b obči radosti izdražila v korist narodnemu svetu.
Drugi dan dopoldne je nadporočnik Badjura ustavil z . revolverjem v roki prvi automobil, prihajajoč iz Trsta, na Tržaški cesti so se postavile strojnice in po Ljubljani so krožili parte-listi o Avstriji, ki jih je izdala Peskova Zvezna tiskarna. Kako \cli-kega pomena so bili ti parte-listi, se je zvedelo še le pozneje, ko se je dozna-lo, da so na deželi verjeli v razpad Avstrije* še-le, ko so prejeli te parte-liste. »Če se upajo v Ljubljani tako
norčevati iz Avstrije, potem je pa že res, kar časopisi poročajo, Ja je razpad tu«, so dejali rodoljubi po deželi.
Danes je .baš tri leta, ko je prišel drugi dan po manifestaciji zjutraj neki hrvatski polk z godbo v Ljubljano. Navdušena mladina ga je peljala pred cukerfabriko, kjer so oprostili tam zaprte »veleizdajalce« ujetnike vojake Čehe, Slovence in Hrvate. Potem so krenili h komandi mesta, kjer je nadporočnik dr. Rostohar aretiral vojaškega poveljnika ter so prevzeli komando jugoslovanski častniki.
Baš isti dan kakor v Ljubljani — 29. oktobra — se je vršila enaka velika menifestacija v Zagrebu in tako praznujemo Slovenci in Hrvati isti dan 29, X. kot dan osvobojenja, dan prevrata. V Pragi se je izvršil preobrat en dan prej 28. X. Ko bi se ne bila Ljubljana zganila, bi praznovali Čehi 28., Hrvati 29 oktobra dan osvobojenja, Slovenci pa bi ob strani lahko gledali njihova slavlja. Ker pa se je Ljubljana tudi oživela iz mrtvila, lahko Slovenci ponosno praznujemo 29-oktober kot dan osvobojenja, Odioč-nost v pravem momentu in energično delo sta še vedno dosegla svoj cilj.
Arh. prof. Kregar Radon
Predpogoj vsake resne umetniške kritike je stvarnost. Kritika mora umotvor obvladati, razumeti ga obdelati in premotriti in to s stališča* ki odgovarja času in razmeram, ter pogojem umetniškega usharjanja. Izraz osebnega občutka, brez globljega razumevanja, brez navedbe napak in brez povdarka prednosti in vrlin umotvori, se ne more smatrati za kritiko. Kritike priobčene v političnih dnevnikih so ravno v tem oziru nestvarne, površne in često le izraz osebnega mnenja, ki pa vsled pomanjkanja zmožnosti vrline in napake spoznati, naves-sti in dokazati, ne sme biti merodajen
• za javnost. Najpovršnejše v tem oziru so kritike dramskih in opernih predstav, priobčene v političnih dnevnikih. Vzrok temu je, da se kritik izrazi le v splošnem in se ne poglobi v eni ali drugi del dotične predstave. Kritik, ki hoče kritizirati dramo in opero, njeno umetniško literarno vrednost, umetnost igranja, godbe, scenerije itd., bi moral biti vsestransko naobražen, kar je pa danes le redek slučaj. Zato je boljše, da kritik obdela le oni del, ki ga obvlada, ostalo pa prepusti drugemu.
Z ozirom na kritiko, priobčeno v »Slovenskem Narodu« pod naslovom »Dramsko gledišče« dne 20. in 21. oktobra t. 1. hočem navesti nekoliko njenih nedostatkov in protislovij.
Kritika dramske predstave sestoji iz treh poponoma ločenih delov in sicer: prvič kritika drame 'same, t. j. njene literarne vrednosti, drugič kritika igranja ali duševnega slifanja in tretjič kritika režije, katera sestoji iz dveh delov iz režije v ožjem pomenu besede, t. j. rezišerjevo individuclno občutenje, notranja duševna predelava umotvora in njegovo prednašanje, ter iz scenerije,, ki je le izpopolnitev duševne vsebine drame,'nje’no ozadje ali okvir. Poleg omenjene. naloge mora
režiser razdeliti pravilno vloge, grupirati in razvrstiti slike in podati .umetniku, ki zasnuje scenerijo direktive, katerih se mora brezpogojno držati.
Če strogo premotrimo kritiko v »Slovenskem Narodu« sestoji iz sledečih delov: prvič razlaga idejne misli, ki tvori psihološko razmotrivanje spolnega nagona v zakonskem, samskem življenju. Literarne ocene ta kritika nima. Drugi del te kritike vsebuje oceno igranja, ki začne z trditvijo, da bi bilo>kos tej nalogi le igralsko združenje od približne umetniške višine »Hudožcstvenikov« in njih načinu »duševnega slikanja«. Če bi »Hudo-žestveniki« to dramo baje igrali ali ne, je za oceno predstave, igrane od naših igralcev na našem odru brezpomembno. Gospod Rogoz, po sodbi kritike ni podal povsem pravilno Martina in to z ozirom na deklamiranju podoben govor, ki ni dovolj naturalističen. Vprašati se mora, ali je naturalizem tu sploh na. mestu? Kritik sam priznava, da je to kakor pesem, pisana v nekaterih ritmih. Toraj jeigovor, kakor cela drama, stiliziran, stiliziran mora biti vsled tega tudi način pred-našanja.
Sodba o igranju gdč, Wintrove pa je neutemeljena, le v splošnem izrečena in brez pravih dokazov. Kje leži napaka v igranju, tega kritika ne pove. Če samo v nejasnosti izgovorjave glasu »s«, potem je to zelo majhna napaka, ki absolutno ne opravičuje tako ostre kritike. Trditev, da ta vloga tudi sicer ni za gdč. Wintrovo posebno prikladna in da bi bila za to zelo uporabna Šaričeva, ostane nedokazano, dokler Šaričeva ne prevzame vloge gdč. Wintrove in ne dokaže, da vlogo res boljše reši. Poskus bi bil zelo interesanten za g. kritika, gdč. Šaričevo in z ozirom na moja utemeljevanja. Videl sem igrati gdč. Šaričevo, vsa čast ji, ali tudi gdč. Wintrova je često igrala in častno rešila svojo nalogo, vendat tako dovršeno kot v tej drami jo še nisem videl. Ce je Čehinja, je to postranska stvar, glavno je, da govori pravilno slovenščino. Na slovenskem odru govore nekateri ruski igralci jezik, ki je vse preje kot slovenski ali tega g. kritik ne občuti, kar je pač nerazumljivo. Gospod Šest, reziŠer te drame, je po mnenju kritike, preveč agiral z rokami in prehlastno govoril.
1 kar ne odgovarja stvari svetskega gentlemena, ki le živel in preživel več, kot deset povprečnih izobražencev skupaj.
Po mojem prepričanju je način g vpra, gestikuliranja, obnašanja, splPu odvisen od ‘temperamenta dotičnega človeka. Werdegast, katerega vlogo je igral g. Šest le lahkomiseln, vihrav človek, umetnik, ki le ušel le s frakom in par srajcami v Indijo. Veliko uživanje je uplivalo na njegove živce močno, postal je nervozen. Hlastno govorjenje, gestikuliranje z rokami le znak nervoznosti. Te geste pa, čeprav nervozne, so stilizirane, ne slučajne in Izpolnjujejo pomen njegovih besed.
Ocena igranja ge. Juvanove Je sledeča: njen govor je razločen in je kot igralka razumna, tfer ima za vsako vlogo dober instinkt.' Kaj je hotel 2, kri-
Karel Capčk:
R. U. R.
Sluga: Prišel je Damon iz Iiavra.
Alkvlst: Naj čaka (se obrne proč). Ali vam nisem rekel, da iščite ljudi? Najdite mi ljudi! Najdite mi može in žene! Pojdite in iščite!
Sluga: Gospod, pravijo, da so iskali povsod. Poslali na vse kraje ekspedicije in ladje.
Alkvlst; No in kaj?
Sluga: Niti enega človeka ni več.
Alkvlst (vstane); Niti enega? Kako, niti enega? Privedi sem Odbor! (Sluga odide.)
Alkvlst (sam): Niti enega? Ali res niste pustili nikogar živeti? (Udari z nogo ob tla.) Izginite, Roboti! Zopet mi boste cvilili. Zopet bodete prosili, da bi vam našel skrivnost tovarne! Kajpa, sedaj vam je človek dober, sedaj naj vam pomaga? Ah, pomaga! Domin, Pabry, Helena, saj vendar vidite, da delam, kar morem. Če že ni več ljudi, naj bodo vsal Roboti, vsaj senca človeka, vsaj niega delo, vsaj njegova podoba! — Ah, kakšna blaznost, je kemija.
(Odbor pet Robotov vstopi.)
Alkvlst (sede); Kaj žele Roboti?
Prvi Robot: (Radius.) Gospod, stroji ne morejo delati. Ml ne moremo razmnoževati Robotov.
Alkvlst: Pokličite ljudi!
Radius: Ljudi ni,
Alkvlst: Samo ljudje lahko ohranijo življenje. Ne zadržujte me!
Drugi Robot: Gospod, imej usmiljenje. Groza nas objame. Vse, Kar smo naredili, hočemo zopet popraviti.
Tretji Robot: Pomnožili smo delq. Nimamo več kam s tem, kar smo izdelali.
Alkvlst: Za koga?
Tretji Robot: Za bodoče pokolenje.
Radius; Samo Robotov ne moremo izdelovati. Stroji izdelujejo samo krvave kose mesa. Koža se ne prime mesa in meso ne kosti. Brezoblične padajo kepe Iz strojev.
Tretji Robot: Ljudje so poznali skrivnost življenja. Povej nam to skrivnost.
Četrti Robot; Ce ne poveš, poginemo.
Tretji Robot: Če ne poveš, pogineš. Imamo nalog, da te ubi-jemo.	■	'
Alkvlst (vstane); Ubijte! Ubijte me vendar!
Tretji Robot: Dobil si ukaz r—
Alkvlst: Jaz? Meni kdo ukazuje?,
Tretji Robot: Robotska vlada.	,
Alkvist: Kdo je to?
I	7: jot; (DamonJ, Jaz. Damon,
Alkvist: Kaj hočeš tu? Idi! (Sede k pisalni mizi.)
Damon: Vlada Robotov sveta se hoče s teboj pogdjatl,
Alkvlst: Ne zadržuj me, Robot! (Upre glavo ob dlani.)
Damon: Centralni odbor ti ukazuje, da nam izročiš Rossumov predpis.	,
Alkvist (molči).
. Damon: Povej ceno. Damo ti vse.
Drugi Robot: Gospod, povej, kako si ohranimo življe nje?
Alkvist: Rekel sem — rekel sem, da mi poiščite ljudi. Samo ljudje lahko plode. Obnove življenje. Vrnejo vse, kar je bilo. Roboti, prosim vas za boga, iščite ljudi.
Četrti Robot: Vse smo pregledali, gospod. Ljudi ni več.
Alkvist: O-o-o, zakaj ste jih uničili?
Drugi Robot: Hoteli smo biti kot ljudje. Hoteli smo postati ljudje.	_	z
Radius: Hoteli smo živeti. Smo zmožnejj>i. Naučili smo se vsega. Znamo vse.
Tretji Robot: Dali ste nam orožje. Morali smo postati gospodje.
Četrti Robot: Gospod, poznali smo napake ljudi.
Damon: Če hočemo biti kot ljudje, moramo ubijati in vladati, čitajte zgodovino! Čitajte človeške knjige! Če hočete biti ljudje, morati vladati in moriti!
Alkvist: Ah, Domin, nič ni Človeku bolj tuje kot njegova podoba.
Četrti Robot: Poginemo, če nam ne daš, da se razmnožimo.
Alkvist: O, kar poginite, kakor stvari, kakor sužnji. Vi bi se hotelj §e razmnoževati? Če hočete živeti, se plodite kakor živali!
Tretji Robot: Ljudje nam niso dali ploditi se.
Četrti Robot: Nauči nas delati, Robote.
Damon: Rodili bomo s strojem. Postavili bomo tisoč parnih mater. Iz njih izpustimo reko življenja. Samo življenje. Samo Robote! Samo Robote!
Alkvist: Roboti niso življenje. Roboti so stroji.	*
Drugi Robot: Bili smo strojj, gospod; a preko groze in bolesti smo postali — Alkvlst: Kaj? DrugJ Robot; Smo postali duše.
Četrti Robot: Nekaj se z nami bori. So trenutki, ko prihaja nekaj v nas. Prihajajo nam misli, ki niso iz nas.
Tretji Robot: Čujte, o čujte, ljudje so naši očetje! Ta glas, ki kliče, da hočemo živeti; glas, ki toži; ta glas, ki misli; ta glas, ki govori o večnosti, to je njih glas! Njih sinovi smo!
