Silva NOVLJAN ARTOTEKA Knjižnici Oton Župančič - PIONIRSKA KNJIŽNICA (Prikaz nekaterih praktičnih izkušenj) Ljubljana, 1989 VSEBINA Stran Priloge: 13 + V- ) I. Namesto uvoda Obnova prostorov knjižnice je pogosto vzrok tudi za razmišljanje in ures¬ ničitev prenove oz. posodobitve dela knjižnice. To se je zgodilo tudi ob prenovi Mestne knjižnice, enote Knjižnice Oton Župančič (1. 1987), ki je ob prenovi prostorov uvedla prosti pristop, hkrati pa je želela poudariti svoj sodoben koncept dela tudi z novostjo. Avtorica je predlagala, da naj bi knjižnica predstavila javnosti novo knjižnično gradivo, izvirna likovna dela, ki bi si jih člani knjižnice izposojali na donjrf. Ideja je bila sprejeta z navdušenjem, bilo je postavljenih nekaj zakajev, še več pa kaj, kako in kdo vprašalnic. Ker je na največ teh odgovorila predlagateljica ideje, ji je pripadla naloga, da pripravi načrt, kolikor mogoče natančen prikaz te dejavnosti. Nalogo je sprejela, ker je videla v tem možnost uresničitve želje, da dejavnost, ki jo je le grobo poznala iz strokovnih člankov in jo prvič srečala živečo v praksi v švedskih splošnoizobraževalnih knjižnicah, leta 198 o; in kasneje še v nekaterih nemških (mimogrede kot turist), zaživi tudi pri nas. Pri pisanju si je po svojih močeh prizadevala predstaviti tehnični postopek strokovnega dela z likovnim delom od nabave, obdelave do izposoje, hkrati pa opozorj^i na vlogo in pomen tega gradiva v splošnoizobraževalni knjižnici. Morda je bil 1 'tako pripravljen zapis ideje za realizacijo preobsežen, prezahteven s končnim ciljem, poti za dosego tega cilja pa ne prikazane dovolj jasno, da bi dale delavcem, ki še niso imeli izkušenj z neknjiž¬ nim gradivom, natančne in razvidne možnosti za postopno doseganje tega cilja oz. za sprotno prilagajanje zapisanega dejanskim delovnim pogojem. Ti pa so bili že od začetka vsaj finančno in kadrovsko omejeni, zato so delavci realizacijo načrta preložili na boljše čase. Avtorica je potem predlagala, da idejo uresniči enota Pionirska knjižnica in tako tudi z novostjo obeleži Ho-letnico svojega delovanja. Uprava je zamisel sprejela z opozorilom, da naj enota - 2 - ne pričakuje kadrovske okrepitve, prav tako pa so bila limitirana sredstva za izvedbo. Zavedati se teh omejitev,^je pomenilo hkrati, zavedati se, da se delo lahko uresničuje kot eksperiment, ki pa lahko postane s sprejetjem vseh sodelavcev v knjižnici tudi dober vzgled za druge knjižnice, ki bi ali bodo ob popolnejših delovnih pogojihitemeljiteje opravile, Mr Tako kot pri uvajanju drugih oblik neknjižnega gradiva (kaset, iger, videokaset...), so imeli tudi pri likovnem gradivu knjižničarji po¬ misleke, ki so izražali tudi strah pred dddatnimi obremenitvami ob že tako preseženem standardu obremenjenosti, hkrati pa tudi strah pred izposojo gradiva, ki ga ne poznajo?in strah za odgovornost, ki jo bodo morali sprejeti za hranjenje in ohranjevanje tega (nena¬ domestljivega) gradiva. W. Napisano o artoteki je bilo dobro izhodišče za razgovore s sodelav¬ ci, poznavanje dejanskih delovnih pogojev pa okvirov katerem smo načrtovali in potem tudi sprejeli prograk uresničevanja. Čakati na idealne pogoje bi pomenilo zamujati vlak, saj smo že pri uvajanju drugih oblik neknjižnega gradiva spoznali, da pomeni predložitev načrtov z vsem potrebnim za realizacijo v današnjih časih krčenja programov jalovo delo. Tudi z artoteko smo imeli podobno izkušnjo. Načrt za izposojo likovnih del smo pripravili že pred dvemi leti skupaj z Društvom slovenskih likovnih umetnikov, pa je obležal v predalih. Zato smo se odločili., podobno kot za ostalo neknjižno gra¬ divo., za postopno uvajanje v okviru danih možnosti. Idejo nismo sprejeli samo kot delovni izziv, s katerim naj bi še enkrat dokazali svoj pogum in svoje strokovne sposobnosti, temveč kot prepričanje, da je izvirno likovno gradivo nenadomestljivo v svoji sporočilnosti, da ima svojo dragoceno vrednost za vzgojo in izobraževanje in kulturno doživljanje mladega in odraslega uporab¬ nika, zato naj bi mu postalo dostopno, nanj naj bi se navadil in ga "bral" tako kot ostalo knjižnično gradivo in kot se je predvsem navadil tudi na ostalo neknjižnično gradivo. Z uvajanjem neknjiž¬ nega gradiva ni knjiga pri našem delu nikoli prišla na stranski tir, ampak smo se s pojavom novih medijev še temeljiteje zavedali njenega pomena, ga ohranjevali tudi s pomočjo tega gradiva in ob njem. Tudi zato je pri nas neknjižno gradivo vkljupeno med knjižno - a - in ne ločeno v posebnih prostorih. Tako sta knjižničar in uporab¬ nik doočena z različnimi možnostmi, v okviru teh pa prisiljena razmišljati o vrednosti in izboru pravega gradiva za zadovoljitev uporabnikove potrebe. Neknjižno gradivo ni samo pridobitev za uporabnika, z njim veliko pridobijo tudi knjižničarji. Če Je za uporabnika pridobitev hitra in njegovim zahtevam ustrezna informacija, pa Je knjižničar primo¬ ran pred zadovoljitvijo uporabnikove potrebe izbirati in vrednotiti različne vrste knjižničnega gradiva po kvaliteti, starostni dostop¬ nosti in po načinu učinkovanja na uporabnika. S tem njegovo delo, če naj bi bilo kvalitetno, nikoli ne more biti zgolj rutina} še več, različne vrste tega gradiva povečajo možnosti za ustvarjalno delo knjižničarjev pri individualnih in skupinskih oblikah dela, tudi če ti niso specialisti za posamezne vrste gradiva. To so nam potrdile sedanje, res minimalne, izkušnje dela z likovnim gradivom, zato Jih tudi opisujem, da s tem morda opogumim še ostale knjižničarje. II. Pridobivanje izvirnih likovnih del Je bilo v naši knjižnici že od začetka vezano na dve omejitvi, in sicer denarno in kadrovsko. Ker med knjižničaimi delavci ni nobe¬ nega visoko izobraženega umetnostnega zgodovinarja, sm§ se morali omejiti na izbor del avtorjev, ki so člani Društva likovnih umet¬ nikov. Za sprejetje v to društvo so namreč določeni pogoji, ki zagotavljajo tudi za nas primeren izbor gradiva po kvaliteti, kar Je seveda tudi za nas prvi kriterij pridobivanja gradiva. Pomanjka¬ nje denarnih sredstev pa Je omejilo pridobivanje gradivq izključno na dar. Akcijo smo skušali speljati s pomočjo Društva likovnih umet¬ nikov, a nam ni bilo pripravljeno priskočiti na pomoč z ničemer drugim kot z naslovi svojih članov. Na približno 4oo naslovov smo poslali prošnjo z obrazložitvijo,^ 11. novembra 1987. leta. Pri tem s& seveda nismo drznili postavlja¬ ti nobenih pogojev, le s prikazom namena dejavnosti smo opozorili na ustrezen izbor slike za mladino in na primeren format slike za izposojo na dom. Pa tudi sicer se nam ni zdelo potrebno omejevati izbor, saj smo želeli dobiti širok izbor po temah in tehnikah, _ 4 med drugim tudi zato, da bi uporabnikom omogočili, zlasti tistim, ki za likovno umetnost še niso bili navdušeni, da se za izposojo odločijo samostojno, po svojem lastnem čustvenem odzivu na sliko. Izkušnje dela z otroki in slikanico oz. ilustracijo pa so nas že prepričale, da otrok sprejema tudi moderno, včasih že abstraktno ilustracijo, da Je likovna umetnost manj kot knjiga vezana na do¬ ločeno starost otrok, Če pa bi se med darovanimi deli našlo le preveč “odraslih" slik, bi Jih izročili enoti Mestna knjižnica, ki se Je medtem odločila, da bo začela zbirati darove tudi s po¬ močjo prirejanja razstavj torej obdelava bi bila centralna, na¬ hajališča slik pa v dveh enotah. Da bi povečali denarne možnosti, smo se odločili, da bomo pridob¬ ljena dela razstavili na Javni razstavi, ki Jo prirejamo vsako leto v počastitev mednarodnega dne mladinske knjige (2. april) in za kater© imamo na razpolago nekaj namenskih sredstev, v tem pri¬ meru hkratne proslave 40-letnega delovanja celo nekaj več. Pred¬ videvali smo, da bo večina podarjenih del neuokvirEjenih, in res Je bilo. Tako smo pridobili denar za uokvirjanje slik, hkrati pa obremenili kader toliko, kolikor Je sicer dodatno obremenjen s prirejanjem teh Javnih razstav. S tem pa smo si določili relativ¬ no kratek rok, v dobrih petih mesecih naj bi zbrali, strokovno ob¬ delali in pripravili za razstavo vsaj 60 izvirnih likovnih del. Na prošnjo se Je odvzvalo 65 slikarjev in tako smo na razstavi, 2. aprila 1988 razstavili 148 likovnih del (slik, grafik, risb) v različnih slikarskih tehnikah, z različnimi motivi, tudi veliko ilustracij Je bilo vmes, Skoro vsi slikarji so prinesli svoja da¬ rila osebno. S tem se Je knjižničarju ponudila priložnost, da sli¬ karja podrobno informira o dejavnosti, hkrati pa Je od slikarja dobil mankajoče ali dopolnilne podatke za biografski opis in vse potrebne podatke za bibliografski opis podarjene slike. V osebnem pogovoru smo tudi izvedeli, da Je za slikarje največja težava ravno dostava gradiva, čas, ki ga porabi za izbor slike in njeno dostavo. Knjižničarji bi dobili še več slik, če bi nam čas do¬ puščal, da obiščemo slikarje na domu. Slikarju smo poleg zahvale izročili pismeno potrdilo o prevzemu slike oz. slik, kopijo tega pa zadržali v knjižnici. - 5 - Pridobivanje del se z razstavo ni zaključilo, saj smo do marca 1989 prejeli še 12 slik od slikarjev in 1 ustanove - Knjigarne Mladinska knjiga. Enota Mestaa knjižnica pa je po¬ darila 6 izvirnih likovnih del. III. Obdelava likovnih del 1. Označba lastnine^ Vsa prejeta dela smo lastniško označili z žigom knjižnice na hrbtni strani (razen, kjer bi žig pronical skozi podlago* tu smo lastništvo označili na pfepirju), pod žig smo pripisa¬ li inventarno številko, hkrati pa jo pripisali tudi na ko¬ pijo potrdila o prevzemu slike. 2. Inevnetarxizaci ja Za likovna dela vodimo posebno inventarno knjigo, vendar je to obrazec, ki ga sicer uporabljamo knjižničarji za inven¬ tarne vpise ostalega knjižničnega gradiva. Pri opisu enote nismo uporabljali skrajšanega bibliografskega popisa, ampak smo se odločili za popoln popis slike, ki omogoča popolno identifikacijo dela na osnovi popisa. Vzorec za ta popis smo dobili v Moderni galeriji. Posebnost tega popisa je natančen popis lokacije in oblike avtorjevega podpisa, ki ga označimo z oznako Sig. (signirano)> in natančen opis lokacije in oblike navajanje letnice na¬ stanka dela, ki ga označimo z oznako Dat.(datirano)• Vse podatke iz slike, ne glede na to ali so na prvi ali na hrbtni strani slike, navajamo v popisu brez oklepajev, če jih ni napisal slikar sam. Izjema je podatek o številu iz¬ vodov pri grafičnih delih, ki ga navajamo na koncu opisa enote v okroglem oklepaju. Oglati oklepaj uporabljamo, če na sliki ni bil napisan naslov in smo ga dobili osebno od avtorja, v oglati oklepaj pa damo tudi naslov Brez naslova, če smo se odločili, da bomo tako poimenovali slike, ki jih slikar ni podnaslovil. To smo prevzeli od Mestne galerije, hkrati pa z oglatim oklepajem ločimo ta naš naslov od av¬ torjevih podnaslovitev slik z “Brez naslova”. V oglat okle¬ paj damo tudi avtorjevo ime ali priimek, kadar se ta podpiše z začetnicami. - 6 - V rubriko signatura pišemo namesto signature podatek o dimen¬ zijah slike, višina x širina v cm, pod tem pa pripišemo sli¬ karsko tehniko. Mi dodajamo k temu podatku še oznako likovnega dela (S - slika, G - grafika, R - risba, F - fotografija). Ostale rubrike nimaJi posebnosti, le pri podatku cena se lahko zaplete. Ta podatek Je potrebno navesti zaradi zavarovanja ali povračila stroškov pri morebitnih poškodbah. Če nam avtor ne pove vrednosti svojega dela, to se pogosto zgodi, smo skoro pri¬ siljeni poklicati na pomoč Strokovnjaka. Tudi pam Je pri ocenje¬ vanju vrednosti posameznih del ljubeznivo in brez honorarja pri¬ skočil na pomoč umetnostni zgodovinar, zaprisežen cenilec. Sre¬ čanje z njim pa Je bilo za naše delo tudi sicer dragoceno, saj smo dobili veliko potrebnih dopolnilnih informacij za delo. Ve¬ selilo nas Je tudi, da Je pozdravil naše prizadevanje in ocenil našo zbirko kot dober, zanimiv izbor, ki s svojo širino in kva¬ liteto lahko zadovolji različne okuse posameznikov, laike in pozna¬ valce, nam pa daje tudi idealno možnost za vzgojno-izobraževalno delo, ko bomo dobili specialista za likovno področje, ki bo raz¬ širil našo posredniško vlogo tudi na zahtevnejše oblike prire¬ ditev izobraževanja mladih. Tako vrednotenje likovnih del in na¬ šega prizadevanja pa smo knjižničarji tudi potrebovali. 3. Katalogizaci^a_in_katalogi Vsa dela smo katalogizirali po standardu za obdelavo neknjižnega gradiva. V okviru svojih okrnjenih delovnih pogojev smo se odlo¬ čili za en sam .abecednoimenski, katalog, v katerem imamo po abece¬ di avtorjev, v okviru teh po abecedi naslovov njihovih del, vlo¬ žene listke popisanih likovnih del. To niso listki mednarodnega formata. Ker smo velikost priredili svojim potrebam, uporabljamo listke velikosti 13 x 19 cm, kov* nam omogoča, da pod bibliografski opis dela prilepimo barvno fotografijo likovnega dela. Katalogni listki bi bili lahko tudi manjšega formata, če bi imeli dober fotoaparat, ali če bi nam slike fotografiral strokovnjak, tako da bi nudila tudi manjša fotografija dovolj natančno informa¬ cijo. Nam Je na pomoč priskočil (tudi brezplačno) strokovnjak z izposojo žarometov, fotografirati pa smo morali sami s svojimi, za amaterske potrebe primernimi fotoaparati. - 7 - Pri bibliografskem popisu ni nobenih izrazitih posebnosti, morda le ta, da smo dodali takoj za naslovom vrsto likovnega dela in da inventarno številko pišemo na prvo stran pod bibliografski opis. To nam omogoča lažje izbiranje ustrezne slike v prostoru in ko¬ piranje popisa za dodatni informativni zapis, ki spremlja sliko. Na hrbtno stran katalognega listka pa dodamo opombo, ki je za naše delo koristna, mii sicer podatek, da je slika ilustracija v določeni knjigi, seveda, kadar to je. Posebnost našega abecednoimenskega kataloga so dodani listki ena¬ kega formata z biografskimi podatki o avtorju in z njegovim naslo¬ vom?’ ki so vloženi pred katalognirai listki avtorjevih del. Tako ureditev nam je narekovala racionalizacija dela. Kopijo teh podatkov prilepimo skupaj s kopijo abecedno-imenskega popisa slike na hrbtno stran likovnega dela. Tako odnese uporabnik domov s sliko tudi osnov' no informacijo o delu samem in o avtorju. Včasih je to edini poda¬ tek, zlasti o mlajših avtorjih, ki še niso vključeni v strokovno literaturo z likovnega področja, ki še nimajo razstavnih katalogov, ali pa mi še nismo zbrali člankov, kritik iz periodike. Osnovno informacijo o avtorju smo dodali tudi zaradi avtorja samega, saj imamo dela predvsem živečih avtorjev, ki svoje delo na ta način tudi popularizirajo. Po treh mesecih izposoje likovnih del smo že imeli en primer odkupa likovnega dela pri avtorju, ki nam je sliko daroval. To lahko spremljamo tudi s tem, ko imamo naslov avtorja samo v knjižnici, ne pa na sliki sami, tako da uporabnik dobi na¬ slov pri na^, seveda, če ga sam ne poišče drugje. Za sedanji obseg likovnega gradiva in sedanje delo nam abecedno- imenski katalog zadostuje. Razširitev dela pa bo verjetno pogojila oblikovanje dodatnih katalogov, to pa pomeni kopiranje listkov abe¬ cedno-imenskega kataloga in oblikovanje ustreznih katalogov glede na potrebe našega uporabnika. Verjetno pa se bomo odločili za oblikovanje diakataloga, saj smo medtem še nabavili dober fotoaparat, likovno gradivo pa bomo vnesli tudi v računalniško podatkovno zbirko. — 8 — IV. Oprema likovnih del Je pri našem delu pomenila kar velik denarni zalogaj, saj smo večino slik dobili podarjenih neokvirjenih. Izbiramo si cenejše okvire, ki sicer po trpežnosti in estetskem videzu ustrezajo, nsiso pa nobeni reprezentačni dodatki k sliki sami. Zasteklimo vse slike, olja pa izposojamo nezaste.k3£na. Za prvoj številčno največJe, uokvirjanje smo si izbrali obrtni¬ ka, ki Je svoje delo šele začenjal, zato nam Je popustil pri ceni, kvaliteta pa Je bila zagotovljena, saj si Je tudi z našig naročilom dobil ugled. Pred oddajo slik v okviranje moramo paziti na pravilen popis oddanih slik in opozoriti okvirjevalca, da nam inventarne šte¬ vilke pravilno prepiše na varovalni karton, ki prekriva hrbet slike. To Je še posebno pomembno pri grafikah istega avtorja, ki Jih lahko včasih ločimo le po inventarni številki. Sicer se nam lahko zgodi, da bo na varovalnem kartonu druga inventar¬ na številka, kot Je na sliki sami. To se Je zgodilo tudi nam, ko smo zamenjali izdelovalca okvirjev. Z opombo smo na to opo¬ zorili v inventarni knjigi. Okvirjene slike, na hrbtni strani žigosane, opremljene z inven¬ tarno številko, z informacijo o avtorju in njegovem delu, pred izposojo vložimo v kartonski ovitek, označen z lastništvom knjiž¬ nice. Izdelali smo 5o kartonskih ovitkov v treh dimenzijah, ker nam sredstva niso dopuščala izdelavo ustreznih kartonskih ovit¬ kov za vsako sliko posebej, V. Razvrstitev slik v prostoru Navdušenje veliko, denarja pa nič} slogan, ki nas Je spremljal skozi vse priprave. Težave smo premagovali sproti. Tudi za do¬ datno opremo sredstva niso bila načrtovana oz. odobrena. Ta smo si takoj zagotovili, ko nas Je Ljubljanska kulturna skup¬ nost obvestila, da Je sredstev za obisk frankfurtskega sejma premalo. Sejmu smo se odpovedali, ne pa sredstvom, ki smo Jih uporabili za izdelavo žičnatega pahljačastega panoja s 6,vrati in obešalnih drogov po stenah knjižnice. Denarja Je bilo dovolj tudi zato, ker nam Je arhitekt izdelal načrt brezplačno, izva¬ jalec pa popustil pri ceni izvedbe. Likovna dela so tako obešena oz. razstavljena po vseh prosto¬ rih knjižnice. So sestavni del ostalega knjižničnega gradiva in ne predstavljajo posebne specialne zbirke skupaj z ostalim gradivom z likovnega področja, ampak že zbrano gradivo (stro¬ kovno literaturo, periodiko, diapozitive, reprodukcije, plakate, pa tudi slikanice, diapozitive ilustracij, risane filme) dopol¬ njujejo. o VI. Postopek, pravila izpsoje Postopek izposoje smo prilagodili že ustaljenemu načffinu poslo¬ vanja, tako da bi novo knjižnično gradivo ne povzročalo dodat¬ nih obremenitev kadra. Ker smo dela zasnovali kot eksperiment, smo dobili soglasje knjižničnega sveta tudi za predlog, da Je zamudnina za sliko enaka znesku zamudnine za ostalo knjižnično gradivo. Pred začetkom izposoje smo dopolnili poslovnik z manj¬ kajočimi določili za izposojo slik, napisal* pojasnila in navo¬ dila za knjižničarje, hkrati pa tudi okvirna določila za uporab¬ nike^ ki smo Jih Jim delili že pred začetkom izposoje. Pri izposoji uporabljamo knjižne listke, na katere prilepimo kopijo ali na samolepilno etiketo natipkan prepis kataložnega listka. Lahko pa bi ta listek, ki se z nalepko hitro loči od knjižnih listkov knjig, poimenovali sedaj kar artotečni listek. VII. Pridobivanje uporabnikov Pred z8Četkom_izgoso^e Če je bilo delo teoretično, organizacijsko in praktično izvedbe¬ no poverjeno enemu delavcu, pa so se morali v pridobivanje upo¬ rabnikov vključiti vsi delavci enote in tudi drugih enot Knjižni¬ ce Oton Župančič. To so lahko počeli, ker so bili sproti sezna¬ njeni z vsemi postopki dela, z vsakim novim darilom in ker so bili tudi delavno vključeni v pripravo gradiva, kjer so s svo¬ jimi strokovnimi mud4ji sproti prilagajali teoretične zamisli praksi in izboljševali postopke dela. S tem pa so se lahko lažje organizacijsko in izvedbeno vključevali tudi v klfc&ične vrste prireditev. Ta proces še ni zaključen, a tudi naj ne bi nikoli bil, saj le tako lahko zagotovimo široko uporab) gradiva ob čim racionalnejših postopkih dela. - lo - Prvo s*roJo propagandno akcijo smo usmerili na Društvo slovenskih likovnih umetnikov, da bi z njihovo pomočjo prišli do slik, kajti jasno nam je bilo, da ideja lahko zaživi le s pomočjo slikarjev, darovalcev slik. Tu tudi osebni obisk in pojasnjevanje nista kaj dosti pomagala, v pomoč pa so nam bili naslovi članov in 4oo na¬ slovljenih prošenj je dalo kar lep rezultat, hkrati pa ne smemo spregledati informativnega učinka - slikarji vedo za nas, slike ge prihajajo. Naslednja večja akcija je bila iskanje sponzorjev. Na dvajset do¬ pisov smo dobili le en ddgovor pozitiven oz. denarno nakazilo, vsi ostali, ki so pomagali pri uresničitvi ideje in smo jih na¬ vedli na vabilu za otvoritev razstave, pa so bili naši znanci ali pa so za knjižnico izvajali določena dela in so ceno teh del znižali. Od samoupravnih interesnih skupnosti, društev, kulturnih ustanov s področja likovne umetnosti sstmo pričakovali večji odziv. Po tihem smo celo upali, da se b 8akšna od teh ustanov pridružili naši akciji, a smo kaj hitro ugotovili, da jih večina želi nemoteno opravljati svoje delo oz. izvajati svoj program. Samo pomislimo lahko, kakšno artoteko bi Ljubljana-mesto, ki je po likovni dejavnosti svetovno znano - lahko imela, če bi vse te inštitucije, društva in njim sorodne ustanove žrtvovale samo toliko sredstev in delovne moči kot jih je Pionirska knjižnica, oz. Knjižnica Oton Župančič! Preveč razočarani pa le nismo bili. Kadarkoli smo stopili v pisme¬ ni ali osebni stik z ustanovami, društvi in posamezniki, smo se zmeraj zavedali, da smo opravili vsaj informativno funkcijo, če že nismo ničesar konkretnega dosegli* morda pa bomo postali zanje zanimivi s svojim delom čez nekaj let. Odločitev, da predstavimo novo knjižnično gradivo na javni razstavi^ v počastitev mednarodnega dne mladinske knjige (2. april), ki smo jo povezali z osrednjim praznovanjem 4-o-letnega delovanja Pionirske knjižnice, je bila za informiranje zelo dobra. Če smo med pripra¬ vami obvestili velik krog ustanov in posameznikov, pa je informa¬ cija o novem knjižničnem gradivu, o,novi dejavnosti dosegla naj¬ več ljudi prav s prireditvijo razstave, ki smo jo poimenovali Slikarji bralcem. Ob tej priložnosti smo dali tiskati vabila^in - 11 plakat, kjer nam je ljubeznivo priskočil na pomoč oblikovalec, ki je plakat in vabilo brezplačno oblikoval in nam preskrbel tudi cenejši tisk. Za novinarje smo pripravili tudi tiskano gradivo^- osnovne informacije o naši novi dejavnosti. Tiskano gradivo o likovnem gradivu, njegovem pomenu in možnostih izpo¬ soje je bilo s programom prireditev razmnoženo tudi za obisko¬ valce razstave. Program prireditev v času razstave smo oblikovali v skladu z raz¬ stavljenim gradivom. K izvajanju prireditev smo pritegnili