Četrti Robot: Izroči- nam zapuščino ljudi!
Alkvist: Ni je nikake. /	.	;
Damon: Povej nam skrivnost življenja.
Alkvlst: Ne morem.
Damon: Povej skrivnost razmnožev&nia.
Alkvlst: Je izgubljena.
Damon: Ti si jo poznal.
Alkvlst: Nisem.
Damon: Bila je zapisana.
Alkvlst: Izgubljena je. Sežgana, Jaz sem poslednji človek Roboti, in ne znam tega kar so znali drugi. Vi ste jih ubili!
Radius: A tebe smo pustili živeti.
Alkvist: Da, živeti! Okrutneži, mene ste pustili živeti. Ljubil sem ljudi, a vas Roboti, nisem ljubil nikoli. Vidite — te oči?, N®" prestano jočejo; eno oko objokuje ljudi, a drugo vas.
Radius: Delaj poizkuse. Išči predpise življenja.
Alkvlst: Nimam kaj iskati. Roboti, iz eprovet ne graste ^Ivllenje.
Damon: Delaj poizkuse na živih Robotih. Poišči, kako se delaloI
Alkvlst: Živa telesa? Kaki;-, jaz da jih naj ubijam? Jaz. ki nisem nikoli. Ne govori, Robpt! Saj ti pravim, da sem prestar! Vidiš, vidiš« kako se mi tresejo prsti? Ne mogel bi obdržati skalpela. Vidiš, kak® se mi solzijo oči? Ne videl bKniti lastnih rok. Ne, ne, ne morem!
Četrti Robot: Življenje propade!
Alkvist: Za Boga, nehaj s to blaznostjo! Prej nam dajo življenje ljudje iz onega sveta; morda iztezajo prot; nam roke polne življenja. Ah, v njih je bilo tojiko volje do Življenja! Glej, morda se še vrnejo, tako blizu so nam, oblegajo nas morda; hočejo s® splaziti k nam kot skozi rov. Ah, ali ne čujem neprestano glasov, ki sem jih ljubil?
Damon: Vzemi živa telesa!
■ Alkvist: Usmili se, Robot in ne sili vame! Saj vendar vidiš. d* ne vem več, kaj delam!
Damon: Živa telesa!	,
Alkvlst: Kako, ti torej hočeš. V c:	■" K,
Sem, sem, toda hitro! Kako, ti se odmikaš'..■	■'	Lmrtir.
Damon: Jaz. Zakaj ravno jaz?
Alkvist: Torej nočeš?
Damon: Grem (odide na desno).	.
Alkvist (ostalim); Slecite gal Položite ga na mizo! Hitro, držite ga trdno. (Vsi na desno.)	,
Alkvist (si umiva roke in joče); Gospod, daj mi moči! Daj moči! Bog, da bi ne bilo zaman! (Si obleče belo haljo.)
Drugi Robot: Glas na dcsni. Gotovo!
Alkvlst: Takoj, takoj, o Bog. (Vzame par steklenic z reagencll-jami z mize.) Katere bi vzel? (Tolče steklenice drugo ob drugo./ Katero od vas naj preizkusim?
Drugi Robpt; (Glas na desni.) Pričeti!
Alkvist: Da, da, pričeti ali končati! Bog, d^ . - •Jjide ” desno in pusti vrata pododprta.)
(Pavza.
tik s tem povedati oziroma poudariti, jjri je nerazumljivo. Dozdeva sc mi, c!a
kritik rad nekaj pohvalil, pa ne ve kai kar, je razumljivo z ozirom na kratko in malopomembno vlogo. — Z Oceno igranja ge. in gdč. Danilove se strinjam kakor tudi z ono g. Železnika. Vse vloge -so bile dobro igrane in izražale v popolnosti ono, kar je hotel Podati v svoji drami pisatelj.
, Tretji del te kritike, bi moral podati oceno režija in scenerije. Scenerija h ravno v tej drami njen integri-joei del ter povdarja in izpopolnjuje duševno razpoloženje. Omenjena kritika se je dotaknila tu le nekaterih stvarij, katere smatra g. kritik vsled nerazumevanja, za napake. Na primer: »Gospod rezišer Šest se ni držal točno navodil avtorja.« To je istina in to iz Prepričanja, da je avtor sicer dober Pisatelj ali za to še ne rezišer. Režiserju, ki ima talent zadostuje le gotova direktiva, drugo ustvari sam. Natančna navodila ga le vežejo in ovi-ftjo, posebno še, če drama ni naturalistična. Kar se tiče razsvetljave dru-zega dejanja, bi omenil, da z obstoječimi reflektorji ni mogoče podati dovršenega razpoloženja. Izpustitev imena skladatelja sonate res ni upravičena in je opomba tu popolnoma na mestu. ,
K opombam zadnjega dejanja, bi omenil: »da leži veličina tega dejanja v dialogu zakonskega para in le ta mora biti povdarjen. Žvižg lokomotiv >n ječanje dreves bi motilo ono globoko žalost in duševno bol. Kritik sam omenja, da mora imeti to dejanje bolj sanjavo razpoloženje, resničnost, žvižg ali šumenje vetra pa to - razpoloženje Sigurno ne bi povečalo, pač pa izredno motilo.
Skupna postelja js po mnenju kri-jtika za civiliziranega človeka nenavadna. Imamo slike spalnic, v Aleksander Kochovi knjigi »Schlafzimraer« iz leta 1914, toraj iz nove dobe civiliziranega človeštva in je skupna postelja, če niso spalnice deljene, v modi. Pre-Dričan sem, da bi dve postelji sigurno ne povečali enotnosti celokupne slike. 'Adama in Eve, simbol prvega greha, bi bila v drugem slučaju nemogoča. Ce postelja ni širja je krivo njeno staro ogrodje, vzeto 1* igre »Figaro se ženi«. Sprednji del postelje ie po mnenju kri-tike previsok, ter se vidijo le glave
Tu bi prosil g. kritika, da svetuje,
■ kako naj postavi posteljo, oziroma kako obliko naj ima, da bode pogled za vse .občinstvo, pa naj bo na galerijskem stojišču, parterju in stranskih ložah Povsem zadovoljiv. Je to pač slaba stran gledišča, da omogoča dober po-sled na oder le nekoliko sedežev sredah lož prvega reda. Parter je prenizek, galerija previsoka, lega stranskih ‘Ož prepo3evna. Primera, da izgleda iz Darterja, kakor bi namakala glavi v la-/oarju je za resno kritiko neumestna.
Ostra pa je kritika tičoča se navzočega občinstva, katero podajam v celoti za boljšo razumevanje in — obsojanje; »Gledališče je bilo natlačeno polip, kakor malokedaj, tudi pri reprizah '*o me veseli. Veselje me pa takoj mineva, če se zavem, da številni Ljubljančani niso prišli zaradi pretresljivega pesniškega dela Wildgansovega, .^go zato, ker se en akt godi v zakoniki postelji, drugi pa celo v javni hiši. Pričakovali so torej v tej igri nadomestila za »Budapester Orpheum«, ki •ie očividno pravi umetniški izraz večjega dela naših Ijudij.« Kulturni nivo Mubljančanov je po sodbi g. kritika jako nizek, da hodijo v gledišče ne iz Jmbezni do umetnosti 'in lepe zabave, jSmpak vsled pričakovanja banalnosti. ~e tudi bi bilo to res, leži krivda na *ritikih, na umetnikih, ki si niso znali 28ojiti publike, da bi jih razumela in ®enila, ampak so sejali razdor in sov-^stvo med igralce, umetnike in publi-j°- Se enkrat, predpogoj vsake kritike Je resnost in gotova stvarnost, vsacega ^vtipa pa — taktnost.
.Ob četrti obletnici ooljševiške revolucije.
, Četrto leto se Je sklenilo te dni, od-hniV0 .si v oktoberskem prevratu ruski
‘iseviki priborili politično oblast z letmcnom, ustanove »diktaturo pro-linaL1^**’ da z«radi v Rusiji na razva-
an dosedanjega družabnega reda ta-nem neposredno, po diktatu, sestavlje-intTi fa podIa2i teorema komunističnih bom.Ualcev nov’ socijalistični ali tox,5e: komunistični družabni in sve-°Vni red.
iJ^viki so v Rusiji ob četrti ob-Se * 2ačetka praktičnega komunizma rej _ <t10 „na vladi. Zaključne sodbe to-iire*;.1“ njim sedaj še vedno ni mogoče tudi * i mogoča šele takrat, ko bo daia njihove vlade povsem pripa-tatl ii* i- V’,' ko bocJo njeni rezul-Do Sf *• zaključeni vrsti Pred nami. sola ?!.1' upravičena le delna pre-njih zivljenskega dela.
Pa nam dovoljuje marsikake s«SaC,Je: ki ,ahk0 aluži3° socijali-s°cen glbanju vsega sveta kot dra-In ta svoj Pomen bo ruska a milK
joni človeštva se bodo ob njenih žrtvah učili življcnske modrosti.
Osnovni predpogoj resničnemu in trajnemu zboljšanju živijenskega načina in družabnega sožitja bi bi! šele v očitnem preporodu človeštva. Kar pa v tem oziru ne smemo staviti ntopi$tič-nih zahtev, ako hočemo ostati na tleh realno-možne politike, moramo iskati poti k boljšemu že v reformi vnanjih življenskih pogojev.
Ruski in evropski nasprotniki bolj-ševiške metode, stoječi v socialističnih vrstah, so bili najbolj skeptični napram njej glede parole: najpreje uničiti vse stare institucije, ki niso v skladu s komunističnimi načeli in nato brez vsakršnega uvoda poklicati v življenje popolnoma nove, ki naj dajo osnovo novemu gospodarskemu in družabnemu funkcijoniranju. Stare institucije se je res posrečilo uničiti v popolni meri, ni pa se prav nikakor posrečilo po raci-jonalistični metodi diktature in dekretov spraviti v obrat nove. Ni je bolj značilne »reforme« odredbe sovjetskih komisarjev nego je ona, da naj se industrijska podjetja zopet izroče v roke privatnim podjetnikom za toliko čaža, da jih zopet postavijo v obrat in da postanejo godna za vrnitev komuni, za socijaliziranic. Kaj je to drugega nego povratek na ono točko, na kateri j* stal ves ta, k utopijam nagnjeni čas, slceptični evropejski socijajizem, ki je odločen, da takrat izvede socijalizacijo, kadar bosta kapitalistični red in organizirani ter zadostno poučeni proleta-rij&t godna zanjo. In slično se godi bolj-ševikom docela na vseh panogah.
Lahko tedaj že danes trdimo, da novi komunistični nazor ni prenesel •prejskušnjc nad realnim življenjem, du novi evangelij, ki se je pripravljal, da iz Rusije po bliskovito osvoji ves svet, ni edini zveličavni evangelij. Doba ruske boljševiške revolucije ne postane začetek povsem nove epohe v zgodovini človeštva, marveč ostane le ena izmed njenih epizod, kakor so take socijalistični nastop 1. 1848 v Parizu, Komuna v 1. 1871 in še obilo drugih.
Komunizem v Rusiji je zadeva zase, mogoča pač le v Rusiji Da je komunistično gibanje v Jugoslaviji hotelo tako nekritično posnemati ruski vzgled, je njega velika napaka. Po industrijski ter agrarni produkciji, po prometnih narodnih in političnih razmerah se je nahajala Rusija v neprimerno drugačnem stanj« nego naša država. Kar Je bilo v Rusiji mogoče vsaj v izmeri eksperimenta, to bi bilo pri nas izvršljivo le v miniaturi. Teh razlik in nujnosti prilagoditve v vseh podrobnostih, tega se komunizem pri nas fii zavedal. Neuspeh bi bil torej pri nas še mnogo večji.
Kak rezultat bo imela sedanja kompromisna Leninova politika, kdo ve! Šele ko sc bo to izkazalo, bo mogoče dovolj pravilno oceniti prva štiri leta, to jc oceniti jih ne le pod vidiki komunističnega, marveč socijalncga gibanja sploh.
izvedba rapallske pogodbe.
Pariški »Journal des Debata-: prinaša 20. oktobra članek o izvedbi rapallske pogodbe, ki ga ponatiskujemo v celoti, da razvidimo, kako sodi francoska javnost o naših odnošajih z Italijo. Kmalu poteče leto dni, odkar jc Italija sklenila z našo državo lapall-sko pogodbo. Naši nesposobni, ne-: agilni diplomaciji imamo pripisovati, če so še danes deli dalmatinske obaii zasedeni po italijanski vojni, da je še danes reško vprašanje nerešeno in ba-roška luka za nas gospodarsko mrtva. Te dni doživljamo prve pojave, ki oči-tuje nekaj odločne zunanjepolitične volje. Upajmo, da bo naša zunanja politika prešla k samostojni delavnosti in zavzela v mali antanti, v zadevah Balkanskega polotoka in Jadranskega morja vidno in soodločujočo vlogo. Na teh popriačih naj se uveljavi s smoter-nim delom, ki varuje naše brambene in rastoče gospodarske interese. Poročilo uglednega pariškega dnevnika prozorno namiguje na naloge, katere bi naša diplomacija morala končno« veljavno razširiti. Neizvedena rapallska pogodba in nerešeno baroško vprašanje zavirajo v izdatni meri razvoj našega gospodarstva in trgovstva na Adriji. Italija izrablja neurejeno stanje reškega pristanišča, da nas zavira in skuša pripraviti do čim večjih popustov in porazov bližajočih se trgovskih pogajanjih. Za .nas pa mora poleg drugih' razlogov postati merodajno, tudi dejstvo, da čimprej uredimo na zunaj stalne in'urejene odnose, ako hočemo na znotraj postati krepki in uglajeni. Članek se glasi:
Kljub ratifikaciji rapallske pogodbe po Italiji in Jugoslaviji italijansko vojaštvo ni izpraznilo tretjo cono ob Dalmatinski obali, ki je bila končno-veljavno dodeljena SHS kraljestvu. Poleg tega se je slovanskemu ljudstvu Istre in Benečije, ki so bile dodeljene Italiji, odvzelo vse pravice, ki sc jih je bilo priznalo narodnim manjšinam in to celo v okrajih in mestih, kjer tvori,.,večino. _5e\A .diije* ..ie, zatvor ieuib’.
približno 150 ljudskih' šol, kljub reklamacijam poslancev tozadevnih volilnih okrožij. Odklanjajo se potni li§ti učencem, ki želijo študirati v' Jugoslaviji. Končno so fašisti upepelili Narodne dotne Slovanom, ki služijo kot zboro-valjšea, gledišča, čitalnice in telovadnice 'različnim slovanskirn društvom. Vsled tega se nahaja v Trstu približno 20 slovanskih društev, ki niso v stanu delovati. Ako se k temu še doda, da se je za časa zadnje volilne borbe sežgalo na desetine hiš slovanskih Seljakov, da se veliko teh pogumnih mož nahaja brez domačega krova pred bližajočo se zimo, tedaj se bo priznalo, da položaj Slovanov v novih italijanskih pokrajinah ni zavidljiv. Mgr. Bartolomec, škof tržaški in sam Itali-jau, ie moral javno protestirati proti lokalnim oblastem. Nasprotno uživajo Nemci nu anektiranem Tirolskem
mnogo več pravic in se skrbno izogiba, da bi se izzvalo njihovo občutljivost. Z druge strani naznanja beograjska egentura »Avala«, da italijanska vlada prepoveduje uvoz živine, ki prihaja iz Jugoslavije. Končno poroča brzojavna agentura Vzhodne Evrope, da se je latentni spor med Jugoslavijo in Italijo v posledniih dneh poostril. Ker je italijanska vlada zabranila zopetno -otvoritev jugoslovanskih šol v Istri, je jugoslovanska kot represalijo zatvorila italijanske sble v Dalmaciji. Italijanska vlada še nadalje odlaga predajo Baroške luke Jugoslaviji. Zato je prometni minister izdal odredbo, ki ukinja vsak promet med Reko in Jugoslavijo.
Iz. poročila lahko posnemamo, da je ozadje »italsko-jugoslovanskih prijateljskih odnosov« nič kaj rožnato.
Gospodarstvo.
Davek na poslovni
promet.
•«	... (Nadaljevanje.)
'Določila slede oprostitev vo čl. 8 uredbe osobiio točke 2 a in 1 do 12 se izpolnjujejo tako-le:
K točki 2 a) se mora naglasiti, ‘da ie glavni namen zakona, oprostiti izključno le lastne pridelke poljedelcev. Kar pa poljedelec proda' poleg lastnih pridelkov — t. j. kar kupi z namenom, da proda dalje — odnosno vse ono< kar proda in kar ni sestavni del njegovega poljedelstva ali sploh ne izvira iz njegovega lastnega kmetijskega proizvajanja, je zavezano davku na poslovni promet. V tem oziru je v posameznih primerih postopati kakor pri slučajno opravljenem prometu.
Ker je ta oprostitev subjektivna in neposredno vezana na osebo samo in ker imajo poleg tega prodaje potom kooperativa (poljedelskih zadrug, gospodarskih družbah) v glavnem špekulativen namen, da čim bolj ukoriščajo konjunkturo, je promet teh zadrug zavezan davku na poslovni promet.
Podjetja, ki prodajajo samo davka proste stvari (točka 7 in sl.), n. pr.) trafike, ki prodajajo izključno tobak, znamke in kolke, se smejo popolnoma oprostiti dolžnosti, da bi vodila knjige opravljenega prometa.
Za ostala podjetja, ki prodajajo objektivno oproščene in davku zavezane predmete (n. pr. trafikant, ki prodaje poleg tobaka še druge potrebščine za kadilce, razglednice, papir itd. velja le objektiva oprostitev. Ta se uveljavi takole:
Vsa taka podjetja vpisujejo v knjige opravljenega prometa celokupne kosmate izkupičke, pri zaključku trimesečja pa odštejejo od kosmate vsote kosmati znesek objektivno oproščenih predmetov. Ta sc zaračuni iz listin o prejemu blaga, iz odstotka dobička pri teh predmetih odnosno dovoljene provizije. Tako izračun jena vsota se prenese v kupon za plačilo davka na poslovni promet, N. pr. trafikanti, ki prodajajo poleg tobaka še druge predmete, odštejejo po knjigi, s katero prevzamejo od pristojne monopolne uprave, odnosno od glavne zaioge tobaka objektivne oproščene predmete.
Glede oprostitev po točki 12 velja tudi za proizvede hišne industrije isto jiačeio kakor za poljedelce torej ie subjektivna oprostitev samih proizvajalcev, čc izpolnijo ostale pogoje, t. j. če obratujejo le s pomočjo rodbinskih članov. Kot mali obrtniki so oproščeni le oni, ki se bavijp samo s popravili — izdelujejo in pridelujejo blago pa samo po naročilu — vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala (stalnega in obratnega) t. j. če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno neposrednem uveljavljanju obrtniškega znanja in če so pred vsem izpolnjeni pogoji glede Števila pomočnikov in učencev.
Promet davku zavezanih podjetij oceni, kadar je treba, oni organ, ki odmeri pridobnino. Ako so ti organi pri-dobninske komisije, ne izvrši ocene ple-
num komisija, nego samo odsek, v katerem je
1. predsednik, odnosno namestnik pridobninske komisije in nadalje pb njegovi izberi:
2. en imenovan in
3. en izvoljen član.' ,	;
V vseh ostalih primerih izvrši oceno pristojno davčno oblastvo. Za ugotovitev davčne osnove pri pavšalni odmeri velja isti postopek.
Knjigo opravljenega prometa po A) morajo voditi vsa ona podjetja in vsi oni obrati, ki so po zakonu zavezani voditi poslovne knjige kakor tudi vsa ona podjetja in vsi oni obrati, katerih letni promet je v preteklem davčnem letu presezal 1 milijon kron, torej vse protokolirane firme, družbe zavezane javnemu polaganju računov, in družbe z omejeno zavezo, končno podjetja in obrati, katerih promet je presegel gorenjo mejo.
Knjigo opravljenega prometa po obrazCu a) vodijo vsa ostala podjetja in vsi ostali obrati, kakor tudi vsi prosti poklici.
Pavšalno sc obdavčuje za sedaj samo promet s črnim in rjavim premogom in lignitom, potem promet na podstavi lova in ribjega lova in ves promet ostalih zavezanih stvari in storitev na drobno. Razen tega se pavšalno obdavčujejo tudi vsa ona podjetja, vsi oni obrati in prosti poklici, katerih letni promet ne preseza 40.000 I<. v Ako je to v prid državi in davčnih zavezancev smejo davčna oblastva dovoliti pavšalni način obdačitve iz posebno upravičenih razlogov tudi takim davčnim zavezancem, ki so sicer zavezan! voditi knjige opravljenega prometa po a). O tem odločajo in dajo dovolitve ona davčna oblastva, v ‘katerih območje spada dotični davčni zavezanec. Kot posebno upravičene razloge je upoštevati krajevne prilike, okoliščine in razmere obrata ali podjetja samega, pismenost t. j. stopnja izobrazbe davčnega zavezanca, odnosno zastopnika, ki v njegovem imenu vodi obrat ali podjetje. O prošnjah pdločajo davčna oblastva po svojem prevdarku, odnosno po uradnih pripomočkih, katere že imajo odnosno katere si pribavijo.
Davek na poslovni promet se sme plačevati tudi po poštnem čekovnem zavodu. Natančnejša določila o tem vsebuje razgias v uradnem listu.
Razglar, delefncije vsebuje nadalje še važna določila za premogovnike in 'določa za obveznosti, za katere niso odrejeni roki že v uredbi in pravilniku, posebne roke.
Končno objavlja razglas, da se prične formalna kontrola davčnih zavezancev že prve dni mcseca novembra t. 1. Obseg ji je kontroliranj? plačevalcev davka v zgolj formalnem oziru, t. J. ali se vodijo knjige, ali se dnevno vpisujejo 'določene vsote v dotične kolene itd. Po členu 11 uredbe morajo davčna ^blastva vročiti kontrolnim organom splošen pismen uradni nalog, s katerim se odreja formalna kontrola, da se lahko izkažejo napram strankam.
Dnevne vesti.
ft
- Vpoklic rovUi rekrutov \t odložen na pozneje.
~ Razdelitev naše kraljevina v oblast?.
Dne 28. t. m. Je vlada predložila skupščini zakon o razdelitvi države v oblasti, o oblastni in srezki avtonomiji in o cutralni upravi. Pri tem prepušča vlada zakonodajni skupščini poljubne izpremembe. Zakonski načrt predvideva, naj bi se Slovenija razdelila v ljubljansko in mariborsko oblast. Ljubljanski oblasti bi pripadel tudi sodni okraj Laško in področje okrajnega glavarstva Brežice razven onega dela sodnega okraja kozfe, k bi pripadel mariborski oblasti. Občina Velika dolina v krškem okraju bi pripadla pod oblast Zagreb, občina Osilnica pod Karlova«. Ljubljanski oblasti, naj se priključi tudi Prezid in Zumberk, a Dol. Leudava bi pripadla pod oblast Varaždin.
— Novi bankovci po 10 dinarjev so že prispeli Iz Amerike v Beograd. Na eni strani
je naslikan orjak, ki obrača veliko kolo, kar pomerja delavstvo in industrijo, na drugi strani je naslikano Dobro polj^ in Sokol kot simbol prebitja fronte in narodnega uje-dlnjenja. Ljudstvo bo nove bankovce naj-brže krstilo za Sokple, kakor je prve ime-jKUwln_:<«£a2£«., V or omet se snuste novi
*./»' c. ■« .
bankovci, kadar prispejo vse nafočene partije.
— Razglas o novi uredbi davka na poslovni promet Jc prinesel Uradni list 5t. 131.
— Pravilnik o stanovanjih In najemnih zgradbah je izšel v Uradnem listu št. 130.
— Begunci! Oddelek za socialno skrb opozarja s tem vse begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanje n njihovo selitveno blago v staro domoyino preneha nepreklicno z 31. decembrom t. 1. Kdor se torej še namerava izseliti, nai se požuri in ne zamudi zanje prilike, ker se poznejšim prošnjam nikakor ne bo moglo ugoditi. Pripominja se tudi, da se mora odslej vsak begunec, ki je italijanski državljan, pismeno Obrniti na italijanski konzulat v Ljubljani za potni list, ki ga naše oblasti potem le vidirajo, ker dosedanjih propustnic ne smejo več izdajati«
— Glede na naredbo mlnstrstva pošte 1 telegrafa, br. 60.173 po katert je od 1. novembra 1921 dalje Izpolniti položnico poštnega čekovnega zavoda v dinarski veljavi, opozarja delegacija ministrstva fin. davkoplačevalcev, katerim so se že dostavile opo-zoritvene položnice veljavne, ako stranke na *prednji_stranl položnic napisane kronske.
zneske tako prečrtajo, da ostanejo zneski čitljivi, nad njimi pa napiiejo ugovarjajoče zneske v dinarjih in parah. Kronsko vinarski znesek je zaokrožiti, ako ni s 4 deljiv, navzgor n. pr. 33 vin. — 9 para, 115 K 75 vin. —■ 28 din. 94 para. Stranke, ki ne znajo pisati naj prosijo poštni urad, da jim položnico v prednjem smislu popravi.' Poitna uprava jc v priznanja vrednem uvidevanju položaja zaukazala poštnim uradom, da gre-jo v tem oziru strankam po možnosti na r°ko.	.