tudi zunanje sodelavce, slikarje, kiparko, umetnostno zgodovinarko, pisatelja. Vse prireditve so bile dobro obiskane, predvsem z mladimi, saj ^ a smo jih skoro vse namenili prav njim, razen seminarja. Tega so se udeležili knjižničarji in likovni pedagogi, žal smo imeli premajhen prostor za vse interesente. Razstavo si je ogledalo 1238 obiskoval¬ cev, od tega 293 odraslih, po razstavi pa smo vodili 3o skupin, predvsem iz šol in VVO. Razstavo likovnih del je hkrati dopolnjeval prikaz 4Q*letne dejav¬ nosti Pionirske knjižnice, ki je kronološko nazorno prikazoval z besedo, sliko in številko vsebinsko pestrost in količinsko uspeš¬ nost dela te ustanove. Obiskovalce pa smo nagovarjali k ogledu te dopolnilne razstave z nagradno uganko, v kateri se zanje prvič po¬ javi beseda artot&ka. Propagandno delo se s to osrednjo prireditvijo ni zaključilo. Do 15. novembra, dan, ki smo ga določili za začetek izposoje iz¬ virnih likovnih del, to je dan ustanovitve Pionirske knjižnice, je likovno gradivo, izobešeno v knjižnici, opozarjalo obiskovalce na novo dejavnost. Ker pa smo likovna dela med pripravami za izpo¬ sojo že strokovno ttbdelali, smo se odločili, da izbor tega gradiva razstavimo še zunaj naše knjižnice. Od 15,maja do 3o. septembra smo razstavljali v splošnoizobraževalnih knjižnicah Vrhnika, Logatec, Ljubijana-Šiška, Domžale, v KOŽ - enoti Mestna knjižnica. Pri teh razstavah smo uporabljali propagandno gradivo naše razstave, v Vrhniki se je knjižničar Pionirske knjižnice tudi osebno srečal v pogovoru z rnlad$mi obiskovalci razstave, posebnost razstave v Šiški pa je bila hkratna slovesna odprtost nove, preurejene knjiž¬ nice. 12 - V času izposoje likovnih del Začetek izposoje slik smo povezali z rojstnim dnevom Pionirske knjižnice in tudi ta dan Je bil prazničen, vendar praznično sproščen, ne pa slovesno prazničen. Bolj kot odraslim Je bil namenjen mladim obiskovalcem s celodnevnim živ-žavom, v ka¬ terega smo vključili glasbo, videofilme, uro pravljic, uganko, srečanje s knjigarko, ki Je rešitelju uganke, vezan® na knjigo in sliko, podarila pravkar izšlo knjigo Jelke Godec-Schmidt: Danes slikam. Obiskovalce prireditev pa Je razveselil tudi zmaj¬ ček s slaščicami iz Zmajčkovega butika. Rojstni dan Je krasen dan smo poimenovali prireditev, na katero smo povabili mlade preko radija, TV in dnevnega časopisja in bil Je krasen ne samo po po¬ čutju, ampak tudi po obisku. Tega dne smo izposodili že tudi prva likovna dela. Prvo sliko, delo Pavla Učakarja: Roboti jutranje zore, si Je že pol ure po odprtu knjižnice, izposodila študentka umetnostne zgo¬ dovine. Informacijo o novi dejavnosti Je slišala eno uro pred tem po Valu 2o2. Čudna so pota informacij do uporabnika. Kljub vsem prejšnjim ob¬ vestilom v dnevno informativnem tisku, revijah, po radiju in te¬ leviziji, Je to študentko dosegla informacija tik pred dvanajsto uro. Sama Je povedala, da Je tako hitro prišla, ker se Je bala, da bi sicer nobene več ne bilo. Toliko optimizma, kolikor strahu Je imela prva mlada izposojevalka slike, mi nismo imeli. Vedeli smo in se tudi sedaj zavedamo, da moramo že naprej nenehno in z različnimi oblikami dela opogumlja¬ ti obiskovalce knjižnice za izposojo likovnih del. Zato izkoristi¬ mo tudi naše redne prireditve za obveščanje in likovno izobraže¬ vanje. V novemberski uganki meseca^ smo opozorili mlade obiskoval¬ ce na naš rojstni dan in na novo dejavnost^ s tem v ko smo Jih hkrati navajali na uporabo naslovnega kataloga. To uganko smo zastavili tudi otrokom preko mladinskega programa Radija in bralcem Pionir¬ skega lista. Likovno gradivo smo neposredno ali posredno vklju¬ čili tudi v uro pravljic, v goste smo povabili k igralnim uram slikarko Jelko Godec-Schmidt, ki Je slikala skupaj z otroki. V decembru je knjižničar pripravil zanimivo razstavo Svetloba - barva - sporočilo, ki je bila s svojim sporočilom namenjena mla¬ dostnikom, njeno vrednost pa so odkrili tudi odrasli, predvsem študentje. Ti so se v velikem številu udeležili tudi pogovora ob tej razstavi, na katerem so zunanji gostje, fizik, psiholog in pesnik f predstavili svetlobo kot osnovni pogoj vidnega sporo¬ čila vsak s svojega ustvarjalnega področja. Vse prireditve informirajo naše obiskovalce o naši novi dejavnosti, z gostujočimi strokovnjaki pa že uvajamo mlade, a tudi odrasle po¬ srednike, v svet likovne umetnosti, v njen pomen, vlogo, v njeno doživljanje in občudovanje. Pri tem opozarjamo tudi ± na ilustra¬ cijo in za knjižničarje smo medtem že priredili dvoje predavanj o ilustraciji, o sodobni slovenski in o sodobnih trendih razvoja ilu¬ stracije v svetu. Izvirna likovna dela povezujemo tudi s knjigami} tako bo izvirna likovna ilustracija dopolnila razstavo sodobnih slovenskih mladinskih knjiga, ki jih bomo aprila razstavljali v zagrebški Gradski knjižnici. Da bi navdušili mlade, predvsem otroke, za likovno umetnost, moramo pri delu upoštevati tudi otrokovo lastno ustvarjalnost. Knjižničarka se je udeležila seminarja Narodne galerije o likovnem ustvarjanju in likovnem izobraževanju otrok, kajti risanje je tudi v knjižnici po¬ gosta zaposlitev otrok, s katero želimo vspodbuditi otrokovo ustvar¬ jalnost in izražanje njegovih doživetij ob naših prireditvah. Pri vseh teh skupinskih oblikah dela pa ne pozabljamo na sprotno in¬ formiranje in opogumljanje članov knjižnica za izposojo likovnih del in knjižnih informacij s tega podroqfc. Kako uspešni smo pri tem težko ocenimo, ker je čas izposoje na dom za pravo oceno prekratek* Od 15.XI.1988 do 1.III.1989 smo izposodili 82 likovnih del, in sicer 2o. mladim od predbralnega obdobja do 15* leta starosti, 15» srednje¬ šolcem, 16. odraslim in trem ustanovam - TV, W0 in OP, pri tem u- stanove pri številu izposojenih del nismo omejevali, ker so jih po¬ trebovale za krajši čas. Med izposojevalci so pogosti v številu srednješolciv dijaki šole za oblikovanje, med odraslimi pa študentje umetnostne zgodovine. Začetki so recimo obetajoči, vendar ne tako, da bi pri propagandi popuščali in da ne bi razmišljali o razvoju te dejavnosti, kar ne bi smelo izključevati tudi načrtovanja izposoje likovnih del s pomočjo potujoče knjižnice. - 14 - VIII. Zaključek Pri ngs se ne moremo ravno pohvaliti, da smo v knjižničar¬ stvu, založništvu in na drugih področjih življenja likovne umetnosti izrabili vse možnosti, da bi mladim približali likovno umetnost v njeni sporočilnosti. Pionirska knjižnica je že leta 1954- priredita risarski tečaj, ki se je 1956,leta razvil v likovni oddelek, danes del dejavnosti Pionirskega doma, Centra za estetsko vzgojo mladih. Kljub temu*, da se je knjižnica odpovedala temu in drugim tečajem, ki jih danes vodi Pionirski dom, se ni od¬ povedala posredovanju informacij in gradiva s področja li¬ kovne umetnosti in prireditvam, ki so vključe»4e,y to gradivo ali opozarjali in vabile k njegovi uporabi. Že leta 1961 je nabavila reprodukcije likovnih del, ki jih je uporabljala pri teh oblikah, vseskozi pa je dopolnjevala knjižni fond s knjigami s področja likovne umetnosti, ki jih je z razsta¬ vami in pogovori razširjala med mlade. Nič manj pomembno ni bilo uvajanje diapozitivov ilustracij mladinske literature (l. 196o), ki je v urah pravljic zaživela tudi v likovni go¬ vorici. Kvalitetna domača in tuja slikanica pa je s pomočjo knjižničarjev zaživela pri otrocih v vsej svoji razsežnosti. Če je Pionirska knjižnica že leta 1955 uvedla med prireditve umetniško pripovedovanje pravljic, ki ga je izvajal igralec, jo lahko štejemo tudi za začetniket na tem področju, saj se je iz te oblike razvija ura pravljic (1961, leta), danes povsod priznana in izvajana oblika knjižne vzgoje, pri kateri pa ima ilustracija pomembno vlogo, bodisi da knjižničar pripoveduje tekst ob ilustracijah iz knjige bodisi ob ilustraciji, posneti na diapozitiv. Na kvalitetno slikanico, ilustracije, likovno umetnost opozarja in usmerja knjižnica otroke tudi z drugimi oblikami dela. Prireja razstave originalnih ilustracij in drugih likovnih del, razstave knjižnih del določenih ilustra¬ torjev, razstavlja tuje slikanice, razstavlja likovna dela otrok, ki so nastala po pripovedi pravljice, po izboru naj¬ ljubše knjige, otroci ocenjujejo ilustracijo v knjigah, obi¬ skujejo pogovore in srečanja z ilustratorji oz. likovnimi umetniki, s knjižničarjem obiščejo likovne razstave, galerije, otroci pripovedujejo zgodbo po ilustracijah, ne da bi poznali tekst ali pa variante k poznanemu itd. - 15 - Ker pa so odrasli posredniki med otrokom in knjižničnim gradivom, namenja knjižnica v okviru svojih delovnih možnosti pozornost tudi tem. V študijskem oddelku zbira strokovno in informativno gradivo s področja ilustracije in likovne vzgoje otrok, vodi katalog ilu¬ stratorjev, dopolnjuje redno dokumentacijo člankov s teh področij, zbira najboljšo tujo slikaniško produkcijo. Vse to gradivo pa raz¬ širja v različnih oblikah tudi med odrasle. Razširja sezname pripo¬ ročilne literature za otroke različnih starostnih stopenj, sezname teoretične literature o knjigah za mladino in oblikah dela z mladimi, kjer Je posredno vključena tudi likovna umetnost, prireja razstave, kjer Je likovna umetnost prisotna v knjigah za otroke npr. Razstava knjižnih izdaj za predšolske otroke (1. 1963), Mednarodna razstava moderne ilustrirane otroške knjige (l. 1964), Ure pravljic - oblike in možnosti (1. 1969), Ali znamo izbirati knjige za najmlajše (1.1971), Najlepše slikanice (l. 1974), Knjiga za predšolske otroke (1. 1985)* v okviru teh razstav pa navadno priredi predavanja in seminarje, od katerih sta bila v zadnjih letih zelo odmevna po obisku Likovni in literarni kič v knjigah za otroke (l. 198o) in Likovna umetnost v knjižnici (1. 