— Promet kamniških vlakov se podaljM do Ljubljane gL koL Z dovoljenjem prometnega ministrstva prično s 1. novembrom t. 1. voziti vsi kamniški Vlaki- direktno do oziroma od Ljubljane gl. koL Kamniški vlaki prihajajo v Ljubljano gl. kol. ob 6. uri 36 min.., 13. uri 07 minut ter 17. uri 36. minut in odhajajo ob 7. uri 45. minut, H. aH 02 minute in 18. uri 39. minut. Vozni led UiW Kamnikom in Ljubljano dr?., kol. se ne U-premeni. V Ljubljani gl. kol. je s tem vzpostavljena najugodnejša zveza na vse strani.
— Nov priročen pristojbenlk izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni ras-predelbi vse pristojbine v smislu novega se» daj od zakonodajnega odbora skupščine odobrenega začasnega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane SO pa tudi še prejšnje vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din 10.00 kot priporočena tiskovina Din. 11.50 ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Rad! omenjene naklade je naročiti takoj pri Izdajatelju: dr. Ivanu Černetu, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Prt naročilih nad 100 izvodov 10 odstotni nad. 500 izvodov 20 odstotni popust, denar Je vposlati ob naročilih ali pa nakazati na če« kovni račun štev. 10.368.
— Karadjorjev konak v Topoli — kolo« nija FerlJaL Saveza. Na svojedoben poziv, Glavnega poverjeništva F. S. v slovenskiH časopisih, da bi Slovenci s svojimi prispevki pomagali popraviti porušeni historični uničeni spomenik sredi Šumadije, odzvali so se sledeči: g. L. Schwentner, Ljubljana, daroval je K 100, g. Edv. Dolenc, Kranj IC 40, g. Josip Vanosl, Kamnik K 10, Sever in komp., Ljubljana K 400, g. dr. Ivo Hrašovec, Celje K 100, g. Evg. Ivanc, Sodražica K 56, Slovenska Esk. Banka K 50, g, Odon Kotny, Ljubljana K 100, g. Fr. Papler, Žirovnica K 30, g. Ivan Hribar, Ljubljana K 100, g, Iv« Jax in sin, Ljubljana K 40, g. L. Mikuš, Ljub« mann, Ljubljana K 10Q, g.»L. Mikuš, Ljubljana K 200, g. Grošelj Podnart K 40, g. Fr, Cerar, Damžale K 100, g. J. Majaron, Borovnica K 40, g. dr. Srečko Rupnik, Rogatec K 400, g. M. Tičar, Ljubljana K 100, g. L Moll, Trbovlje K 20, g. M. Kralj, Domžal* K 40, dr. G. F. Odontall, Litija K 100, g. F. Masten, Maribor K 20, g. J. Goreč, Ljubljana K 400, g. F. Heinihar, Škofja Loka K 400, Kmet in komp„ Ljubljana K 200, g. Papler, Bled K 100, g. A. Cebolj, Jesenice K 50, g. Fr. Čuček, Ptuj K 100, g. R. Smert-nik, Celje K 100, g. R. Diehl, Celje K 60. Skupaj K 35Š0. Darovalcem se najprlsrčneie zahvaljujemo in ponovno poživljamo ostajo slovensko javnost naj se odzove z darovi v; gornjo svrlio, da bi dosegli svoto 100.000 K, ki je- potrebna ze popravo Karadjordjcvega konaka. Glavno poverjeništvo F. S. — Darove sprejema Glav. Poverjeništvo F. S, Beograd II. beogr. gimnazija.
— Izprememba v državni službi. Višji davčni upravitelj Rudolf Kovačič v Laškem je trajno upokojen. Računski praktikant Rudolf Tuk je imenovan za asistenta pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani PoŠtno-brzojavni asistent Vladimir Volska ie imeitovan za poštarja 5. razreda ter dodeljen poštnemu ravnateljstu v Ljubljani.
— Zapuščinski upniki po pok. dr. Iv< Oražnu se pozivajo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri okrajnem sodišču X Ljubljani do 15. novembra t. 1.
— »Slovenski Gospodar« razglaša, da ne sme povedati, zakaj ni smel pretečeni teden iziti.
— Za dekana v Marcnbergu le imeno-van koroški begunec dr. Val. MčrtL Ali je to nagrada za to, ker je vpeljal nemške prit dige?
— Na glavnem trgu v Novem mestu Je dne 3. t. m. Anton Dragan iz Trebelnega pri neznanem gospodu izmenjal 400 K, a dobil le 200 K, zato presi dotičnega, erteo je poštenjak rtaj mu vrne še 200 K-
— Izvoz mesa v Italijo. Ministerstvo 2a kmetijstvo in vode v Beogradu je, prijavil® dne 27. tm. pod vt. št. 7738, da zafiteva italijanska oblast na potrdilih o zdravstvenosti, s katerimi so krite živalske surovine in tudi meso. bodisi sveže ali čredelano in za izvoz v Italijo določeno, vizum HaJUanckoga konzulata.
— V Črnomlja koncertira v ponedeljek, dne 7. nov. t. 1. zvečer oddelek moškega zbora »Ljubljanskega Zvona« s sodelovanjem opernega pevea g.\ L. Kovača, Na vzporedu so najpriijubljenejše starejše In novejše skladbe. Pričakujemo, da bodo Črnomaljci pa tudi okoli Belokranjci prireditev toplo pozdraviti Jn radi prihiteli poslušat lepo pesem! Koncert se vrši v Laknerjevi dvorani.
— »Elektrarna Zagrne«. Pod tem naskn vom se snuje v Višnji gori delniška družba 2 glavnico 6 milijonov kron. Podjetje bo izkoriščalo vodne sile Krke v Zagracu pri Žužemberku. Prva centrala bo kmalu dograjena ter bo preskrbovala z električnim tokom velik del Dolenjske. Podjetje financirate Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka.
— Župnik Bekavcc pred sodiščem. K naši včerajšnji notici, priobčeni pod tem naslovom, se nam dodatno še poroča, da Je bil župnik Bekavec obsojen na 600 kron globe. Občinstvo je bilo vsled nepričakovane obsodbe precej razburjeno. Proti obsodbi je vložena pritožba.
— Verska blaznost. Iz Smiklavža pri Novi Štifti so prepeljali v blaznico na Studenec 18 letno Antonijo Grudnik, ki je zblaznela, ker jo je plašil domači župnik, da Je zagrešila neodpusten greh, ker se je udeležila mike narodne veselice.
— Umrla je v Novem mestu dne 28. tm. ga. Terezija Dolenc, "vdova po ravnatelju kmetijske šole na Grmu, mati ravnatelja Cirila, vseučllškega profesorja. dr. Metoda in majorja Dragotina. Vsem rodbinam naše so-, žaljel
Uubiiana.
-•= Sodišče za pobijanj draginje v Ljubljani je začelo z dnem 24. oktobra 1921 poslovati. Sodišče je sestavljeno sledeče: predsednik g. Franjo Rupnik, občinski odbornik v Ljubljani, poslovodja dr. Mirko Kuhelj, komisar oddelka za socijalno skrb; ostali člani so: gg. Adamič Viktor, revl-dejiit južne železnice, Zupanc Franc, strokovni tajnik, Jože Golmajer, strokovni tajnik, Fran Tumpci, jotniškl nadpaznik in Iv. „KraU._občiqskLodbQrnlk^ V. smislu uredbe
» pobijanju draginje žlvljenskih potrebščin se opozarja vse, ki prodajajo življsnske potrebščine, na trgu ali na drugem kraju, da morajo označiti cene posameznim predme-ton tako, da jih vsakdo lahko jasno vidi. Od te dolžnosti so izvzeti samo proizvajalci, ki nimajo stalnega kraja za prodalo lastnih proizvodov. Prestopki tega predpisa sa kaznujejo z zaporom od desetih dni do treh mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. V smislu iste uredbe Je strog« prepovedano prekoračenje maksimiranih cen in prekupčevanje na trgih, dokler traja se-manji dan. Ravnotako se najstrožje kaznuje dotični, ki plačuje višje cene kakor so določene. V ostalem se občinstvo opozarja na uredbo št. 253, ki je objavljena v Uradnem listu št, 97 iz leta 1921.
* Vse ljubljanske kral. organizacije NSS vabi Tamburaškl odsek »Bratstva* na prvo vinsko trgatev, katero priredi danes v gostilni »Zlatorog«, Gosposka ulica 3. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih instrumentov. Podpirajmo! Vstop prost.
«* Veliko zanimanje Je vzbudila vest o 18 kg težkem grozdu, katerega bode osebno poklonil g. Zupančič iz Št. Janža na Dolenjskem tukajšnjemu društvu »Bratstvo«, katero priredi danes ob 17. uri svojo orvo vinsko trgatev v restavracijskih prostorih »Zlatorog«, "Gosposka ulica 3. Je to Jako redek slučaj, katerega ne pomnijo niti stari očaki naših vinskih goric. Ker je vstop prost, bode marsikdo lahko občudoval ta neverjetni pojav Št. Janžkih vinogradov. Naklonjeno občinstvo vabimo na številen poset.
■= Udraienle željezničkih činovnika sklicuje za ponedeljek dne 31. oktobra ob 19. url v mali restavracijski dvorim! hotela »Slon* v Ljubljani sestanek svojih članov. Dnevni red: Vladni načrt službene pragmatike za železničarje. ClanI In prijatelji Udru-ženja so povabljeni, da se sestanka številno udeleže. Predsednik.
«= Muzika Dravske Divizije priredi v letošnji sezljl nekoliko simfoničnih koncertov. Prvi koncert bo v četrtek 10. novembra. Kot glavno točko tega koncerta bo kapelnik dr. Čerin dirigiral Ant. Brucknerjevo romantično simfonijo štev. 4.
«* Urad mestnega tržnega nadzorstva bo zaradi snaženja prostorov v ponedeljek, dne 31. oktobra, za stranke zaprt.
* Za 12 mestnih revežev (v Ljubljano pristojnih) Ima mestni župan podeliti dvema po 50 kron, desetim pa po 40 kron podpore. Glede ra to potrebne pismene prošnje *e lahko Interesenti Informirajo z razglasa, ki Je na ljiaglstratu javno nabit. — Prošnje se sprejemajo le do 15. novembra 1021»
=• tigubljeno! Včeraj se Je Iz Gradišča, po WolfovI ulici, po Sv. Petra cesti In Vodnikovem trgu zgubila črna listnica z vsebino 9000 kron. Pošten najditelj se orosi, da Istega vrne v Hilšerjevl ulici št. 12, pri 8. Černetu proti dobri nagradi.
y Maribor.
Mariborski mestni svet je imel dne 25. t. m. sejo, na kateri Je med drugim sklenil: športnemu društvu »Svoboda« se dovoli v Magdalenskem predmestju za bivšo uifa-terljsko vojašnico uporaba prostora proti najemnini 200 kron; nadalje se Je ugodilo prošnji mestnega arhitekta Hugona Schella za podelitev koncesije stavbenega podjetnika; zvfša se požarni hrambi za vožnjo dnevna plača od 280 na 350 kron. Na tej seji Je tudi poročal stavbenik Baumel o nameravani prodaji vojašnic, ki so last mestne občine. Da v tem pogledu mestni magistrat natančno prouči vprašanje, bo sklical župan kombinirano sejo mestnega sveta in finančnega kakor tudi stavberiega odseka. — V svrho prireditve knjigovodskega tečaja se dovoli »Slovenskemu obrtnemu društvu« uporaba sob v trgovski šoli. — Sestava porotne liste za leto 1922 Je poverjena članom občinskega sveta Zebotu in Cehu. — Končno Je bil soglasno določen za pravnega zastopnika mesta Maribor mestni odvetnik dr. Josip Leskovar.
— Občinsko sodišče za pobijanje draginje )e na svoji seji dne 26. t. m. določilo za kavarne maksimalne cene, ki bodo stopile s 1. novembrom t 1. v veljavo. Cene veljajo za dnevni čas oziroma za čas, ko se v kavarnah ne vrše koncerti. Nove cene so nastonne: črna kava 3 krone, kamicinec 3 K, bela kava 4 K, mleko 4 K. čaši čaja 6 K, garnitura čaja 8 K, limonada 5 K, čokolada 7 K.
Aretirana Je bila od tukajšnjih varnostnih organov neka Josiplna Majhen false Klein, proti kateri Je na podlagi tozadevne prošnle graškega državnega pravdništva izdalo ljubljansko policiisko ravnateljstvo tl-ralnlco, ker je kot ljubica nekega medna-^ rodnega železniškega tatu Franca Ktbay (tudi Julija Pridal se nartvaločega), baje bivšega kurirja francoske misjie v Zagrebu, — osumljena, da je z njegovimi številnimi tatvinami v zvezi.