1988). Vse te oblike pa so bile doslej v knjižnici usmerjene bolj k vodenju otroka h kvalitetni knjigi kot pa k sirnim likovnim delom, za katerih razumevanje, razširjanje in doživljanje skrbijo šole v okviru svojih učnih programov, galerije in likovna društva. Tudi te ustanove ne ostajajo več samo pri prirejanju razstav, pač pa dopolnjujejo svoje delo s prireditvami, v katere, tudi po vzoru dela knjižnic za mladino, vključujejo otroke in mladino. Kljub vsem tem in drugim prizadevanjem pa likovna umetnost še ni za¬ živela med mladimi kot potrebni sestavni del njihovega bivanja, še manj pa v sporočilnosti, ki Jo nosi. "Umetnost ne obnavlja vidnega, temveč napravi vidno’ 1 , s® pravi Paul Klee in še "Mar nastane umetni¬ na kar naenkrat? Ne, tako kot hiša nastaja postopoma. In gledalec, mar lahko pri priči opravi z umetnino? (Žal Je pogosto tako.) Kaj ni Feuerbach dejal, da Je za razumevanje slike potreben stol? Čemu prav stol? Zato, da utrujene noge ne motijo duha, noge pa utrudi dolgotrajno stanje. Torej Je naše prizorišče: čas.” Albert Gleizes in Jean Metzinger pa razmišljata o sliki: "Slika Je utemel^na sama v sebi. Brez škode Jo Je mogoče nositi iz cerkve v salon, iz muzeja v sobo. Ker Je v bistvu neodvisna in mejno celovita, Ji ni treba takoj zadovoljiti duha, temveč ga mora nasprotno šele postopoma po¬ peljati k fiktivnim globočinam, kjer sveti urejajoča luč". - 16 - Že pri vodenju po razstavi smo se knjižničarji lahko prepričali, da Je nova dejavnost potrebna. Otrokom smo v okviru svojega znanja z likovnega področja (kar naj bi opravljal artotekar, specialist za področje likovne umetnosti, ki ga še nimamo) razgrinjali tanči¬ ce o likovni umetnosti, predvsem o njenem pomenu za človeka in njegovo življenje. Že kar hitro se Je pri obiskih skupin potrdilo, da Je šolajoča se mladina dokaj dobro seznanjena s slikarskimi teh¬ nikami, manj pozna slikarje, zelo malo ali nič pa zna (ali hoče) povedati o sporočilu slike. Nasprotno so reagirali predšolski otro¬ ci in mlajši šolarji, ki so ob slikah sprostili ves svoj izkustveni in domišljijski svet. Njihovih izpovedi bi bili veseli tudi slikar¬ ji, starši, vzgojitelji. Marsikaj novega bi z njihovo pomočjo tudi odrasli našli v likovnem delu, marsikaj novega bi izvedeli o otroku. Če se sprva, zlasti šolajoči se otroci, niso mogli odločiti za iz¬ posojo slike, ker ne poznajo principa izposoje, ker bi Jim starši to ne dovolili, ker niso poznali pomena in možnosti, se Je v na¬ daljevanju pogovora izkazalo, da so le redki, ki bi si Je ne želeli izposoditi. Na vprašanje, zakaj bi si Jo izposodili, sta izstopala dva odgovora, da bi si polepšal sobo, da bi se pohvalil in izjema, da bi poiskusil, če "paše" v naše stanovanje, predno bi Jo kupili. Nekateri so skušali izraziti pomen slik tudi z nerodnimi izjavami, nerodnimi zato, ker niso bile njihove, ampak naučene, češ da te iz¬ obražujejo, da moraš slikarstvo poznati, da so slike samo za pozna¬ valce likovne umetnosti, pri večini pa Je vseeno izstopila dekorativ¬ na funkcija slike in slika v funkciji statusnega simbola premožnih. Pri odgovoru, da bi Jim starši ne dovolili izposoje slik, so navaja¬ li namreč tudi odgovor, da zato, ker so drage. Pojasnili smo Jim, da bomo izposojali slike na dom brezplačno in da bodo zavarovane, da pa morajo z njimi ravnati pazljivo tako kot z vsakim drugim knjižničnim gradivom, ki tudi ni ravno poceni, predvsem pa zato, ker Je to rezultat človekovega ustvarjalnega dela. Na vprašanje, katero sliko bi si izposodili, so najhitreje odgovo¬ rili mlajši otroci, ki so izbrali predvsem ilustracije, ki Jih po¬ znajo iz knjig, izbirali so tudi abstraktna dela, pri izboru pa so imele barvne slike prednost pred črno-belimi, pri višjih osnovno¬ šolcih pa figurativni pokrajinski motivi pred abstraktnimi. - 17 - Pri nadaljevanju pogovora o pomenu slikarstva, ki ga je knjižničar vodil tudi s pomočjo primerjav z literarnega in glasbenega ustvar¬ janja, je večina obiskovalcev ocenila novo dejavnost kot novo mož¬ nost za njihov osebnostni razvoj in, kar so ugotovili tudi sami,4« slika ne bo "govorila’^ samo njim, pač pa vsem prebivalcem in obi¬ skovalcem doma. Tako bo izposoja slik na dom hkrati potujoča raz- aatva v prostore, kjer bo za udobno gledanje in opazovanje poskrbela oprema stanovanja, knjižničarji pa za ustrezno dopolnilno informa¬ cijo o slikarju, sliki, slikarstvu z izposojo knjig, katalogov.... Vodstva po razstavi so bile naše prve konkretne izkušnje na področ¬ ju približevanja likovne umetnosti. Iz teh seveda ne upamo delati nobenih strokovnih posplošenih zaključkov in ugotovitev. Spoznali smo, kar smo že predvidevali, da bo knjižničar pri izposoji moral navajati uporabnike na novo vrsto knjižničnega gradiva, jih upo- gumljati za izposojo, predvsem pa bo moral dati uporabniku prosto pot pri izbiri slike, ki si jo mladi uporabnik želi izbrati predvsem na osnovi svojih čustvenih reakcij nanjo. Ne bo mu smel, vsaj v za¬ četku, zlasti knjižničar, ki ni poznavalec likovne umetnosti, vsi¬ ljevati svoje kriterije ali utemeljevati vrednost in prednost dolo¬ čenega dela ali slikarja pred drugim. S tem bi marsikaterega mladega človeka, ki so ga že prepričali, da je umetnost samo za priviligi- rane oz. poznavalce, odvrnil od likovnega dela. Naš delo je poskusno zasnovano, prepričani pa smo, da bomo z izpo3 sojo slik na dom po treh letih že lahko prenehali govoriti o ekspe¬ rimentu. Radi bi govorili o trdno zasidrani dejavnosti, ki zna od¬ krivati človekove izražene in neizražene, zavedne in nezavedne po¬ trebe po izobraževanju, kulturnih in estetskih doživetjih in ki jih zna in zmore ustrezno zadovoljevati. Zato bomo potrebovali artote- karja, specialista s področja likovne umetnosti, ki bo s poznavanjem stroke in otroka znal poiskati ustrezne metode dela, ki bo povezoval svoje delo z ustanovami in strokovnjaki z likovnega področja, večji obseg likovnih del in ustrezno tehnično opremo. Največji problem pri tem bo vsekakor povečanje sedanjega fonda. Izbor 166/ slik že daje možnosti za poskusno delo, moral pa se bo povečati. Seveda upamo, da se bodo k sedanjim darovalcem priključili še drugi slikarji, pa tudi ustanove, delovne organizacije bi nam lahko podarile odkupljena likovna dela, pri tem pa ne pozabljamo na samoupravne interesne 18 - skupnosti, v katerih vsebinski in finančni načrt bi morali biti že sedanj vključeni. Če so dosedanji darovalci sprejeli idejo za novo obliko ponudbe likovne umetnosti kot animacijo ljudi za živ¬ ljenje z likovno umetnostjo, ki naj bi postala potreba vseh in na katero naj ne bi več gledali kot na privilegij posameznikov, ampak naj bi zaživela tudi v domovih za likovno umetnost za sedaj še ne navdušenih ljudi, upamo, da bomo tudi ostale prepričali, da nanjo gledajo s temi očmi, da bo likovna umetnost dobila novo razsežnost, nove obiskovalce v galerije, muzeje, na razstave, knjižnice pa se bodo z razširitvijo svoje ponudbe razvile v prave kulturno-izobra- ževalne centre, ki bodo z raznolikostjo gradiva in oblik dela za¬ dovoljevale raznolike potrebe prebivalcev. PR.U-OGE Knjižnica Oton Župančič 6 I 000 Ljubljana Dvorni trg 2 4 Spoštovani! Vljudno Vas prosimo za malo pozornosti pri branju Vam namenjenega pisma. Splošnoizobraževalna knjižnica ima v primerjavi z ostalimi kulturnimi in¬ stitucijami najširšo družbeno vlogo, ki je posebno pri širjenju in spremljanju novega knjižničnega gradiva zelo pomembna. Knjižnica Oton Župančič želi te prednosti izkoristiti tudi na področju posre¬ dovanja likovnih del, zato načrtuje organizacijo artoteke, in sicer najprej za mladino v svoji enoti Pionirska knjižnica. Artoteka - zbirka likovnih del, strokovno obdelanih in danih v uporabo mladim obiskovalcem Pionirske knjižnice, naj bi vzgajala, izobraževala in zadovoljevala kulturne potrebe mladih, tako da bi likovna dela predstavljali z različnimi oblikami strokovnega dela (razstave, pogovori o slikarstvu, srečanje s sli¬ karji, obisk galerij, dan odprtih ateljejev, obisk razstav, spoznavanje slikar¬ skih tehnik, ...) in jih izposojali (ustrezno zavarovana in opremljena s stro¬ kovno informacijo o umetniku in delu samem). Z novo ponudbo likovne umetnosti, dobi le-ta novo razsežnost, novo publiko v galerije, muzeje, na razstave, saj ne bo izposojeno delo imelo samo deko¬ rativnega učinka, temveč bo opazovalce nagovarjalo k razpravljanju, pojasnje¬ vanju tako kot knjiga ali drugo umetniško delo, ki ima svojo izrazno moč. Prebuja tudi željo po nakupu umetnine in čeprav se artoteka s prodajo ne ukvarja, je lahko posrednik med delom in umetnikom. Zakaj smo načrtovali artoteko najprej v Pionirski knjižnici? To je namreč vzorčna knjižnica za mladino, ki uspešno posodablja svoje delo in ga podreja zakonitostim sodobno delujoče knjižnice za mladino. Vzorec njenega dela prevzemajo ostale knjižnice v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji. Opravlja strokovno svetovalno službo s študijskim oddelkom za mladinsko književnost in knjižničarstvo. V tem oddelku pa je zbranih tudi veliko drago¬ cenih informacij o ilustraciji in ilustratorjih. Med ostalim spremlja tujo slikaniško produkcijo in daje slikanici kot primarni knjigi za otroke velik poudarek tudi z rastavami ilustracij, pogovori z ilustratorji, prav sedaj pa potekajo razstave pod skupnim naslovom: Naši ilustratorji od A do Ž. V svetu že dolgo poznano delo, ne pa v Jugoslaviji (prva artoteka je bila ustanovljena 1889 v Denvru - ZDA), bo pri nas zaživelo lahko le z Vašo pomočjo. Za izvedbo teoretično že zasnovanega dela imamo vse pogoje razen bistva - to so likovna dela , za nakup katerih v fazi ustanavljanja ne moremo dobiti potrebnih sredstev. 2 Zato se obračamo na Vas (s strahom, a tudi z upanjem) s prošnjo, da nam podarite eno (2 ?) svoje delo - ilustracijo, risbo, grafiko, sliko, seveda po lastnem izboru, a z mislijo na mlade, ki jim bo to delo namenjeno. Vsa podarjena dela bomo ustrezno opremili, zavarovali, še pred izposojo pa predstavili na razstavi. To razstavo bi radi priredili 2. aprila 1988 na mednarodni dan mladinske knjige, ki ga Pionirska knjižnica vedno počasti z razstavo kot osrednjo repub¬ liško prireditvijo. Hkrati praznuje Pionirska knjižnica to leto 40. letnico ustanovitve in lepšega darila si ne more predstavljati kot to, da z Vašo pomočjo prikaže novo dejavnost in dokaže, da se v težjih delovnih pogojih s skupnimi močmi lahko rodi dobro, ki je hkrati neprecenljive vrednosti za boljši jutri. Če vam zamisel ne ugaja, ali če dela ne morete podariti, bomo razumeli, vendar Vas lepo prosimo, da nam sporočite (lahko tudi po telefonu 317-269) svoj DA ali NE. Želimo si slišati več DA-jev kot NE-jev, vse pa do konca novembra; to je namreč zadnji rok, ko bomo lahko še uspeli realizirati drugo razstavo, če bo NE-jev preveč. Upamo, da Vas prošnja ne žali in če želite podrobnejše pojasnilo, Vas vabimo na pogovor k tov. Silvi Novljan, vodji Pionirske knjižnice (tel. 317-269). Lepo pozdravljeni! Vodja enote Silva Novljan Inventarna številka Datum prejema vpisa 4 M i ah j M 5 •h G i Lt ^ J_HJL ■i S C 4 5-1 n /JJLh '1 ‘n h f-| •i ^ h- h 1 *5 V) pj /I h . M VI fx i s S vi nvb j q. v/l j i G b | M VI- ! n ib - n - io.vii ; i \ vit is ii j {m iv {V. Vil | _1S G ii". Vil liii_ 1 \ vil •w G... -V - Vi' 'IS ii Opis enote eiaA 1 t S b (g A) LGwIl5-7.LO. t Nio.jOlc I C U Vi. j W* ^ oV ip . lOo-tio. Lu>.iX Ivo duoV e l<\ S & u- A\ LwW*- vl\? .•- 'jo ^ , A L--i. w_^C V.> /l^ A V Vi c it- uc v^rotr Gn-o- IŠS.S (G/\ &C ) . A~VM.' ’ A wvV- S t-V | ( n ^_1 y Jow bvci-i v^. / dVi , (en ') S^včitv^ V)C"|jx; . UvjPJt. ,^t.U .UwOci I V Lo ^ VO- ldx_i V - G h 4 ^ I 2 > v 2 ,\W bi- v T-~ J L' t'U_ k -^c 'xw(ix_w / Ih i£'v . 'J.'- iv |’.j. w ^ t-^ L\>wyO)uc v / *'^ v w.i d« IjJ-V' (Ga b / 40 ) I- v V ld.vG-) Skt t _i ^ 1 - ferJ ^L v^^tvGv c. j • t' ^ i--- i-V.( V v \ | > I S V L i H ,s >si> _huh L r l~Ww.Vvv v LAivv^l-v^-V. } \ W*V / "t'iw' < -'i-( A C^Aj.v^Vv; c /žb. -o<,wVi-l žx..'XT ^ (ly;~VvCC^ i.-CAv / Ua. C Let vi Vi^> t) LS GccVo k^lvfuA (t a) o o t l, , l\i\xv^. VV:„VW_'y-^U ^ piv C t j Lp- w t \^^i,iCvv v.V-'jO N LuVjC^vc , d i ^ ^\-> (S G-l (i- a) IvcjIa. , cSoi 2 iStl (LA| ! u.!:, 7 .. c r /Octlo. '■ 1 GvuHiw- U_ .L. hVU^^ aa-S^c j i cl.Ap KtCcUo Lu-VCtu. , dcL G (Šib (t /V) VUV7a.c Prit.; • tkAOWA^O t 'l i.C j;... I V.^ ct '.