Odprto pismo okr. glavarju dr. F.ajn-ilču so priobčili naši »Grenzbewohner-ji« v »Volksstimme« zaradi znanih žalostnih dogodkov na državni meji provzročenlh po Wranglovcih. Prosijo ga, da se obrne »a pokrajinsko in beogradsko vlado za takojšnjo odstranitev teh čet. Značilno je, da so se obrnili na ta listič in ne na slovenske liste. Ali se naši poslanci nič ne brigajo za te kričeče slučaje na meji? Ali samp soclialnl demokrati Intervenirajo. Kakor Je nam zftano, je v tej zadevi poslal tudi poslanec Vladimir Pušenjak na ministra svoj uplt. Kaj pa samostojneži?
Kako se hitro dobi stanovaoie v Mariboru nam kaže slučaj delavca Zalokarja. Kot bivši podčastnik je stanoval s svojo družino v domobranski vojašnici. Kjer je bil odstavljen, so mu vrgli tudi družino na cesto. On pa najme dva voza, naloži nanj pohištvo, ženo in otroke ter pelje vse skupaj pred stanovanjski urad. Ta je imel sejo ter mu takoj nakazal že prazno stanovanje. Dvomimo pa, da bi se mnogim posrečilo tako hitro dobiti stanovanje na ta način, kakor se je Zalokarju.
Dljannntno poroko sta te dni praznovala zakonca Sori pri Sv. Urbanu nad Mariborom. Ob isti priliki sta slavila poroko svojega s'na. Vsel ako redek dogodek., Nekateri «b ne v::drži v zakonu niti 60 mesecev, ta dva sta pa vzdržala 60 let. In ven4 dar sta Se oba čvrsta in zdrava,
Z'ma so zečanja to se vidi tudi pri ma-
ibo.skl d.vr ni posredovalnici za delo, i jer so can na dan prhlaša za delo Izvanred-
ao v is-: ko število dnlnaijov.
Mtriborsl.a bohlca se sedaj renovlra zaradi tega ne sprejema bolnikov razen najnujnejših slučajev. — Čudno, dosedaj. smo mislili, da je za taka dela najbolj pripravna-na pomlad in poletje, ker gredo hitreje izpod rok. To bi bilo menda še bolj umestno pri bolnici, kakor kje drugje, ker bi bolniki manj trpeli na neredu in mrazu kaker pa jedaj. Bog zna kdo Jo Je pogruntsl, d» se to vrši tik pred zimo.
ZaVaj ni bilo zborovanje proti Karli? Povsod so bila zborovanja preti vsiiievemu Habsburžanu, le v Mariboru n?, ki je v tern oziru zaostal ra Celjem in Ptujem. Plinarno, da bi bilo v Mariboru tako zborovanje potrebrteiše kakor kjerkoli drugod ne toliko že radi Karla, o katerem smo bili takoj prepričani, da mu ta avantura ne uspe kakor z ozirom na to, da smo na meji in da bi se dalo našim čustvom duška. Zdravo bi bilo za naše tukajšnje državne in na odne nasprotnike, ko bi videli, da smo kljub po-litiini strankarski ra"drapanosti_ eno, ka*tar je treba braniti narodne in državne interese. To bi jim precej pomirilo tistd nemirno žilico, ki se jim vznemirja ob vsaki priliki, kadar je kaka večja državna nevarnost in teli ljudi je več, kakor se navadno misli, bodisi med nižjimi kakor tudi srednjimi in višjimi sloji. — In vendar ni prišlo do tega zborovanja. Zakaj ne? se že jezi »Tabor« s par frazami. Zaradi tega, ne, ker v Mariboru so take politične in strankarske razmere — na katerih ima tudi »Taboiova« stranka precej zaslug — da je skoraj nemogoče napraviti kaj podobnega. Ena s‘ranka se zanaša na drugo, en posameznik na drugega in tako mine čas. — Sicer se Je pa v vrstah NSS nameravalo dati Inicijativo za tak shod in sicer za sredo. Ker pa se je oo-ložaj izdatno zboljšal že v pondeljek. zato je tudi tak shod odpadel. Pri tej priliki oa se vidi, kako potreben bi bil skupen foriim.
Poroka. Danes se poroči g. Fran Vorsič, oglasni odpravnik z gospodično Ido Lončarjevo, hčerko hišnega posestnica. Bilo srečno!
Isprovak. Ja Eugen Viktor Feller, lit.— karnik u Zagreru i Stubici ne stojim nUi sam uopče ikada sfajeo ni u kakvom sa-ve:m sa »Jugoslavcnsldm Informatorom«, niti je prema tome lstina, da je radi »nekih navodnih nesuglasica izmedju mene, »Pr^e hrvatske štedione« u Zagrebu i trg. tvrdke Kugli u Zagi>ebu, ta akcija propala, jer nije lstina, da smo trebali zajedničkl finansirati »Jugoslavenski Informator« — Prva hrvat-slca štedionlca u Zagrebu, trg. tvrdka Kugli I ja. Ja Eugen Viktor Feller lzjavljujem ov'm naročlto l odlučno, da ne preuzimljem nika-kove odgovornosti i nikakovo jamstvo za obveze malodobnoga Miroslava Fellerja koJI se kadkada potplsuje: »Miroslav Evge-nijič Qodovsky«.
Razmere v kurilnici južne železnice še sedaj niso take, kakor bi morale biti v tem oddelku. Zakaj ta oddelek bi moral imeti najzanesljiveje n™’ije, ne samo za navadno prometno službo. Njegova velikanska važnost se pokaži še-le v izvanrednih razmerah, kakor je bila n. pr. lanska stavka, ali pa kakor so nastale razmere sedaj po avanturi Karla na Madžarskem. Osobje v kurilnici južne železnice mora biti ne samo doc^'a sposobno za svojo službo, ampak predvsem tudi državno in narodno čuteče. Uprava železnic In vlada so že tako pogosto opazarjale na važnost tega oddelka, pa žallbog, da je bilo.skoro vse bob Qb steno. V tem oddelku še vedno prevladuje element delavstva, ki ni ne narodno, ne državno zanesljiv. Tu je bilo namreč gnezdo komunističnega pokreta svoj čas. Da je ostalo vse pri starem, nam kaže najbolj dogodek zadnjih dni. V ta oddelek bi bila morala biti sprejeta dvd navadna delavca, zavedna narodna delavca Prlmorca-begunca. Protina-rodno in protldržavno (komunistično) delavstvo pa Je zagrozilo predstojništvu s stavko, ako sprejme ta dva naša človeka v službo. Tu se že vse neha! Kako bode 'pa aparat funkcljonlral ob izvanrednlh prilikah, kakor lahko nastanejo sedaj, če je notri tako državno nezanesljivo delavstvo. Merodajni faktorji naj mislijo na ogromne posledice, ki morejo nastati. Potem bode prepozno misliti na remeduro. Zato odločno zahtevamo, da se v državnem In narodnem Interesu napravi v kurilnici red, da bomo varni za vse slučaje ne samo ml, ampak tudi — država.
Ustanovitev velike kemične tovarne v Mariboru. Neka češka družba »Union« namerava postaviti v Mariboru veliko kemično tovarno In se je obrnila v tem oziru, kakor čujemo, s prošnjo na mestni magistrat, za odkup neke mestne parcele. Podjetje Je zamišljeno v večlem slogu tako, da bi zaposlilo kakih 500 delavcev. Takih podjetij ml nimamo, zato Je namero z veseliem pozdravljati Šo bolj je pa razveseljivo dejstvo, da je to pristna češka družba brez vsak?ga žlda in je prbravllena se zavedati, da bode sprejemala le naše delavstvo, — Kakor vse krže, se bode Maribor začel v Jugoslaviji šele prav razvijali In za par desetletij bodo sedanji zagrizeni Nemci hvalili Eogn, da so pripadli Jugoslaviji.
— Kakor se čiijo znani Godowsky še vedno ni opustil načrta za izdajanje svojega »Jugoslovanskega Informatorja«, dasiravno so mu kapitalisti, katere je zainteresiral za svoje podjetje, odrekli podporo. Zadnje dni je celo govoril po Mariboru, da se za niegovo podjetje zanima celo — Stlnnesova skupina ter da bo ona prevzela gmotno stran vse akcije. Seveda je na tej stvari ravno toliko verojetnosti, kolikor Je je bilo na njegovih prejšnjih reklamah.
Celfe.
Seja celjskega občinskega sveta Y četrtek 27. oktobra. Seja se je pričela ob o. url in končala ob četrt na 1. uro ponoči. — Njtr. soc. odbornik Fr. Koštoma) je odložil svoje mesto. Na njegovo mesto je stopil Iv, Pilko. sprevodnik drž. žel. Zapisnik zadnje seje se odobri. — Sklenilo se Je sledeče: 1. Za gospodarski odsek je poročal podžupan Žabkar. Oddala se Je poprava ograj pri mestnih šolah najnižjima ponudnikoma Gradtu in Vengustu. Mestna poslopja (rud. šola, Aleksandrova vojašnica in avgmentacijsko skladišče) se precenijo in prodajo erarju. Popravijo se pogrebni vozovi. Urede se nekatere zadeve najema mastnih lokalov. Zviša se najemnina prostorov mestne elektrarne od 300 K na 1200 K mesečno. Stavbeni les lz mestnih gozdov se bo prodal na dražbi. Olepševalnemu društvu se v mestnem vrtu tekom l«ta 1921 postavijo novi cvetličnjaki. Mesenemu uredništvu se dovolijo za letos drva še po znižanih cenah. V mestnem gozdu se postavijo imeniki. Z lastnikom parnega kopališča se sklene dogovor, da mesto poleg brezplačne oddaje vode prevzame tudi morebitni deficit v kritje pod pogojem, da ima mesto stalni vpogled v knjge. To se sklene zato, ker je paino kopališče velike zdravstvene važnosti. Gdč, Srimc na Kralia Petra cesti Ja svojo trgovino prodala Ant. Fazarincu, kateremu se dovoli, da vstow| / njeno pogodbo. 3ilo je sprejetih v tem odseku že par manj važnih stvari, — Šolski odsek. Mestni osnovni šoli se prispeva za nabavo knjig in zemljevida za revne otroke zaprošenih 640 K. Obrtni In tržni odsek. Zavrnjenih je bilo nekaj prošenj za razne koncesije za trgovine na debelo l dr, Ugotovila se Je lokalna potreba za zobotehnl-ško delavnico, katero otvorl Rlh, Klobučar. Več mesarjem se dovolijo stojnice na Dečkovem trgu. Mesarska zadruga zahteva zvi-
šanja mesnih cen. kar pa se z ozirom na nizke cene živini odkloni z glasnim orote-stom, akt pa se izroči obč. sodišču za pobijanje draginje. (Mesarska nesramnost!! Op. poročevalca). — Podcdsek klavnice. Mesarjem, ki imajo mesnice, se zvšajo klavne .pristojbine. Uslužbencem klavnice se zvišajo plače. — Pravni odsek: Ugodi se nekaterim prošnjam za sprejetje v domovinsko zvezo, druge se pa odkleni, ker niso dani zakoniti pogoji, — Zdravstveni odsek. Avtomobilom se prepove hitra vožnja skozi mesto, Medikamente za desinfekcije naj naroči država proti kompenzaciji in Jih oddaja občinam po lastni ceni. Pregleda naj posebna komisija z mestnim fhikom zoperne lokale v Celju. Tukaj je bilo sprejetih še par drugih stvari. —* Razpravljalo se je par ,stvari pokopališkega odseka. — Slučajnosti. Odb. Koren predlaga: 1, naj se vrne mestni občini popolna avtonomija, 2. naj vlada k sestavi novega obč. volilnega reda, pritegne tudi zastopnike občin. — Župan zaključi sejo ob četrt na 1 uro ponoči.
•	' — t Opat Ogradi Franc. V noči od pet-
ka na'sobot ' je umrl v Celju po daljSem bolehanju celjski opat In mestni župnik g. Fr. Ogradi Pokojnik je bil rojen 13. jul. 1836 v Gornjem gradu in je narodon deloval v Celju 32 let in sicer od 1. 1889. V narodnem ozira Je bil opat in župnik ^vedno zaveJen narodnjak, vsled česar Je bil ori Nemcih osovražen. Bil Je odbornik Južno-štajerske hranilnice za okraj Gornjigrad in njen dosmrtni ustanovni član. Ko" So gradili CeljsU Slovenci svoj »Narodni dom« ie pokojni opat in žirnik mnoro sodeloval in si stekel velike zasluge ?,a zgradbo ts narodne trdnjave. — Pogreb raslu^nega pokojnika '.e vrii v ponedelj -k ob 9. uri dop. Obranimo mi\ blag spomin!
Telitaa kozaške konjenice v Celju. Danes v nedeljo ob 2. uri pop. se vrši na Igrišču Atletikov pri »Skalni kleti« tekma konjenice kubanskih kozakov. Proizvajali bodo 20 točk najvratolomnejšlh vojaških produkcij na Izučenih navadnih konjih.