|.' l>J) «^L* Signatura Način dobave Dobavitelj Cena din [ p Pripomba 31 b C.u.v Y~ b b S< (_-^ - Iti | ?*A t-Jo-^Wv b S š (piiv ^ S> S v S IU C\' V I V fcCr VI Vi6 c. •" - - K ' b ; AH l ( C-- SV ■-'V' UAL 2) 1 i i i Uu ti ~ L-V-V.U-) Jv^bV „ 1 . 4) J) J D O-U s - SO oc?( I SO.ooc bO.oco bUUCt SO.occi C t - <' 'i h. ‘, ( C, P. 'r VtHrjjJh J L S v b H V.vU G A L ) ACt^ijjrr t i |t.- S ' ■’ C ' v' 3o.c 0[ B' u A/'<"( ', btor ( | -1 v . X S b Č vvv - ^ ~ gsj t: Vc .vio,’k- i I VAS a. S -o A C či-t^uct S H V H S t iw iv.: iV-j- ppA.V-.. ) C X. H’ O fuv. S - glavni x (j v ^ pUv S S X iS tnw _ _ p i c i Ib t) I, ? v S A v tu t-v ^GsA i_li ^ I ' H 1 < -V (’ VVA ) v ' ^ A \euV J Ari vVt v t / / J v- ^ I -j yCu\ \ o v ^ M 7 y. i) -*v.^ i f- ir -• L i 2 X "i "b c- 'lA t^GP b Si C edv T S SC (J | •K‘lV.k- ,C V' v t v v' : ji v v, ^ c ' l! - l^C.edc — —i— ‘tjuu c J SO.t i -f- leveče S C t c vj levi c c (J \C V'c l. 'X d*t*i i Vj ■] A-._ SS-I i. —-H~u- i i I u V,av > G' - I XXXVII 1977 85 seča 1028 85 Založila Drž. zal. Slov.— Inventarna knjiga za knjižnice (notr. pola) — Obf. 1,1 a 3 STRNAD Leopold Dekla [slika] 1988. - 1 slika: 86,9 x 66 cm / L. Strnad. - olje na platnu ; i t. 125 VOVK Melita Pingvinska zgodba [Risba] / M. Vovk. - 1974- - 1 slika; risba s tušem ; 51,3 x 25 , 6 - cm št. 27 'b KOVAČIČ Janez Brez naslova [GrafikaJ / Kovačič. - 1987«l_slika: sitotisk (K.A.) i.št. 129 65 x 51 cra VOVK Melita Rojena 14 . junija 1928 na Bledu. Študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, po diplomi 1. 1951 nadaljevala študij na specialki za grafiko pri prof. B. Jakcu in R. De¬ benjaku. Svoje znanje Je izpopolnjeva¬ la na številnih študijskih popotovanjih. Ukvarja se s slikarstvom, ilustracijo, kostumografijo, scenografijo in karika¬ turo. Ilustrirala Je več kot 5o knjig za otroke in mladino, večkrat samostoj¬ no in skupinsko razstavljala, za svoje delo Je med drugim prejela 1957 in 1965 Levstikovo nagrado. Naslov: Bled, Črtomirova 8 KOVAČIČ Janez Rojen 24. februarja 1942 na Rakitni. Diplomiral 1968 na ALU, postciiplomski študij nadaljeval pri prof. Z.pidku in J.Berniku in 1975 diplomiral. . tudijsko se Je izpopolnjeval v Nemčiji, Franciji, na Danskem in v Italiji. Razstavlja sa¬ mostojno in skupinsko in se pogosto ude¬ leži slikarskih kolonij. Naslov: Brezovica pri Ljubljani, Na Brezno 44-a STRNAD Leopold Dojen 7. septembra 1939 v Celju. V Mariboru se je učil za črkoslikarje risal izven šolskega programa, se vpi sal v likovno sekcijo, obiskoval sli¬ karske tečaje pri slikarjih Antonu Trstenjaku in Otonu Polaku. Doslej je razstavljal prek 3o krat samostojno in se udeležil tudi skupinskih razsta Sežana, Kidričeva 3 tel.: 067/72-286 Naslov: £> POJASNILO IN NAVODILO ZA IZPOSOJO SLIK - Slike so obešene v pionirskem in mladostniškem oddelku (slike, ki jih je pridobila Mestna knjižnica, visijo v Mestni knjižnici, lokacija teh je a razvidna iz oznake M poleg inventarne številke, ki je zapisana na katalognern listku) <= - AIK katalog z kihi biografskimi podatki o avtorjih je v pionir¬ skem oddelku© - 'Knjižni listki" slik so ločeni od slik in hranjeni, urejeni po zaporedju inventarnih številk, v izposojevalnem pultu pionirskega oddelka 0 - Mape za zaščito slik so v skladiščih pionirskega in mladostniškega oddelka© Pravila_izposo jej_ lo Sliko si lahko izposodi vsak član Knjižnice Oton Župančiče 2 0 Izposoja je brezplačna. 3° Iziposojevalna doba je 2 meseca 0 Izposojevalno dobo podaljšamo (izjemoma) le 1 krat. 5o Član si lahko izposodi 1 sliko. 6o Otrokom do 14« leta starosti izposojamo slike le v spremstvu staršev© 7o Zamudnina je lo,- din na dan© 8o Slike so zavarovane© Kadar zavarovalnica ne nadomesti poškodbe ali izgube likovnega dela, računamo bralcu poškodbo v znesku, ki je določen z restavratorskim delom ali delom uokvirjanja© Če je likovno delo nepopravljivo poškodovano, poravna bralec odškodnino v znesku, ki. ga potrdi Knjižnični svet Knjižnice Oton Župančič na predlog strokovnjaka© 9© Bralec mora sliko vrniti v nepoškodovani mapio Poškodbo ali izgubo mape poravna v znesku, ki ga določi knjižnica© Posto 2 ek_izposo jej_ - Ko si bralec izbere slike, poišče knjižničar na osnovi inventarne številke, zapisane na hrbtni strani slike, ustrezni "knjižni liste Za slike, ki si jih bralec izbere v mladostniškem oddelku, dvigne bralec knjižni listek, katerega inventarno številko mu pove knjiž¬ ničar, v pionirskem oddelku in ga prinese knjižničarju v mladostni¬ ški oddelek© 2 - Na knjižni listek zapišemo številko članske izkaznice, datum izposoje, poleg pa se podpiše bralec s priimkom in imenom 0 - Na bralčev list zapišemo inventarno številko izposojene slike z oznako S in datum izposoje«, - V člansko izkaznico zapišemo 1 S, datum izposoje in datum vrnitve o - "Knjižni listek" se skupaj z bralčevim listom vloži v žepek in po datumu izposoje v oddelku, kjer si jje bralec sliko izpo¬ sodil. - Na statistični poli označi izposojo s piko pod rubriko SLIKEo - Knjižničar izbere mapo ustreznega formata (mapa je žigosana z žigom knjižnice in opremljena z nalepko Knjižnica Oton Župančič enota Pionirska kjižnica - ARTOTEKA) ( v katero vloži sliko predno jo izroči bralcu za izposojo na dom D OPOZORILO ! - Pred izposojo slik otrokom, se naj knjižničar prepriča, da je otrok v spremstvu staršev oz 0 odraslih, ki bodo pravno odgovorni za vse posledice, izhajajoče iz izposoje«, - Pri vračilu slik si mora knjižničar vzeti čas, da natančno pre¬ veri ali je vrnjena prava slika in v stanju,v kakršnem je bila izposojena«, Pri tem si lahko pomaga s fotografijo slike v kata¬ logu«, KNJIŽNICA OTON ŽUPANČIČ 'l Spoštovani obiskovalci! Vabimo Vas na sprehod v deželo likovne umetnosti, ki "ne nastaja za nikogar posebej in obenem za vse". (Piet Kondrian) Olepšajte si svoje bivališče, "zamenjajte zorni kot..., zaglejte se v svet, ki Vas bo odvrnil od skrbi... in Vam celo pomagal od¬ ložiti zemeljska ogrinjala". (Paul Klee) Izposodite si sliko iz naše zbir , tisto, ki Vam ugaja in govori, pa tudi tisto, ki Jo ta hip še ne razumete in Vas bo šele posto¬ poma popeljala v svet svoje pripovedi. Dovolite, da Vas seznanimo s pravili za izposojo likovnih del: 1. Sliko si lahko izposodi na dom vsak član Knjižnice Oton Župančič. 2. Izposoja Je brezplačna. 3. Izposojevalna doba je 2 meseca. 4. Izposodite si lahko 1 likovno delo. 5. Otrokom do 14. leta starosti izposodimo sliko le v spremstvu staršev. 6. Če zamudite rok vračila, morate poravnati zamudnino. 7. Slike so zavarovane. Kadar zavarovalnica ne nadomesti poškodbe ali izgube likovnega dela, morate poravnati odškodnino sami, in sicer v znesku, ki je določen s restavratorskim delom ali delom uokvirjanja. Se je delo nepopravljivo poškodovano, porav¬ nate odškodnino v znesku, ki ga določi Knjižnični svet na pred¬ log strokovnjaka. 8. Slike se izposojajo na dom v mapah, katerih poškodbo ali Izgubo tudi poravnate v znesku, ki ga določi knjižnica. Upamo, da smo Vas razveselili z novo ponudbo in da boste med 162 li¬ kovnimi deli, ki jih Je knjižnici podarilo 68 slikarjev, našli ustrezno sliko tudi zase. Z izposojo slik pričnemo 15. novembra 1988 v enoti Pionirska knjižnica, Komenskega 9. ••V- PROGRAM PRIREDITEV 4. IV. 1988 ob 11. uri OTVORITEV RAZSTAVE - slavnostni govornik Ciril Zlobec, skladbo Tantadrujeve želje Alda Kumarja igra flavtist Cveto Kobal 5. IV. 1988 ob 17. uri GAL V PIONIRSKI KNJIŽNICI - ura pravljic 6. IV. 1988 ob 16. uri akad. slikar VOJKO POGAČAR USTVARJA grafiko na računalniku Amiga 7. IV. 1988 ob 16. uri IGRALNE URE 12. IV. 1988 ob 17. uri TROBENTA BARVE TROBI - ura pravljic 13. IV. 1988 od 9. do 14. ure LIKOVNA UMETNOST V KNJIŽNICI - seminar, predavajo Leon Koporc, Silva Novljan, Tatjana Pregl, Pavle Učakar 13. IV. 1988 ob 16. uri SREČANJE S PISATELJEM A. INGOLIČEM 14. IV. 1988 ob 16. uri LIKOVNA DELA VN1CA vodi akad. kiparka M. Braniselj Oblikovanje: Edi Berk i Studio KROG, 061 / 210 051, Tisk: Učne delavnice, Ljubljana Ob mednarodnem dnevu Mladinske knjige in 40-letnici Pio¬ nirske knjižnice vas vljudno vabimo na otvoritev razstave podarjenih slik, ki bo v ponedeljek, 4. 4. 1988 ob 11. uri v prostorih Pionirske knjižnice v Ljubljani, Komenskega 9. 4o SLI p: A RJI BRALCEM "Mar nastane umetnina kar naenkrat? Ne, tako kot hiša nastaja postopoma. In gledalec, mar lahko pri priči opravi z umetnino? (Žal je pogosto tako.) Kaj ni Feuerbach dejal, da je za razume¬ vanje slike potreben stol? čemu prav stol? Zato, da utrujene noge ne motijo duha, noge pa utrudi dolgotrajno stanje. Torej je naše prizorišče: čas." Paul Klee (l879-194o): Ustvarjalna izpoved Slikarji o slikarstvu, Ljubljana t MK 1984, str. 154 "Slika je utemeljena sama v sebi. Brez škode jo je mogoče nositi iz cerkve v salon, iz muzeja v sobo. Ker je v bistvu neodvisna in nujno celovita, ji ni treba takoj zadovoljiti duha, temveč ga mora nasprotno šele postopoma popeljati k fiktivnim globočinam, kjer sveti urejajoča luč." o kuoizmu Albert Gleizes (1881-1953) Jean Metzinger (1883-1956) Slikarji o slikarstvu, Ljubljana, MK 1984, str. 67 S citiranimi mislimi se verjetno ne bo strinjal vsakdo, vsakemu članu Knjižnice Oton Župančič pa bo jeseni dana možnost, da te misli preveri sam, saj si bo likovna dela lahko izposodil na dom. Z izposojo likovnih del bomo omogočili ljudem, da določen čas živi¬ jo skupaj z umetnino doma, kjer lahko preizkusijo njeno izpovedno moč. Potrpežljiva, temeljita zaposlitev z eno umetnino pa je lahko vrednejša od begajočega sprehajanja po galerijah in muzejih, čeprav v spremstvu vodstva ali s katalogom v roki. Če ima umetniško delo svojo izrazno moč, ne bo spremenilo samo bivališča uporabnika, ne bo imelo samo dekorativnega učinka, temveč bo gledalca nagovarjalo k razpravljanju, pojasnjevanju tako kot knjiga ali drugo umetniško delo. Idejo za novo obliko ponudbe likovne umetnosti, so sprejeli slikar¬ ji kot animacijo ljudi za življenje z likovno umetnostjo, ki naj bi postala potreba vseh, na katero naj ne bi več gledali kot na privi¬ legij posameznikov. Likovna umetnost bo tako dobila novo razsežnost, nove obiskovalce v glerijah, muzejih, na razstavah, lahko pa bo ta oblika prebudila tudi željo po nakupu umetniških del. 2 Splošnoizobraževalna knjižnioa ima široko družbeno vlogo, ki je posebno pri širjenju in navajanju prebivalstva na nove oblike knjižničnega gradiva zelo pomembna in tudi učinkovita. Te njene prednosti je razumelo tudi slikarjev (skoro vsi so člani ZDSLU), ki so podarili Knjižnici Oton Zupančič za nastajajočo artoteko - zbirko likovnih del - likovnih del. /fmnff Dosedaj podarjena dela, slike, risbe, grafikejepredstavd.ja Knjižnica Oton Župančič, enota pionirska knjižnica na razstavi prirejeni v počastitev mednarodnega dne mladinske knjige (2. april) in 4o-letnice svojega delovanja. S tem, s pomočjo slikarjev-darovalcev in s pri¬ spevkom posameznikov in delovnih organizacij, ponovno dokazuje svoje inovatorsko sodobno delovanje, ki jo uvršča med vzorčne knjižnice za mladino. V svetu že dolgo poznano delo (prva artoteka je bila ustanovljena 1889 v Deuvru - ZDA), ne