Licitacija Ustja bo danes v nedeljo dop. v mostnem vrtu.
Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju priredi v nedeljo dne 6, novembra v gostilniških prostorih Svetel svoj »Martinov večer« z raznovrstnim sporedom.
Slovenski športni klub v Celju bo te dni s polami nabiral prispevke. Klub Je v slabem financljelnem stanu ln mu je, če ne dobi zdatne pomoči od občinstva, nadaljnje delovanje onemogočeno.
Sejo lzvrševalnega odbora stranke sklicuje JSDS za dne 1. nov. v Celje.
Plul.
Pevsko društvo »Zarja« bo pelo, kakor vsako dpigo leto, tudi letos na Vseh svetnikov dan žalostinke na slovenskem pokopališču v Rogoznici.
Vsled javnega nnsilstva je bil aretlr: n od tukajšnje policije Ivan Bastolo, mizar v Strnišču in oddan v zapore okr. sodišča.
V mestnem kinu -se uprizori 1. novembra berlinski film »Senca ene ure«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Kolo jugoslovaiiskh Sester priredi danes cvefllčnl dan v korist u' *ve dece ptujskega okraja. — Vsak naj žrtvuje po svojih močeh, za revno deco.
Društvo rezervnih častnikov se je ustanovilo v Ptuju ze celi okraj.
Soort in turistSka.
Nogomet. — Ilirija, Zagreb : Ilirija. Ljubljana. Danes se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom tekma med našo Ilirijo in Ilirijo lz Zagreba. Pričetek ob pol 16. uri. — Ob 14. url se prične predtekma Hermes : Ilirija rez. — Na praznik 1. nov. igra v Ljubljani prvak Maribora SKS, Maribor.
Sokolstvo.
Seja zletnega finančnega odseka se vrši v pondeljek, dne 3i. oktobra ob 8, zvečer v saveznih prostorih v Narodnem domu. Prosi se točne in polnoštevilne vdeležbe.
Sokolsko društvo v šiški. Uradne ure bodo od novembra naprej pri br. Lebnu, Knezova ul, 137 vsak torek — Izvzemšl praznike — od 7.-8. ure zvečer. — Uradne ure v »Čitalnici« odpadejo. Odbor.
iil in glasili
Še ena o Zikovcih. Koncertni biro gospoda Svojsika je predstavi te dni v prostorih »Umelecke Besede« ožjemu krogu praških glasbenih poročevalcev nov češki godalni kvartet, ki se je namenil pod imenom >CehoslovaškI kvartet« posvetiti gojitvi ko^rne glasbe in kreniti kot naraščaj na pota Češkega In Ševčikovega kvarteta. Primlst kvarteta ie g. Rihard Zika, absolvent praškega konservatorija iz šole pro-fesorja Suchyja, sekundlst Slovenec gospod Karel Sancin, učenec prof. Jankoviča na tržaškem konservatoriju, violist g. Ladislav Černy, absolvent praškega, konservatorija in svolčas drugi koncertni mojster Češke harmonije ter čelist g. Ladislav Zika, učenec berlinskega prof. F. Vsi štirjl so bili zadnji dve leti profesorji konservatorija in člani opernega orkestra v Ljubljani ,ter so se tekom tega časa že nekoliktfkrat z uspehom predstavili kot godalni kvartet na raznih koncertnih odrih Jugoslavije. Kakor je pokazalo sedaj njih Izvajanje Dvorakovega »amerikanskega kvarteta« v F-duru in Mozartovega v B-duru, so vsi izborni umetniki na svojem glasbilu (primarij je g. Rihard Zika). Dobro so vigrdni in navdani z vsemi lastnostmi ognjene, odkritosrčno čuteča mladosti, seveda tudi značilno po nemiru temreramer.ta. Da še niso dosegli brezhibne popolnosti In čistosti komornega sloga, se ZikoVl dobro zavedajo in tudi še nimajo glasbil potrebne kakovosti. Odtod Izvira od njih trden sklep, da so popolnoma ločijo od učiteljskega delovanja in sodelovanja v orkestru ter se Izrecno posvetijo študiju komorne glasbe. Dolžnost je tedaj /češke javnosti, da bi Jih pri tej (z ekslstenč* pe strani nelahki) nameri podpiralo ob pri* liki javnih nastopov. Začetek je storil veleposestnik T. T.. ki je (podobnO kot pred 30 leti nastali Češki ,kvartet) po leti gostil na svojem gradu L. in je violista g. CernyJa obdaroval s krasnim In dragocenim glasbilom. NOvo kvartetno združenje odpotuje sedaj v Jugoslavijo, pride se pa kmalu pred. st ’vit javno češkemu občinstvu v Pragi in drugod. Vnaprej nanj toplo opozarjamo. (Znani češki glasbeni kritik v »Venkovu«.)
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda,
Ako bi bilo le vse rest Pri proslavi obletnice glasovanja je imel v deželni hiši v Celovcu slavnostni govor znani profesor dr. Martin VVutte, v katjrem je med drugim dobesedno rekel sledeče:	«... Še druge
resne misli mora vzbuJIti v nas današnji dan. Predvsem misel na prlhodnjosti Tisti tam doli v Ljubljani svojega poraza od dne 10. oktobra lanskega leta niso pozabili. Ml smo glasovanje (sicer) zgubili, a Koroške še dolgo nismo zgubili! To je njihova vodilna misel od oktobra 1. 1. sem; in po tem tudi delajo. Vstvarili so mogočen aparat, da bi agitacija zoper Koroško ne zaspala. Cela vrsta vojnih organizacij je pridno na delu: Kakor Jugoslovanska Matica, slovensko šolsko društvo, predvsem pa gosposvetski zvon in še druga društva. Napravljajo zbirke in imajo pri tem velike uspehe. In s tem denarjem hočejo svoje privržence na Koroškem podpirati. Obenem imalo namen med svojim ljudstvom vedno vzdrževati zanimanje za Koroško; k temu pride še delovanje tiska! Strastno piše ljubljansko časopisje o Koroški Svoje ljudi hoče nahujskati in tudi inozemstvo zainteresirati za Koroško. Tudi na vzgojo mladine imajo navedena društva, predvsem Jugoslovanska Matica, svoj vpliv. Mladina naj se vzgoil v Jugoslovanskem duhu, njihovo mišljenje naj bo obrnjeno na Koroško, katero je bilo krivično in s silo Jugoslaviji odvzeto ln katero se mora zprcet Jugoslaviji pridružiti. Tako gremo novim bojnm nasproti.«
Prevalje. (Slovo.) Ker sem premeščen od tukajšnje sodnije, se poslavljam od vseh narrdnih društev v Mežiški dolini, kr>kor tudi od vseh drurclh prebivalcev. Poslav-lam se kot blagnhiik Narodne čitalnice, kot blagajnik »Gasilnega društva«, kot brat »Sokola«, kot predsednik »Narodnih socija-listov« ter vseh drugih odsekov. Zagotavljam Vam. pa, da ostanem v duhu pri Va$. Za slovo se zahvaljujem za vso gostoljubnost vsem slojem, tei* Vam kličem: Le krepko naprej vsa društva Mežiške doline za blagor naše ljubljene domovine. Iskren pozdrav Anton Bezjak.
Primorje.
Opozorilo glede odpotovanja v Ameriko. Mestni magistrat v Celju razglaša: V. zadnjem času se je zgodilo več slučajev, da so petnlkl Iz območja podpisane polit, uprave bili Vrnjeni Iz različnih luk, ko so nameravali odpotovati v Ameriko. To se je zgodilo vsled tega, ker le bil prekoračen mesečni kontigent izseljencev določen od vlade Zedinjenih držav za našo državo oz. za Slovenijo. Da se Izseljenci v bodoče temu izognejo, se jih opozarja na tozadevni razglas v »Uradnem listu« št. 115.
Propadanje Trsta, V prvi polovici t. 1. je znašala tržaška trgovin-’ po morju in suhe skoraj 2 milijona kvintalov manje kot v isti dobi lani.
Tržaška burja razsaja že tretji dan z vso silo, Prvi dan je bilo 9 žrtev, ki jih Je burja na cestah vrgla, da so se pobili.
Dve veseli vesti za lstr6. Italijanska vlada Je določila 2 mililona lir za preskrbo Istre z vodo. — Pokrajinski odbor za Istro ima več milijonov lir na razpolago, da gradi ceste in druga Javna dela ter dobe na ta način zaslužek brezposelni sloji
Ivan Zorec:
Med Srbi.
(Dalje.)
Tisti dan sva vasovala po mestu in okolici.
Povsod so naju radi imeli in vabili, da bi se še oglasila.
V neki krčmici se mi je zgodila čudna stvar.
S popom Ilijo sva namreč stopila v gostilno, da ne bi zmerom brezplačno jedla m pila.
Krčmar je nama lepp stregel in je bil ves živ, ko sem mu povedal, odkod sem.
Popa sem s težavo ukrotil in ga preprosil, da bi smel vendar enkrat tudi ja z sam poravnati zapitek.
Ali ta račun sem napravil res brez krčmarja.
»Plačam,« sem dejal in pomignil postrežljivemu možu.
»Oprostite —I Niti vinarja!« je izjavil.
Popa sem okrivil, dd je skrivaj plačal. Pa ni, kakor mi je kesneje potrdil.
»V moji hiši je bil prvikrat danes Slovenec kot gost. Vi niste gost moje krčme, ampak moj; samo ne zamerite!« je dejal krčmar.
Nikoli se ne pridušam, ampak zdajle bi se smel prav krvavo priveriti, da med našimi krčmarji takega krčmarja ni, pa ni. —
V neki drugi krčmi sva dobila druščino. Za mizo so sedeli domač trgovec, upokojen orožnik, kmet in domači učitelj Luka Martinčevič.
Učitej Martinčevič je bil v pregnanstvu na Siciliji; tam se je seznanil z mojim prijateljem višjim poštnim uradnikom Lunačkom, ' ki so ga »naši dobri zavezniki in prijatelji« vsega bolnega ljudomilo doli odpeljali iz Opatije v državno letovišče in stra-dališče naših pomorskih rojakov. Ubogi Lunaček, ki službuje sedaj v Ljubljani, bi bil tam skoraj umrl od vsega hudega.
O trpljenju na Siciliji, o italijanski strahopetnosti in čvekavosti sem slišal čudng stvari.
»In to so naši prijatelji in zavezniki, je Milenko Vesnič kot ministrski predsednik zavrnil narodnega poslanca Jurija Biankiniia, ki ga je prosil pomoči in varstva zlasti za vas v Dalmaciji pred italijanskimi divjaki«.
»Vrag ga odnio!« je zaklel imet, besen radikalec, in je trdo polomil roko na mizo.
»Vse bo še dobro in prav, samo tnalo ie potrpimo,« ga je miril uctteii.
Pop pa je ze imel pri rokah pesentf ki sicer ni narodria, ali je ponarodela takoj, ko je prišla med narod. 'J« pesmi ni pel, ampak jo je »nancil-«. Zdelo se mi je, da se samo v »nari-canju« pokažeta njena pikra ost ?n globoka zaničljivost do italijanskega harlekinstva.
Zapisal sem si jo, kakor sera jo slišal:
Malim potomcima velikog Rima.
Odkud ta zverka mačem; ko nam to mir
potresi?
Na što taj gromki pokllk cezarsklh
batalljona?
Tal besomučnl vlhor barbarskog divieg
besa
Iz otadžbine slavnog Virgila i Katona?
ZgazivšI čast I pravo, prezrevšl glas
nebesni,
Romulov puk se dlže ko okeanska plima, od iudila mržnje, ponosa preti, besni od Pize do Palerme, od Mletaka do Rima,
O gordi bersalieri, vitezi naših dana, čije viteštvo rimsko sumljivo lovor kiti, ne skvrnjavajte stopom herojsko tlo
Balkana — Balkan de, znajte, nekad grobnica vaša biti!
Pamtite 1’ ono doba, kada ste u punoj sili s Baratjerom slavnim pošli pobedničkom
vikom,
al’ nazad sa puno srama svoj rimski barjak
svili?
Pred kim? Pred abesinskim nlegušem
Menelikom!
Znate li pohod ona) pirotskl, ne herojski, na Tripolis i slavne Dardanele, kad vas Je bolni Mujo izlemo tako svojski, da se od silnog smeha Evropa tresla cela?
Pamtite 11 trenut, kada ste Izgubili glave, o vi tirani malih, dželati svih vremena, kada ste u panlčnome begstvu od Soče sve do Plave padali pod gvozdenom pesnlcom Makensena?
v
Koliko hudih žrtvi u krvi, muci, znojul Pa kamo pokajanja, Iskustva — nlkde
znakat
0 Italija, snužden ja tl čltam povest tvoju
1 vidim nešto sjaja i mnogo, mnogo mraka!