pa v Jugoslaviji, bo tako zaživelo v Pio¬ nirski knjižnici kot zbirka likovnih del, namenjena vzgoji, izobra¬ ževanju in zadovoljevanju kulturnih potreb, zato bo likovno gradivo ustrezno strokovno obdelano in z različnimi oblikami dela predstav¬ ljeno z željo, da zaživi tudi v domovih za sedaj za umetnost še ne navdušenih ljudi<> a S • v-cvtujJi ^ILke Ob razstavi v Knjižnici Oton Županči enota Pionirska knjižnica 4. aprila 1988 Silva Novljan SLIKATI PC KAKAVI NE POMENI KOPIRATI TEMVEČ URESNIČITI SVOJA OBČUTJA. rpT omTTP A 1 xoi jUA , KAR JE OBJEKTIVNO, LITERAT SE IZRAŽA Z ABSTRAKCIJAMI, MEDTEM KO SLIKAR Z RISBO IN BARVAMI KONKRETIZIRA SVOJA OBČUTJA, SVOJE ZAZNAVE. P. CEZANNE, 25. JULIJA 1904 UMETNOST KS OBNAVLJA VIDNEGA, TEMVEČ NAPRAVI VIDNO. POKONCI GLAVO, ČLOVEK! CENI SPREHODE ZAMENJAJ ZORNI KOT, SPREMENI ZRAK IN V TO DEŽELO, VSAJ SE ZAGLEJ V SVETU ENKRAT KI TE 30 ODVRNIL OD SKRBI IN TI DAL MOČ ZA NEGIBNI POVRATEK V SIVINO DE¬ LAVNIKA TER TI CELO POMAGAL, DA 300 ODLOŽIL ZEMELJSKA OGRINJALA IN SI ZA TRENUTEK DOMIŠLJAL, DA SI BOG; IN VSELEJ ZNOVA SE BOŠ ' RAZVESELIL DELOPUSTA, KO GRE DU ? A K POGRNJENI MIZI IN SI NAHRANI IZSTRADANE ŽIVCE IN SI NAPOLNI OSLABLJENE ŽILE Z NOVO KRVJO. PAUL KLSE 1920 KDOR V UMETNOSTI IŠČE VSEM RAZUMLJIVO VSEBINO, JE V ZABLODI, VSEBINA 30 VEDNO INDIVIDUALNA. UMETNOST NE NASTAJA ZA NIKOGAR P0SS3SJ IN OBENEM ZA VSE. PIET MONDRIAN 1937 TISTO, ZA ČEMER SI V SVOJEM DELU PRIZADEVAM, JE MISELNI SVET, KI SE SKRIVA IZZA NAVIDEZNE STVARNOSTI. IZ OBSTOJEČE STVARNOSTI IŠČEM MOST K NEVIDNEMU. MAK BECKMANN 1938 IZ ZITLJE PRIKAZUJE TEMVEČ VA V BISTVO KJA SE UČIM! NI VAZNO, KAKO SE ONO PO ZUNANJOSTI IN KAKŠNIH SREDSTEV SE POSLUŽUJE TA ALI ONI UMETNIK ŽNO JE, DA GLEDAM JAZ - KAKOR VSAK DRUG UMETNIK - ŽIVLJENJA IN SE IZ NJEGA UČIM. RIHARD JAKOPIČ VLOGA UMETNIKA KOT TUDI ZNANSTVENIKA TEMELJI NA TEM, DA SI IZBERE'OBIČAJNE RESNICE, KI SO 3ILE ŽE POGOSTO PONOVLJENE IN SI JIH 30 PRIKROJIL TISTEGA DNE, KO 30 ZASLUTIL NJIHOV GLOBOKI POMEN. HENRI MATISSE 1908 MOJA NESREČA - IN MORDA VENDARLE MOJA SREČA - JE V TEM, DA STVAR UPODABLJAM TAKO, KOT MI NAREKUJEJO ČUSTVA. SLIKA ŽIVI SVOJE ŽIVLJENJE, KOT 31 BILA ŽIVO BITJE IN JE ŽRTEV SPREMEMB, KI NAM JIH IZ DNEVA V DAN VSILJUJE ŽIVLJENJE. DRUGAČE TUDI BITI NE MORE, SAJ ŽIVI SLIKA LE, KO JO ČLOVEK GLEDA. PABLO PICASSO 1935 SLIKATI KMEČKO ŽIVLJENJE JE RESNA STVAR IN KAR SE MENE TIČE, BI SI OČITAL, ČE SI NE 31 PRIZADEVAL DELATI TAKE SLIKE, KI SILIJO K RAZMIŠLJANJU VSAKOGAR, KI RESNO JEMLJE UMETNOST IN ŽIVLJENJE. VINCENT VAN GOGH 1895 ZAME JE VELIK UMETNIK IZRAZ NAJVEČJE INTELIGENCE: SPREJEMA NAJBOLJ OBČUTLJIVA ČUSTVA IN ZAZNAVE IN ZATO NAJMANJ VIDNE PRENOSE V MOŽGANIH. PAUL GAUGUIN 14.1.1885 Splošnoizobraževalna knjižnica ima široko družbeno vlogo, ki je pri širjenju znanja, kulture pri Širjenju in navajanju prebival¬ stva na nove oblike knjižničnega gradiva zelo pomembna in učin¬ kovita. Te njene prednosti je razumelo tudi 66 slikarjev, ki so podarili Knjižnici Oton Zupanič za nastajajočo artoteko - zbirko likovnih del 148 slik, grafik, risb različnih slikarskih tehnik, različnih motivov, tudi veliko ilustracij je vmes. Ta dela razstavljamo v enoti Pionirska knjižnica, jeseni pa si jih bodo člani KOŽ h lahko brezplačno izposodili na dom. Take oblike izposoje slik pri nas še ne poznamo, a smo prepričani, da se bodo uporabniki navdušili zanjo, tudi tisti, ki do sedaj za slikarstvo niso bili navdušeni. Morda jih bo prav ta možnost, da določen čas živijo skupaj z umetnino doma, kjer lahko v miru in z dodatniipi informacijami preizkusijo ngeno izredus izpovedno moč, navdušila tudi za slikarstvo. Če se bo povečalo število teh, če se bo povečal obisk razstav, galerij potem bomo knjižničarji dosegli svoj EH3CKH cilj, seveda tudi s pomočjo vseh tistih slikarjev, pa tudi ustanov, ki bodo še prispevali slike v našo zbirko. za ©bzornik TV Ljubljana 4.IV.1988 Silva Novljan ® • • • • AO Prisrčno pozdravljeni in lep prazničen dan vam želim. Da, mednarodni dan mladinske knjige je prazničen dan tako kot vaš rojstni dan in drugi praznični dnevi. Zato bi moral biti drugačen od ostalih dni* praznujte ga! Pri nas v Pionirski knjižnici ga praznujemo delavno, a delavno drugače kot ostale dni. Kot veste, priredimo vsako leto na ta dan razstavo, vsako leto drugačno in vsako leto vredno ogleda. Letošnji mednarodni dan mladinske knjige pa smo podaljšali še v 4. april, malo tudi z mislijo, da bi morali biti za mladinsko literaturo vsi dnevi praznični, saj ima ta moč, da spreminja naše dni, s tem ko seznanja, odkriva, razkriva, poučuje, razve¬ seljuje, razžalosti, tolaži, razjezi, sprosti, obogati vse svoje ljubitelje. Lepo bi bilo, če bi bilo teh veliko, še več, če ne kar vsi. Praznovanje mednarodnega dne smo združili z osrednjim praznovanjem 4o. rojstnega dne Pionirske knjižnice. Rojstni dan praznuje sicer 15. novembra, a smo Vam želeli čimprej pokazati darila, ki jih je knjižnica oz. njeni obiskovalci dobili. Nič se ne čudite. Saj je v navadi, da se za rojstni dan obdaijema. Knjižnico so obdarovali slikarji* 65 slikarjev je dosedaj podarilo obiskovalcem knjižnice 148 originalnih likovnih del: slik, grafik, risb, v različnih slikarskih tehnikah z različnimi motivi, tudi veliko ilustracij je vmes. Vse te si lahko ogledate na razstavi v Pionirski knjižnici, Komenskega 9 od 4. do 16. aprila 1988. Ta razstava pa ni edino presenečenje.Za marsikoga bo večje prese¬ nečenje novica, da se boste lahko ta originalna likovna dela izpo¬ sodili na dom* presenečenje zato, ker take oblike izposoje v Ju¬ goslaviji še ne poznamo. V tujini so artoteke - zbirke likovnih del, zbranih, strokovno obdelanih in danih v izposojo,že dolgo poznanje, saj bo drugo leto poteklo loo let od ustanovitve prve artoteke v mestu Denver v ZDA. Pionirska knjižnica torej pri nas orje ledino. Setev pa bo uspešna z vašo pomočjo. Zato pridite že sedaj na razstavo in si dobro oglejte, kaj si boste jeseni brezplačno izpossodili. Tri#a pogoje (pravljično število) boste pa morali izpolniti: - 2 - 1. da ste član KOŽ oz. vpisani v njene enote Delavsko knjižnico, Mestno knjižnico ali v Pionirsko knjižnico* 2. da boste izposojeno delo po 2 mesecih nepoškodovane vrnili* 3. da imate žebelj in kladivo (tega ne bomo izposojali), da boste sliko lahko obesili na steno doma. Priporočamo vam, obesite jo tako, da jo boste lahko čim bolj udobno opazovali, saj tudi znani slikar Paul Klee po Feuerbachu, "da je za razumevanje slike potreben stol. Čemu prav stol? Zato, da utrujene noge ne motijo duha, noge pa utrudi dolgotrajno stanje. Torej je naše prizorišče čas." Mi vam bomo dali sliko in čas za njeno opazovanje. Dovolj o tem, vtč in temeljiteje boste zvedeli, ko nas obiščete, obljubljamo - ne bo vam žal. Fe eno presenečenje, ki pa je namenjeno predvsem zamudnikom, vsem tistim, ki ne vrnejo knjig, ker se bojijo plačila zamudnine in vsem tistim, ki so jih izgubili - (danes 2. aprila)in 4. aprila poslujemo brezplačno. Iskoristite priložnost, mi in naši bralci bomo veseli vrnjenih knjig, zamudniki pa veselo in brezplačno rešeni skrbi. Preostane mi le še to, da vas poprosim, da to, kar ste slišaži, sporočite drugim in da vas v imenu delavcev Pionirske knjižnice povabim na razstavo, na prireditve v času razstave in k branju, k temu vsakodnevnemu praznovanju! Silva Novljan - za Pionirski tednik, Radio Lj., 2.IV.1988 Spoštovani! V Pionirsko knjižnico smo s pomočjo slikarjev-darovalcev uvrstili novo knjižnično gradivo - originalna likovna dela. V času razstave teh del, ki jih bomo jeseni izposojali na dom, bo več prireditev za odrasle in mladino. Knjižničarje, likovne pedagoge pa še posebej vabimo na seminar "Likovna umetnost v knjižnici". Program seminarja: 1. Silva Novljan, bibliotekarka: Likovna umetnost v knjižnici 2. Pavle Učakar, ak.slikar, likovni urednik: Pomen in vloga ilustracije 3. Tatjana Pregl, umetnostna zgodovinarka ; Sodobna knjižna ilustracija h. Leon Koporc, ak.slikar: Uvajanje otrok in odraslih v svet likovne umetnosti Seminar bo v sredo, 13.IV.1988 od 9« do 14. ure v razstavnih pro¬ storih Pionirske knjižnice, Ljubljana, Komenskega 9. Prijave!pismene in po tel. 317-269, sprejemamo do zasedbe mest. Prijavljenci se lahko udeležijo seminarja z dokazilom, da so naka¬ zali 8.000,- din na žiro račun Knjižnice Oton Župančič, Gosposka 3, št.: ^oloo-6o"3-9o498 s pripisom "za seminar". UGANK A: 40 let Pionirske knjižnice 1. Kakšno članarino smo uvedli za mladino do 15« leta starosti - leta 1987? /\£z-pJlo/č/vur 2. Kaj priredi knjižnica vsako leto na ipednarodhi dan mladinske knjige (2. april)? 3. Leta 1987 je knjižnica prejela v dar prve slike. Kako se s tujko imenuje zbirka likovnih del, ki bo zaživela v knjižnici letos jeseni? AnJrote&a. 4. 5. 6 . Katere knjige smo v pionirskem oddelku leta 196o uvrstili po starostnih stopnjah? Leta 1982 je Pionirska knjižnica postala fl/vuolo- Knjižnice Otzon Župančič.. XXXXXXXX Leta 1956 je bila uvedena odprtost, kakršna je še danes? Prve črke pravilnih odgovorov (poiščite jih na razstavi) dajo odogovor na vprašanje KDO JS V KNJIŽNICI NAJBOLJ ZAŽELJSN? bRALEC Njemu namenjamo naše delo, naše dobre želje! Vaš knjižničarji: Breda, Darja, Dane, Franka, Ivica, Jagica, Saša, Silva, Stana, Tanja, Vojko, Zdenka (Silva Novljana, 4.IV.1988) Spoštovani obiskovalec! Če želiš vedeti, katere knjige imamo v knjižnici, ti ni potrebno iti ravno h knjižnim policam. Za to ima vsaka knjižnica KATALOG. V njem so po abedednem redu vloženi katalogni listki, na katerih so popisane knjige in signatura. Signatura je knjižnična oznaka, ki je napisana na katalognem listku, na knjigi in na knjižnih policah. Po njej najdeš knjigo na knjižni polici, kjer so knjige vložene po abecedi avtorjev v določeni signaturi. S,\^atuG.A Avtor — klASLOV _ PREVAJALEC " I L.OSTRA TOP z. rloz&A Z-RfCtkA -ANDERSEN Hans Christian Cesarjeva nova oblačila / [H. Ch. Andersen $ _prevedel Rudolf Kresal__ 4 _ilustrirala Marjeta Cvetko]. - [Ljubljana]__L-Mladinska knjiga, 1985. r?41 sfcja —27 cm. - (Velike sli¬ kanice) V naši knjižnici so ti na voljo: - abecedno-imenski katalog - naslovni katalog - stvarni katalo atalog UDK geselski za poučne knjige ematski za leposlovje Če želiš najti knjige: Štorklja gre v pokoj, Učiteljica Breda, Zveneža lipica, lahko pogledaš v NASLOVNI katalog. V njem so vloženi katalogni listki po abecedi naslovov: L ZVENEČA lipica o 2 Poiščeš naslove teh knjig, si zapomniš ali napišeš avtorja in signaturo, greš k polici z ustrezno signaturo in si najdeš knjigo. To seveda lahko storiš, če poznaš pravi naslov knjige! Pri reševanju te uganke ti bo poleg naslovnega kataloga, ver¬ jetno moral pomagati tudi knjižničar, ker so naši obiskovalci povedali vse naslove napačno, razen enega. 43 PRAZNUJTE Z NAMI 15» novembra 1988 praznuje enota Pionirska knjižnica v Ljubljani 40. rojstni dan. To bo vesel dan z brezplačno izposojo, reševanjem uganke, glasbo, risankami, uro pravljic in slaščicami iz Zmajčkovega butika... Tega dne bo pričela knjižnica izposojati tudi novo knjižnično gradivo - originalna likovna dela, ki jih je knjižnici podarilo 69 slikarjev. * V reševanje uganke se lahko vključite tudi vi. Pazljivo preberite zgodbico, ki smo jo sestavili s pomočjo obiskovalcev knjižnice, ki so iskali določene knjige in pri tem navajali napačne naslove. Naloga za vas: - navedite vsaj 5 pravih naslovov iz zgodbice Roistni_dan_je krasen_dan in jim pripišite avtorje $ - kdo si je 1. izposodil sliko v Pionirski knjižnici Vse pravilne rešitve, ki bodo prišle na naslov Knjižnica Oton Župančič, enota Pionirska knjižnica, Komenskega 9 do 28. novembra bomo upoštevali pri žrebanju za lepo knjižno nagrado. za U.A&IO /m ?l(_ Hjo P t i- Priloga I. Artoteka v številkah 1. začetek akcije; novembe# 1987 2. število izvirnih likovnih del do 25 . marca 1989: 166 - od tega v PK: 16o V MK; 6 5- število slikarjev- avtorjev; 7fe - od tega v PK; tu n v MK 6 4. število darovalcev; 44 - od tega slikarjev PK in 5 v MK = >• ustanov: 1 - 1 grafika je bila priloga nabavljene knjige 5. začetek izposoje v PK; 15« november 1988 6. število izvirnih del v izposoji do 1.III.1989: 159 7. število izposojenih del: 82 8. število prireditev in obiskovalcev (niso vsi šteti) reditve Skupaj 28 2325 Priloga XI. Slikarji-avtorji v zbirki izvirnih likovnih del: - Amalietti Marijan - Bitenc Zora - Bizovičar Milan - Bošnjakovič Ivo - Bovhan Renata - Božič Boris - Yuri - Ciuha Jože - Cvetko Marjeto - Černač Janez - Černič Mojca - Devetak Silva - Dokler Maja - Galeb Hussain - Gantar Sašo CM) - Golob Zdenka - Gošnik-Godec Ančka - Horvat Vera - Hrvacki Drago - Huzjan Zdenko - Jakopin VilJea(M) - Jemec Andrej - Jeraec-Božič Marjanca -Jeraj Zmago - Koporc Leon - Kores Slavko - Košec Franci - Karaš - Kgvačič Janez - Kraigher Marjanca - Kregar Igor - Kumer Jože - Ličen-Krmpotie Mira - Lobnikar-Lovak Darja(M) - Lugarič Albin - Luger-Peroci Anka - Lukežič Nada - Majcen Irena - Manček Marjan - Marzidovšek Mario - Medvešček Pavel - Mirtič Miran(K) - Muc Dušan - Muster Miki - Omerzu Silvan - Pavletič-Lorenčak Darinka - Pavlič Andrej - Pečsnac Nedeljko - Pečar Borut - Peršin France(M) - Piščanec Roža - Plestenjak Anton - Pogačar Vojko - Pristavec Janez - Razmovski Stojan - Sajovic Evgen - Satler Gorazd - Skočir Rudi - Slavec Darko - Spacal Lojze (M) - Stegovec Pinca - Strnad Leopold - Svetina Tone -Svetina Vojko - "ibila Janez - Špenko Tanja ^ i C • - Šubic Jože - Trobentar Andrej - Tršar Marijan - Učakar Pavle - Volarič Zlata - Volčanšek Kamila Vovk Melita Vozel Franc Vrtačnik Franc Zadravec Vojko Zafirova-Gjorgieva Suzana Zakrajšek Lev(M) Zelenko Karel Priloga III Bibliografija člankov in novinarskih odzivov 1. Novljan, Silva: Artoteka. Knjižnica 1988, št.1-2 2. Novljan, Silva: Slikarji bralcem. Kulujtrni poročevalec (junij) 1988 3. Koliševska, Zarja: Knjige majhne in velike. Vse najboljše! Pionirski list 1988, št. 11 4. Slike na posodo. Delo 1.IV.1988 (Kulturni koledar) 5. Pionirska knjižnica babi. Delo 8.IV.1988 (Kulturni koledar) 6. Slikarji bralcem. Dnevnik 5»IV.1988, str. 16 7. Slikarji bralcem. Teleks 1988, št.14, str. 4 8. I.G. (Igor Gedrih); Po razstavi v Pionirski knjižnici. PD 1988, št. 8, str. 12 9. Brezovnik, Alenka: Prva izposojevalnica likovnih del. Dnevnik 5« X. 1988, str, 7 10. Eei, Lada: Pionirska knjižnica odpira prvo jugoslovansko artoteko. Delo 9.XI.1988, str. 11 11. Andrle, Manja; Mladoj z mladimi. Dnevnik 15.XI. 1988, str. 16 12. Artoteka-izposojevalnica likovnih del. Kam 1989, št. 4, str. 31 13. Forstnerič-Hajnšek, Melita: Izposojevalnica likovnih del. Večer 15.11.1989, str. 14 44-, bavča*-’, ^nUjanci. . ret- . peltaieti u-V.cu.mto »n ima C c te Co- ipanstii il.' itt* f* (O., iv/. ( - O novosti poročali večkrat v sodelovanju s knjižničarji Piohirske knjižnice tudi novinarji: TV, Radio - Vsi programi, RadioGOas Ljubljana 40 let Pionirske knjižnice Mlada z mladimi Pionirsko knjižnico Ljubljani - danes je na domenskega 9 - je na da- ašnji dan leta 1948 ustano- il Mestni ljudski odbor poverjeništvo za kulturo Ljubljani. Nato seje selila, isti, ki imamo več kot 40 t, vemo, da je bila v Gra- išču, potem leta 1953 na rgu revolucije (takrat- em). Leto dni kasneje se je samosvojila in dobila svoje omovanje. Zdaj pa je ena med treh enot knjižnice »tona Župančiča. Po vsem ipisanem praznuje danes ). rojstni dan. To so zrela ta za vsakega človeka, ali idi za knjižnico, ki se uk- uja s pionirji? Zato se ji arost ne pozna, vedno je eža, prevejana z novimi iejami, sledi novim teko- )m v domovini in svetu, lonirska knjižnica bo svoj >jstni dan praznovala de- vno, čeprav slovesno. Vi¬ sli bomo risanke, poslušali asbo, pravljice, vse bo po- adkal Zmajčkov butik. Komu je namenjena Pionir¬ ja knjižnica: otrokom do 14. ta starosti, pa tudi drugim. Ko a se včeraj pogovarjali z vodjo onirske knjižnice Silvo Nov- in, mi je povedala, da bodo ladi obiskovalci danes lahko nili vse, za kar so jih opomi- ali. Ne bo zamudnih in kazen- ih obresti. Zraven pa si bodo hko ogledal) še filme, izbrali deo kasete, poslušali glasbo, onirska knjižnica izposoja di kasete, plošče pa je treba »slušati kar v njenih prostorih, jdi Mladinska knjiga pripne i«., i posebno presenečenje za ti- ega, ki bo nekaj uganil. To pa knjiga Jelke Godec-Šmit. Za 40. rojstni dan pa je Pi- tirska knjižnica mladim pri- avila novo dejavnost. Odslej : bo izposojala samo knjig in iset, pač pa tudi slike, grafike, ;be... Pionirski knjižnici jih je >darilo kar 75 slikarjev. Med , deli si bi dalo izbirati in jih lnesti domov za dva meseca. ■veda je tudi tokrat izposoja ezplačna. Pionirska knjižnica odpira prvo jugoslovansko artoteko Od 15. novembra bodo razen knjig, kaset in plošč izposojali tudi likovna dela - Slike si bo mogoče izposoditi za dva meseca LJUBLJANA, 8. novembra - Življenje z umetnostjo v doma¬ čem okolju bo odslej drugačno, seveda za tiste, ki si tega želijo. Pionirska knjižnica bo na svoj rojstni dan, 15. novembra, ko bodo tu praznovali štiridesetletnico delovanja, odprla prvo jugo¬ slovansko artoteko. Zamisel, ki v razvitem svetu že dolgo ni nič nenavadnega, se je porodila ob delu z otroki in njihovo vzgojo k lepim umetnostim. Čeprav je prerasla začetne razsežnosti in so jo delavci Pionirske knjižnice zato ponudili v uresničitev Mestni knjižnici, bo prva artoteka začela delovati v Pionirski knjiž¬ nici. Tu bodo torej od 15. novembra izposojali umetniška likovna dela članom Knjižnice Oton Župančič. Vsak član te knjižnice si bo lahko za dva meseca izposodil umetniško sliko, ki si jo bo izbral med 163 likovnimi deli domačih ustvarjalcev. Kar 75 slikarjev se je že odzvalo vabilu Pionir¬ ske knjižnice in podarilo svoja likovna dela v izposojo bral¬ cem. Zbirka likovnih del je namenjena vzgoji, izobraževanju in zadovoljevanju kulturnih potreb, zato so v Pionirski knjiž¬ nici slike opremili z biografskimi podatki in naslovi slikarjev. S tem puščajo odprto možnost, da se bo kateri od bralcev, ki mu bo izposojena slika posebno ugajala, tudi sam povezal s slikarjem. Hkrati z izposojo slik iz artoteke bodo v knjižnici na voljo tudi monografije likovnih umetnikov in druga stro¬ kovna literatura s tega področja. Nevsiljiv način približevanja likovne umetnosti tistim, ki morda do zdaj zanjo niso imeli dovolj posluha ali denarja, naj bi z artoteko počasi spremenil odnos do dobre umetniške slike in poglobil njeno razumeva¬ nje. V Pionirski knjižnici upajo, da bo likovna umetnost I dobila svoj prostor v domovih, kjer doslej te možnosti ni bilo. ^ v ladazei Aoi ut PRIVATNE GALERIJA REBEKA Cankarjevo nabrežje 9, tel. 221-373 Odprto: vsak delavnik od 10. ure do 12.30 in od 17. ure do 19.30, v soboto od 10. ure do 12.30 Vstop prost. Februar f likovni umetnosti. Razstava likovnih del malega formata, prireditelj Geometrijske tendence DLU, Ljubljana. . ... ARTOTEKA - izpoiojevlnlca likovnih del AK I I trv/“» ■ . «..._ Knjižnica Oton Župančič, enota Pionirska knjižnica. Komenskega 9, tel. 317-269 Vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. V Ljubljani smo dobili prvo jugoslovansko artoteko. Poleg knjig, plošč, kaset in video kaset si lahko odslej v Pionirski knjižnici izposodite tudi likovna dela domačih avtorjev, članov ZDSLU. Izbirate lahko kar med 158 originalnimi likovnimi delil In kakšni so pogoji za izposojo? Ukovno delo sl lahko brezplačno Izposodi vsak član knjižnice Oton Župančič /enote: Pionirska knjižnica, Delavska knjižnica, Mestna knjižnica/ za čas dveh mesecev. Slike so ustrezno dopolnjene tudi z biografskimi podatki in naslovi slikarjev. Tako bodo likovna j-i- c: .j,; hiU Hostoona vsakomur, odslej lahko dobila svoj prostor tudi pri vas doma. Galerija Rebeka Silvi Novljan sem na nek na- t skušala čestitati za praznik, novo »potujočo« razstavo »venskih likovnikov, romno je pripomnila, da bo ena največja čestitka, pa ne mo njena, da bo praznik pel. Še več, želi si, da bi tudi vost v Pionirski knjižnici pela. Otroci bodo dobili os- vne podatke o avtotju in lu, potem pa naj deluje domi- ija. V Pionirski knjižnici jih Adjil Vaš klic pričakujemo vsa¬ ko dopoldne med 10. m 11. uro, razen ob sobp- „ lab in nedeljah. « MARKO tAKOPECV fran a o o t.H 888888 kM boljše čase. Prednostne naloge so osnovna šola na Fužinah, os¬ novna šola Vita Kraigherja in dializni center. Slikarji bralcem MMšmMUInp«* Pionirska za nas norost: likoma dela, _ pionirski knjižnici. To je tiste, ki bi radi vsaj za do kvalitetno likovno delo, pa so samo reprodukcije ' ' * izmed zelo i - " '*■ i, ki bodo na vojjo za izposojo v ijuoijmv,*, .„ v l' ‘ ' Jo enkratna priložnost za vse ki bi radi vsaj za določen čas posedovali kakšno 1 ' 4o, pz si doslej lahko privoščili »UKk%.Mja! S koledarjev. To je pravzaprav ena _ redkih humanih akcij r zadnjih letih, ki priznava, da je temelj te družbe še vedno lahko človek. Mimogrede se moramo spomniti na vsa tista likoms dela in predmete izredne etnološke vrednosti, ki krasiji stanovanja imenitnih in zaslužnih revolucionarjev ir funkcionarjev, š katerimi so jih (ali pa so se sami. opremili takoj po vojni Mnogi so kar pozabili na to, d: so za dela, ki so jih dobili v začasno uporabo, podpisal tudi reverz. In prav tuje problem: mnogih reverzov ji ... as**- <& ev bm .ui -tvicmree r ske knjižnice b«> v prostorih knji v Ljubljani več prireditev, ki s organizatorji naslovili St bralcem. V ponedeljek, 4. aprila, ob 11 bo otvoritev razstave podarjenih na kateri bo govoril Ciril Zh V kulturnem programu bo fla Cveto Kobal zaigral skladbo Alda jiarja Tantadrujeve želje. Dan zal | torek, 5. aprila, ob 17. uri, bo iravljic Gal v Pionirski knjiži f sredo, S. aprila, ob 16. uri, pa Bkar Vojko Poaačar Wd m bS? j - 'karu, Štiriinšestdeset jih je bilo, —■■!!!