Lemarten, Igo, Seksplr — Istlnske veličine, uzletill su na krlllma Bogom dana — i tvoj D’Annunzlo takoder leti u višina, al’ na žalost uvek krlllma monoplanal
Dok drugi sa višina grleč zvučnu llru, lepote večne pruže, bacu ljudskom rodu,
D’ Annunzio baca bombe I pesme na paplru, čije je svaka strofa atentat na slobodul
On je prestavrlk želja, koje u zločin vode, —• Macchiavell drugi u llterarnoj formi, genije mamuzama, Jedinstva »lord slobode« u pukovničkoj zlatnoj vojničkoi uniformi!
O, Italijo, zemljo nekada na višini, preživela si davno ti svoiu epopejul Sto Imaš danas? Prošlost — ostanke u
prašinl,
svoj Herkulanum, Perum, Vezuv l Pompeju!
/
Tl se sad odkrivaš stranclma sa sviju
strana,
tumačiS posvednevno, uvek za dobre novce, tl, zemljo Bruta, nekad kolevko Velikana <— tl danas radaS samo safafe (= člfute)
«■ trgovce 1
Al’ zalud ruku pružaS s knutom u njoj
spremnom,
srpstvo tl dragovoljno ni stope ne de dati! Ml smo jedini narod na celom šaru zemnom, koga ne može nitko kupit’ ni prodati I
MI najamničke taljige nikom nismo vuklll deca slobode svete, takmaci slavne Sparte, Iz trešnlavog smo topa vezire nekad tukll 1 izazvali glasno dlvljenje Bonaparte!
Znate le Cele - kulu? Heroji tu su pa!!. Njeno ogrožle sveto polito tri put vlnomJ Kleknite pa Ih mol’tei »Praštajte, nismo
znali!«
I kliknite Im: »Slava!« s velikim
Lemartenoml
Gledajte Kumanovo, lz koga svetlost lije,
I Bregalnlcu slavnu, grobnlcu snusnog
»brata«!
Tam je skovan onaj dlvovski trg Srbije, što Je pretego najzad na vazi svetskog rata!
Pa Kosmaj, Cer 1 Rudnik, kud silni zlotvor
Krete
sa huronskim besom o naša grunu vrata! Tam Je duh Bajazeda vodlo naše čete, tamo Je mali David srušio Goljata!
Znate 11 Kajmakčalan, gde smo u gnevu
plahom,
zgrabivšl točak rata u muške ruke zdrave, okrenull ga snažno tltantsklm Jednlm
mahom
u obratnome pravcu — u pravcu večne
slave!
Mislite li, da nam je snage I krvi ved
ne8talo?
Uz nas de, čim ustreba, j mrtvi naši stati! Po ,našem vencu slave malo ste nas znali, po našoj ruci bolje dete nas poznati I
Težka Je staža naša, al' podi demo smelo, buktinjom pouzdania svetle nam naši precl: ne bude 1’ Božja volja dokončamo delo, ojtavidemo zavet, amanet našoj decl!
»Deco, ostan’te verna majčlnom srpskom
mleku,
mislite stalno, uvek, dokgod vam srce bije. pa okovani Zadar, Istru, Šibenik, Reku —• tamo je dužnost vaša, tamo je čast Srbije'*
Pop Ilija zna krasnosloviti. Besede so grmele kakor nebo ob hudi uri ifl so padale kakor silni buzdovan junaškega kraljeviča Marka!
To silno pesem je dal narodnim pevcem in guslarjem mladi Vojisl*'
Ilič. Dosti srbskih leposlovcev je
pred in med vojno pisalo svoja dela iz naroda za narod.
Narod si je njih besede prisvojil* v njih živi njegova velika, junaška duša.
Boj za svobodo, ljubezen do svo* bode rodi junake meča in junake domoljubnega peresa.
(Dali« nriH-i
a
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS.
Dolgo je prisluškovala. Krčevita napetost njenih črt je ponehala. Rohnenje ognja in oddaljeni hrup na ulici sta ji pričala, da je njena zvijača uspela.
»Ne bo jih doli...«
Vrgla je nož od sebe. Šele zdaj je Jela trepetati. In mahoma je zajokala. Pokleknila je k Beaureversu, raztrgala mu jopič na prsih in zagledala dvoje ran, ki ju je brž izpjala z vinom. Royal je odprl oči, pogledal okrog sebe in videl, da je v kleti. Nasmehnil se je.
»Mirtka! Tak si me vendar rešila? Oh, jaz «
Ostalo se je izgubilo v nerazločnem mrmranju. Spet je izgubil zavest.
»Kako je lep — o Bog!« je vzdihnila Mirta.
In res: ponosna smela lepota se je Izražala v njegovih ostrih, treznih Črtah, ki so še vse sijale od mladosti. Ko se je osvestil, je rohnenje ognja že pojemalo.
»Mirta,« je dejal, »ali imam še kaj kredita? Daj mi piti!«
Prinesla je poln kozarec vina-Royal ga je v dušku izpil.
Mnogo ur je bilo preteklo. Zdaj nista slišala nikakega šuma več. Mirta je šla časih na vrh stopnic, prisluhnila, potipala zatvoro in čutila, da se hladi.
»Noč mora biti.« je dejala na-I zadnje sama pri sebi.
Ni se varala. Že zdavnaj je bilo polnoči. Odpehnila je zatvoro in jo poizkusila vzdigniti. Nekaj je pritiskalo nanjo: gorel tram, ki je bil padel s stropa. Uprla' se je z rameni. Beaurevers jo je občudoval. Ihtel je od jeze in mehkobe hkrati.
»To bi jnoral opraviti jaz!«
A zdajci se je zatvora udala in se odprla z velikim ropotom. Mirta je pogledala na vrh in je videla krčmo uničeno do tal. Videla je konec svoje cvetoče obrti; in vendar se ni kesala z nobenim utripom srca.
»Odšli so,« je dejala, vrnivši sč k njemu. »Črna' noč je, Morava jo izrabiti. Kam pojdeva?«
»Preko ulice,« je dejal Beaurevers-
Mislila je, da se mu meša. On pa ie dodal:
»Saj stanuje tamkaj ženska, ki se Imenuje »gospa brez imena«?«
»Da!« je pritrdila Mirta in oči so se ji raztegnile od groze* »Tja hočete Iti?«
»Gotovo, draga Mirta. Tista žena mi je rekla nedavno: »Alt o bi kedaj potrebovali zavetja, pridite k meni.« Obljubila mi je pribežališče. Pojdiva k nji!« *
Mirta se je prekrižala. Mrzel strah ji je zalil vse žile.
»Rešila sem ga profosovih beri-čev,« je zamrmrala sama pri sebi. »Toda kako naj ga rešim prikazni, ki sem jo videla bloditi že najmanj desetkrat sredi noči na pokopališču Nedolžnih otrok? ...«
II. Hiša v Tkalski ulici.
Royal de Beaurevers je vstal In' se naslonil na steno.
»Oprite se name,« je dejala Mirta. »Nič se ne bojte. Ali so vaše rane zelo nevarne? O Bog!«
»Ne, draga Mirta. Samo v glavi se mi vrti, drugače ni hudega. Tisti veliki lopov me je udaril baš v zadnjem hipu — sam vrag si ga vedi, s čim. Jutri bo spet vse dobro.«
Šel je po stopnicah na vrh ih krenil po razvalinah nekdanje skupne izbe. Tam pa je zdajci zaklel, da so se Mirti zašibile noge; toda vzlic kletvici je moral sesti.
»iDaj, Mirta, potrkaj na vrata dobre gospe...«
»Jaz!..
»Da, ti. Saj vidiš, da moram umreti, ako ne dobim pomoči.. •«
Zaprl je oči ter se zgrudil vznak. Prav je rekel: rane so bile brez pomena; samo udarec, ki ga je dobil po glavi, je moral biti srašan. In tik nato se mu je jelo blesti. Preplašena Mirta je planila preko ulice ter zaropotala z železnim trkalom, kar so ji dale moči. Prebivalci te hiše pčivid-no niso spali; morda so čakali Kakega dogodka. Vrata .so se odprla že na prvi udarec in na prag js stopil si-vobrad mož orjaške postave in vznemirjenega obličja; v roki Je držal svetilko.	i
»Česa želite?« je vprašal osorno.
»Pomoči in zavetja.«
»Za koga?« je vprašal izza moževega hrbta čudovito nežen glas.
In pokazala se je gospa brez imena. Mirta se zdaj ni bala ničesar več, ker je vedela, da gre Royalu za življenje.
»Za mladesa moža, ki ste mu obljubi svojo zaščito-«
»Kako mu je ime?«
»Royai de Beaurevers.«
»Pokažite nama pot!« je velela gospa. »Stopimo, vrli Gilles.«
Mirta je drhtela, ko je poslušala ta glas. Toda njen trepet ni bil trepet strahu. Kaj je bil potemtakem? So-
čutje? S čim? Glas je zvenel kakor skrivnostno žalobna pesem. Oh, vsa sladkost, je bila v njem toda e slad-kos živega obupa. Mirta je drgetala od tesnobe, sama ne vedoč* oakod izvira ...
»Ječar! Glej ječarja!.*.«
Mož, ki mu je bilo ime" Gilles, je ves osupnil in obstal. Lasje so se mu naježili ...	,	■'?
Gospa brez imena je stdpila bliže. Pogledala je Beaureversa in stala nekaj trenutkov v globoki' zamišljenosti.
»To je mladi mož, ki n,aju je rešil tisto noč iz razbojniških rok. Danes je bil v tej krčmi boj. Ali je prišel profos zaradi njega?«
»Da, gospa,« je odgovofila Mirta, čeprav je zadala neznanka svoje vprašanje bolj sebi nego nji.
»Nevarno bi ga bilo spraviti k meni,« je povzela , gospa. »Morda zvedo, da ni mrtev, zlasti" ako preiščejo podrtine. Iskati ga utegnejo tudi po sosednjih hišah. Morda nas opazujejo že zdaj. Za vsakim oknom, ki zre na nas, se nam je bati vohuna. Toda kam naj ga spravimo, ako ne k meni?«
Zdelo se je, da gospa že ima svojo misel; izprva jo je zavračala, nazadnje pa se je vendar odločila zanjo.
»Naj bo,« je zamrmrala. »Ker gre za rešitev človeka, ki me je otel, se pač lehko vrnem tja. Moram se vrniti! Ali je ta mladi mož vaš sorodnik? Vaš prijatelj nemara? . . .«
»Moj brat je, gospa,« je vzdihnila Mirta.
»Brat!« je zamrmrala gospa. »Oh, ko bi jaz imela brata! . . . Poslušajte. Pojdite k meni in ostanite tam pri Margoti,« Mirta je zmajala z glavo. »Potrebno je. Nekdo mora paziti, kaj se godi okrog bivše krčme.«
»To je res . . .«
»Vašega brata spravim jaz na varen kraj. Gilles vam pride poročat, kako je ž njim. Na pot, moj vrli Gilles!«
Mirta bi bila dala desno roko, da se ji ne bi bilo treba ločiti od Beaureversa. Ta glas pa jo je zmedel in podjarmil s svojo neodoljivo milino. Nekaj ji je pravilo, da je Beaurevers pri gespej brez imena povsem na varnem. In vendar je smatrala ta ženo še pred desetimi minutami za sumljivo bitje . . .
Mirta je sklonila čplo. Prej sumljivo bitje se ji je zdelo v tem trenutku angel, ki razodeva že s prvim svojim dejanjem In s prvim zvokom glasu svojo nadzemeljsko na-
turo. Mirta je stopila v hišo, gospa brez imena pa se je odpravila na pot; zdaj je ona prevzela svetilko. Gilles ji je sledil, nesoč Royala na svojih mišičastih rokah. Gospa je trdno stopala. Čim bolj se je bližala cilju, tem belejši je postajal njen bledi obraz. Jela je trepetati. A njen korak zato ni bil počasnejši. Kaj se je go-cMlo v tej duši? Kakšne strašne bolečine so vstajale ob njeni poti in so jo spremljale nalik čedalje številnejši vojski strahov? . , .
Dospeli so v Tkalsko ulico . . .
»Tukaj!« je zamrmrala gospa sama pri sebi ter se ustavila pred neko hišo.
»Tukaj! . . .« so nerazločno zamrmrale njene drhteče ustnice. In pogled njenih oči je z globoko tesnobo obvisel na hišnih vratih.
" A" ' - prihodnjič.)
Proda se:
ENONADSTROPNA, LEPA HIŠA
v Planini pri Rakeku z vpeljano špecerijsko trgovino. Polec hi?e se nnbaia sadnji in ze-lenjadni vrt ter niiva in jrO^d. Cena po dogovoru. Informacije daje I. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.
STOJEČA BLAGAJNA
Werthelm, dobro ohranjena se proda. Poizve se Drame Martin sv. Jakoba nabrežje 29.
2200
POSESTVO
obstoječe Iz 2 zidanih hjš, 2 gospodarskih poslopij, 13 oralov gozda za takojšnje po-sekanje, 7 oralov njiv in travnikov. Posestvo leži tik ob glavni cesti, oddaljeno 2 minuti od železniške postaje. Cena 110.000 dinarjev. Naslov, v upravi lista. 2184
RESTAVRACIJA
z zemljiščem zelo prometno, gostilna v Mariboru, posestva do 150 oralov deloma z meblovanimi hišami, trgovske in stanovanjske hiše, vile proda Zagorski, Maribor, Barvarska utica 3.	2197
PRODA SE
malo posestvo v najlepši legi pri župni cerkvi v Št. Rupertu, Dolenjsko, z živino in drugim inventarjem. Zelo pripravno za obrtnika, rokodelca :Ji kot letovišče. Lepo poslopje v dobrem stanu, ne daleč od žel. postaje. Več se izve na licu mesta ali pri lastniku Fr. Pograjc, Celje — Breg 33.
POSESTVO
ki se nahaia v dobrem staniu, poslopje kompletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan Več se izve pri Antonu Wlrte, Križni vrh, Poljčane. 2147
Službe:
SAMOSTOJNA KUHARICA
srednjih let se sprejme proti dobri plači.
I.	Wider, Ljubljana, Cesta na Rožnik 19.
2203
DRUŽABNIK
vešč v manufakturni stroki se išče. Ponudbe z označenjem kapitala pod »Trgovec« poštni predal 124, Ljubljana.	2202
KLJUČAVNIČARJA
sprejme tvrdka J. Welbl, Slomškova ul. 4 v Ljubljani.
TRGOVSKI POMOČNIK
mešane stroke, vešč tudi posta v pisarn! išče primerne službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »zvest in marljiv« na uoravo lista.	2194
KOT TRGOVSKI POMOČNIK ALI SKLADIŠČNIK
išče službe trgovsko naobražen pomočnik v špecerijski stroki. Ponudbe pod »Špecerija« na An. zav. Drago Beseljak in druc, Ljubljana, Sodna ulica 5,	.194
KONTORIST1N.IA
samostojna slovenska in nemška korešpon-dentinja, izurjena strojepiska in stonozrafi-nia se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Golob et Co. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič.	2192
STAVBNEGA POLIRJA
z nastopom takoj sprejme Stavbna tvrdka Ivan Ogrin. Grubarjevo nabrežje 8.	2183
KNJIGO V ODKJN JA
se sprejme. V poštev pridejo samo' tiste z večletno prakso. Nastop S L novemb-om, Ponudbe do 30. oktobra, na upravo lista pod »Knjigovodklula 100«.
Rassnos
. AKADEMIK
daje Instrukcije Iz francoske gramatike In konverzacije. Ponudbo pod it. 2154 na u?>ra-vo lista.	2154
NAJCENEJŠI KLOBUKI
damski in moški. Izložba: Obrtni pospeševalni urad na Dunajski cesti. Sprejema In oddaja popravila, barvanje preoblikanje itd. J. Stcinberger, Dunajska cesta, 9. drugo dvorišče, desno,	2201
VELIKA, POPOLNOMA SEPARI-RANA, ČEDNO OPREMLJENA SOBA
na Karlovški cesti se zpmenja. če tudi z manjšo v sredini mesta. Naslov se izve pr! upravnlštvu Jugoslavijo,	2196
ZAMENJAM TAKOJ STANOVANJE
v Mariboru (tri sobe, predsoba, veranda, kuhinja, sobica za služkinjo, shramba In prt* tikline) s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod »Park« poštno ležeče, Maribor. 2185
LOKAL
v sredini mesta se išče proti dobri najemnini. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslavije« M. A. S.	2186
STANOVANJE
s prehrano za dijaktnjo se išče proti dobremu plačilu. Dopisi pod »Dliakinja« na Aloma Company, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.	21M
PRIPRAVEN PROSTOR V KAKEM MESTU
ali večjem kraju na Gorenjskem išče za svojo mizarsko obrt Henrik Svete, kor, bes. mizarski mojster. Ponudbe sprejema »Gosposvetski Zvon« pisarna Hotel Štrukelj.
IŠČE SE
gostilna eventuelno tudi z mesarijo, na ra* čun ali v najem. Dopise na podružnico
»Jugoslavije« v Ptuju.	215'}
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem izstopil iz družbe SAKS & TRATNIK ter vodim pod svojim imenom lastno
elektrotehnično podjetje
V dosedanjih prostorih v Ljubljani In Mariboru.
LEOPOLD TRATNIK, elektrotehnično podjetje
UUBLJANA, Sv. Petra c. 25. MARIBOR, Slovenska ul. 20.
LOZAR & BIZJAK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20-
b»inA»AXaia najflnejie tu- In Inozemsko sukno ia obleke' priporočata suknje, površnike, iakete Itd., vsake vrste Izgo-tovljenlh oblek, raslanov, zimskih lukenl, povrlnlkov s« gospode In deCke, »ajmod. klobuke, žepiče, samoveznlce, nepremočljive delne plaiče Itd.
Izdelava oblek po meri fn najnovejšem kroju.
Stremljenle po zadovolltvl vsakega p. n. odjemalca v polni meri.
konkurenčne cenel	. MT Konkurenčne cenel
JEŽICE,
KOSTANJ divji,
KOSTI mesarske in kuhinjske, LASE ženskine, CUNJE mešane,
KOVINE stare, ODPADKE od papirja.
kupujem vsako množino po naJvISJIh dnevnih cenah, v zalogi imam tudi vsako mnoiino belih In plavili ščlščenlh deslnfisciranlh cunj za snaienje strojev.
V. PANHOLZER,
Ljubljana, Pražakova ulica.
Dražba
raznega pohištva, kompletne spalne sobe, kredence, svetilke, lestev, poso de, obleke, slik itd. se vrši v sredo
2.	novembra ob pol 9 uri dopoldne na Glincah št. 37 v hiši g Tribuča.
SPEDICIJSKA TVRDKA
LUDonaim
°H° na RAKEKU «K°
oskrbuje tožno, najhitrejše vse V ?pe-dicijsko stroko spadajoče poste, kakor tildi OC2irin)en]e.
Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka
Jerica Hubad roj. Dolenc
Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5
priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih toVaren po nnjsolidnejših nizkih cenah.
Obvestilo.
Obveščava cenj. odiemalce In g. n občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnlijih ceneb. — Gotov čovijl v zalogi.
TupistousKi čevlji lastnega izdelka.
But. in Minira Brajer-Kapele
Ljubljano, Turjaški trg (Brsti) štev. 1.
nestasracija Južni RoSodvor' Maribor.
Sporočam slavnemu občinstvu dobro domačo vino In dobro lnJ° po najnižjih cenah.	Franjo	Stikler,	restavrater.
Lanišče
In
predivo
zamenla v
platno
mehanična vrvarna ierilnica in predilnica
Anton Šinkovec
Kranj-Grosuplje.
Kom pan jo n
se išče vsled dovršenega povečanja zelo dobičkanosnega podjetja (tvor-nice) v Ljubljani. Strokčvna znanost ni potrebna Kapital 150.000 dinariev. Ponudbe pod ,.150 000" na upravništvo tega lista.
Plodonotno
podjetje
(koncesija) se da pod ugodnimi pogoji v najem. Vprašanja na „Ljubljana“, poštni predal 160.
Prazne nove In rabljene
vreče (diakove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
Hupiiiem suhe m, lifol, hrinlevo olje.
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice.
Ceniki na razpo ago!
PETER CAPUDER
Zdravo! Dobavitelj J. S. Š.
Knjiga s slikami
za zabavo in pouk našim malim
izvod 20 K
v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
Pohištvo in tapetniško delavnico
Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fdtele, klub garniture, kuhinje in ž«lezne postelje vsake vrste pt) nizki dnevni ceni.
Brala Sever
Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta štev. 13.
Elektrotehnično podjetje Fran Saks
Maribor, Slovenska ulica 20.
Ljubljana, Rimska cesta 10.
obvešča svoje odjemalce In trgovske prijatelje, da je začel izvrlevati elektrotehnično obratovanje s 1. oktobrom *. I. lopet samostojno In ni več v družbi s g. Tratnikom.
Priporoča se za zgradbo vseh v elektrotehnično stroko spadajočih del, katere izvršuje z znano vestnostjo.
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge
Posteljni prodloSki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
Iniet
Brisalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
po najnižji ceni pri
K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
z dolgoletno prakso zmožna Mano
ISielo
Strdjne tovarne in livarne dl Ljubljano, Jugoslavija.
aaMmlle litim (Siama n
Iz prvovrstnega materiala In v vsaki množini. Prevzemajo se tuc?! stare pile v novo nasekanje.
. Brata KOLENC, Mirna, Dol.
| Cene zmerne.	Izvršitev	točna.
|	Pazite	n*	znamko	i	BRAKO MIRNA.
{••••san
»•M
JUGOSLAVIJA", 30. oktobra 1921
IVAN ZAKOTNIK,
/
mestni tesarski mojster
Telefon S79	A.	Dunajska c. 40
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostre* šja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Raznovrstno
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro, kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po . tovarniških dnevnih cenah
PROMET", telili, iiti. podjetje
LJUBLJANA.
V Ljubljani, Dunajska cesta 17, Podružnica: Celje, Breg 33.
je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja.
Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V polarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki so poškodujejo po ognju, streli In po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah,
Promet
tehn. industr, _podjetje, Ljubljana,
ANT.ČEMEm
v Balkanu.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
LJUBLJANA
^?vORN!
LJUBLJANA	6BASHSCE 5
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila.
Proda!® ¥ nastajdjmjlli prodajalnah s
Prešernova ul. 26. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. ^abnikar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c.
v velikem mestu v Sloveniji, obstoji nad 50 let, z velikim krogom odjemalcev, kompletna zaloga, skladišča združena z anončno in časopisno odpravo	.	—
Podgane, miši, stenice in drugi mrčes!
PokonSava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom
Oblastv. konces.
Bšse se zast@s9j|iw
. KNJSGO¥ODiH
sprostim stanovanjem, za dvostavno amerikanskokjigovodstvo, samostojna moč zmožna bilance.
jPonudbe na tovarno usnja Freund, Maribor.
• Pisma pod »Prvovrstna papirna trgovina« na g. ravnatelja Schwarz, internncijonalni časopisni biro, Zagreb, Iliča br. 21
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III
Spričevala na razpolago.
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šenfjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo oporobo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa
Velika zaloga vsakovrstnega
mr na debelo,
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
..PROMET" tek ini podjetje
Ljubljana.
Tapetniška ih dekoracijska delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoča se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 15.
Sioalni stroji in stroji za pletenje
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU.
Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji „fldler".
Kolesa
iZ Prv‘h
tovaren.
Diirkop, Styria, Wafferirad.
MESTNI' TRG 6.
Čretnik
graditelj mlinov in žag, wMmJ St. Jurij ob jjužsiS železnici
se priporoča vsem cenjenim interesentom za zgradbo mlinov in žag. Priporoča osobito lesene jermenice lastnega izdelka in vse vrste mlinskih kamnov kakor tudi druge mlinske potrebščine.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19,
POZORI
POZORI
BANKE, GROSISTI, TOVARNE!
NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI
KOLEDAR
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. FOrster, Bosendorfer, Heitzman etc.
na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Proda ss pianola in fonola. Hajvefla in najsposobnejše podjetje v Jugoslaviji.
ZA LETO 1922.
UČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 «n IN 12X7 cfn IZDELUJE VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU
= ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. =
ZAHTEVAJTE OFERTOI
ZAHTEVAJTE OFERTO!
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje,
1 1 Ulil prvovrsten g f yilfiyH
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno.
Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Gradbeno podjetje
ing. Ddkič & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Naznanilo
Ravnokar prispeli pariški modeli damskih klobukov. — Cenjene dame se vabijo na ogled brez prisilnega nakupa. Soproge železni* carjev in javnih nameščencev, katere se legitimirajo z izkaznico imajo 10 g/o popusta, ter se jim blago dostavi tudi na mesečno odplačevanje na dom.
Marija Jeglič, Ljubljana,
Slomškova ulica 27.
vsob vrst v CIRIL SITAR UmjANA
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
JI Q I ^ren*ne£a
In	f	Neposredno pod državnim
I žf	|U	nadzorstvom.
Tiska »Zvezna tiskarna« Y Ljubljani.
Odgovorni urednik: Dominik Čebin,
Izdaja konzorcij dnevnilca »Jugoslavija«.