■ U l I . ■■■■■■■■■ . . i . ^ I ■ 11 . * I II M II Pionirska knjižnica odpira prvo jugoslovansko artoteko Od 15. novembra bodo razen knjig, kaset in plošč izposojali tudi likovna dela - Slike si bo mogoče izposoditi za dva meseca LJUBLJANA, 8. novembra - Življenje z umetnostjo v doma¬ čem okolju bo odslej drugačno, seveda za tiste, ki si tega želijo. Pionirska knjižnica bo na svoj rojstni dan, 15. novembra, ko bodo tu praznovali štiridesetletnico delovanja, odprla prvo jugo¬ slovansko artoteko. Zamisel, ki v razvitem svetu že dolgo ni nič nenavadnega, se je porodila ob delu z otroki in njihovo vzgojo k lepim umetnostim. Čeprav je prerasla začetne razsežnosti in so jo delavci Pionirske knjižnice zato ponudili v uresničitev Mestni knjižnici, bo prva artoteka začela delovati v Pionirski knjiž¬ nici, Tu bodo torej od 15. novembra izposojali umetniška likovna dela članom Knjižnice Oton Župančič. Vsak član te knjižnice si bo lahko za dva meseca izposodil umetniško sliko, ki si jo bo izbral med 163 likovnimi deli domačih ustvarjalcev. Kar 75 slikarjev se je že odzvalo vabilu Pionir¬ ske knjižnice in podarilo svoja likovna dela v izposojo bral¬ cem. Zbirka likovnih del je namenjena vzgoji, izobraževanju in zadovoljevanju kulturnih potreb, zato so v Pionirski knjiž¬ nici slike opremili z biografskimi podatki in naslovi slikarjev. S tem puščajo odprto možnost, da se bo kateri od bralcev, ki mu bo izposojena slika posebno ugajala, tudi sam povezal s slikarjem, Hkrati i izposojo slik iz artoteke bodo v knjižnici ha voljo tudi monografije likovnih umetnikov in druga stro- kovna literatura s tega področja. Nevsiljiv način približevanja likovne umetnosti tistim, ki morda do zdaj zanjo niso imeli dovolj posluha ali denarja, naj bi z artoteko počasi spremenil odnos ao dobre‘umetniške slike in poglobil njeno razumeva¬ nje. V Pionirski knjižnici upajo, da bo likovna umetnost dobila svoj prostor v domovih, kjer doslej te možnosti ni bilo, •n I H,m,.dri ^!iW A ' v «. . ,■ ~ 'La_ M m S -'° 'Va- 1 V Pionirski knjižnici bodo ob 40-letnici - 15. novembra odprli prvo artoteko v državi Prva izposojevalnica likovnih del V Knjižnici Oton Zupančič, enota Pionirski dom, na Ko¬ menskega 9, bodo 15. novem¬ bra, ob 40-letnici knjižnice, od¬ prli prvo artoteko - zbirko li¬ kovnih del, ki jih bodo brez¬ plačno za dva meseca izposojali tudi na dom. Prva artoteka je bila ustanovljena leta 1889 v Denvru v ZDA, po sto letih pa se bomo s to vrsto približeva¬ nja likovne umetnosti prvič sre¬ čali tudi pri nas. V pogovoru s Silvo Novljan, vodjo enote Pionirski dom, smo izvedeli, daje 68 slikarjev, ki so vsi člani ZDSLU, knjižnici po¬ klonilo 162 del, s čimer so omo¬ gočili organiziranje prve arto- teke pri nas. Ker je Pionirska knjižnica vzorčna knjižnica za mladino, ki uspešno posodablja svoje delo in ga podreja zakoni¬ tostim sodobno delujoče knjiž¬ nice za mladino, so se za to Slike so darovali Marijan Amalietti. Zora Bitenc, Milan Bizovičar. Ivo Bošnjako- vič, Renata Bovhan, Boris Božič-Yuri, Jože Ciuha, Marjeta Cvetko, Janez Černač, Mojca Černič, Silva Devetak, Maja Dokler, Hussain Galeb. Zdenka Golob, Ančka Gošnik-Godec, Drago Hrvacki, Vera Horvat. Zdenko Huzjan, Andrej Jemec, Marjanca Jemec-Božič.Zmago Jeraj. Leon Koporc. Slavko Kores, Franci Košec-Karas. Janez Kovačič. Marjanca Kraigher. Igor Kregar, Jože Kumer, Mira Ličen-Krmpotič, Albin Lugarič, Anka Lugar-Peroci, Nada Lukežič. Irena Majcen, Marjan Manček. Pavel Medvešček, Miki Muster, Silvan Omerzu, Darinka Pavletič-Lorenčak, Andrej Pavlič, Nedeljko Pečanac, Borut Pečar, Roža Piščanec. Anton Plestenjak, Vojko Pogačar, Janez Pristavec, Stojan Razmovski, Evgen Sajovic. Gorazd Satler. Rudi Skočir. Darko Slavec. Leopold Strnad, Janez Šibila, Tanja Špenko, Jože Šubic, Andrej Trobentar, Marijan Tršar, Pavle Učakar, Kamila Volčanšek. Melita Vovk, Franc Vozel, France Vrtačnik, Vojko Zadravec, Suzana Zafirova- Gorgieva, Karel Zelenko. Tinca Stegovec. Tone Svetina, Vojko Svetina, Darja Lobnikar-Lovak, Viljem Jakopin, Lev Zakrajšek, Miran Mirtič, Sašo Gantar. K uresničitvi ideje pa pripomogli tudi: prof. dr. Mirko Jutršek. Lojze Kalinšek. Viki Pogačar, inž. Igor Škulj; Mizarstvo Počkaj - Rudnik; Studio Krog - Ljubljana; Parketarstvo Martin Novak - Ribnica; Konim - Inozemska industrija zastopstva; Obrtno združenje Ljubljana-Bežigrad. novo ponudbo likovne umetno¬ sti odločili prav v Pionirski knjižnici. Z izposojo likovnih del, ki bodo ustrezno zavaro¬ vana, opremljena z mapami in z opisom avtorja ter razlago li¬ kovnega dela, bo članom knjiž¬ nice omogočeno, da bodo lahko določen čas imeli umet¬ nino v lastnem domu, kjer bodo najlažje doživeli njeno izrazno moč. Likovno delo si bo lahko izposodil vsak član knjižnice, le otrokom do 14. leta bodo slike izposodili samo v spremstvu staršev, kar je povsem razum- lji*6, kajti izgubljenih in poško¬ dovanih slik pač ni možno na¬ domestiti z novim nakupom. Tako kot za knjige bo seveda treba po dveh mesecih izposoje plačati zamudnino, sicer pa bo izposoja brezplačna. Podarjena likovna dela so bila v enoti Pionirska knjižnica Zbirka 162 podaijenih likovnih del je že pripravljena za izposojo na dom. že razstavljena v počastitev mednarodnega dne mladinske knjige 2. aprila. Slikarji so po¬ budo za podaritev slik sprejeli kot animacijo ljudi za življenje z likovno umetnostjo, ki naj bi postala potreba vseh in na ka¬ tero naj po besedah Silve Nov¬ ljan ne bi več gledali kot na privilegij posameznikov. Li¬ kovna umetnost bo z možnostjo izposoje slik na domu dobila novo razsežnost, pritegnila nove obiskovalce tudi v gale¬ rije, muzeje in na razstave, lahko pa bo spodbudila tudi željo po nakupu umetniških del. Z artoteko, zbirko likovnih del, ki bodo strokovno obde¬ lana in ponujena mladim obi¬ skovalcem Pionirske knjižnice bo še izpopolnjena splošnoizo¬ braževalna vloga te 40 let stare ljubljanske kulturne ustanove. ALENKA BREZOVNIK Foto: LADO ČUK ČLANKI —ARTICLES ARTOTEKA Silva Novljan, knjižnica Oton Župančič, Ljubljana UDK 027.022:75/76 NOVLJAN, Silva: Artoteka. Knjižnica, Ljubljana, 32 (1988), št: 1-2, strl 1—22 Splošnoizobraževalna knjižnica ima v primerjavi z ostalimi knjižnicami najširšo družbeno vlogo, ki je posebno pri širjenju in navajanju prebivalstva na nove oblike zapi¬ sov informacij zelo pomembna. Te njene prednosti lahko izkoristimo tudi za izposojo likovnih del, zato je v članku prikazana organizacija artoteke v splošnoizobraževalni knjižnici. Od nabave, obdelave, ureditve in izposoje artotečnega gradiva sledimo misli, da je artoteka dragocena dejavnost, ki ne popularizira samo likovne umetnosti, ampak vpliva na celotno delo knjižnice. UDC 027.022:75/76 NOVLJAN, Silva: Picture library, Knjižnica, Ljubljana, 32 (1988j, no. 1-2, p'. 1-22 Public libraries, in comparison with other kinds of libraries, have a specific role in society which is also very important on the field of popularizing new information media. The advantages of public libraries can also be used f6r circulation of plastic art, the- refore the organization of a picture library as a part of a public library is discussed in the article. , From the accession, processing and arrangement to circulation of art material we can follovv the idea, that a picture library is a very precious activity which not only popularižes art but has a strong effect on the whole library Service as well. I. Vloga in pomen Artoteka je zbirka umetniških del z likovnega področja, ki so sistema¬ tično zbrana, strokovno obdelana in dana občanom v uporabo. Njena dejavnost je namenjena vzgoji in izobraževanju ter zadovoljevanju kultur¬ nih potreb ljudi, zato z različnimi oblikami strokovnega dela predstavlja gradivo in ga izposoja. Knjižnica 32 (1988) 1/2 1 POROČILO O DELU KOŽ- ENOTA PIONIRSKA KNJIŽNICA ZA LETO 1986 Pionirska knjižnica deluje v občini Ljubijana-Center in svojim upo= rabnikom, mladini od predbralnega dobdobja do 2o. leta starosti po= sreduje knjižno in neknjižno gradivo in informacije ter prireja zanje različne oblike knjižne in knjižnične vzgoje. Odraslim nudi strokovno literaturo, informacije in nasvete s področja mladinske književnosti in mladinskega knjižničarstva kot vzorčna knjižnica, ki hkrati opravlja tudi somatično službo za mladinske knjižnice in se s tem vključuje v širši ljubljanski in slovenski prostor. Statistični prikaz dejavnosti treh oddelkov Pionirske knjižnice: I. Prirast knjižničnega gradiva: 5. nakup periodike 6. darovi periodike 7. hakup A V gradiv 445 neknjižno gradivo 115 periodika 8. nakup ostalega gradiva II»Odpis knjižničnega gradiva: od tega: 1. knjig 2. periodike 5. neknjižno gradivo 639 578 33 28 III.Knjižnično gradivo (zaloga) : 4^ 2-5 od tega: ... *■ 1. leposlovnih knjig 2. poučnih knjig \ M•^2 3. periodika 4. AV gradivo 5. drugo 2560 2687 213 -2 - IV. Nabava in obdelava knjižničnega gradiva; 1. nabava: 445 enot neknjižnega gradiva + 95 naslovov periodike; 2. obdelava: inventarizacija, klasifikacija, AIK in naslovni katalog ter oprema 445 enot neknjižnega gradiva in 95 periodike. - izdelava in dopolnitev katalogov za 56o naslovov starega fonda, - dopolnjevanje internega tematskega kataloga v pion.oddelku; - naslovnega kataloga za pesmi in pravljice v P-odd.; - vlaganje katalognih listkov v 16 katalogov; - dopolnjevanje dokumentacije člankov iz 95 časnikov in časopisov - lo21 listkov. 5. tehnična oprema: vleplanje ovitkov v 35° kaset, popravila knjig - 24oo; 4. preureditev informativnih napisov v pionirskem odelku. V. Članstvo: 58o3 od tega: - predšolski 2o9 - osnovnošolski 3169 - srednješolci 1784 - študentje 249 - ostali 392 Člani po občinah: - Od 58 o 3 članov je 28,23 % članov iz občine Center. VI. Obiskovalci knjižnice: 59038 od tega: 1. bralci 42563 od tega: a) mladi do 15 let 31564 b) mladi od 15 do 2o let 8019 c) odrasli od 2o - 6o let 298o 2. obiskovalci čitalnici (ne moremo natančno beležiti) 8o36 3. obiskovalci prireditev in ostali (ni vse beleženo) 8439 - 3 - VII. Izposojeno knjižnično gradivo od tega: 1. izposoja na dom: od tega: - leposlovnih knjig - poučnih knjig in revij - AV gradivo 2. izposoja kolekcij 3. izposoja v čitalnicah od tega: - knjig - periodika - neknjižnega gradiva 14o63o 125288 934-371 115.003 19566 3 12285 2962 12olo + 37o = 1238o ■4-826 6871 313 + 37o = 683 IX. Strokovno svetovalno in drugo delo: 1. S področja dela mladinskih knjižnic je bilo posredovanih: 63 osebnih enournih svetovanj, 9 dvournih, 18 telefonskih informacij in 54- pismenih informacij. 2. Strokovni sestanki: - 8 strokovnih sestankov za knjižničarje OS in SIK ljubljan= ske regije in predstavnike drugih aktivov. 298 udeležencem smo predstavili lo7 knjižnih novosti in jih tekoče sezna= njali s knjižničarsko problematiko in novostmi ter poročali o sejmih mladinskih knjig v Munchnu in Bologni; - 2 sestanka Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDJ, ki jo vo= dimo in organiziramo njeno delo. Udeležba na sestanku Ko= misije za šolske knjižnice ZBDJ v Zagrebu; - 4 - - Razgovor o bralnih interesih srednješolcev na osnovi ankete izvedene med učenci ljubljanskih srednjih šol (3 ure). 3. Seznami: - Priporočilni seznam knjig za bralno značko 1985/86 (objava v Glasilu DPM). - Izbor najboljših knjig iz vseh dosedanjih priporočilnih seznamov za bralno značko (poslali Svetu bralnih značk). - Anotiran seznam mladinskih knjig, ki so izšle v letu 1985 (poslali v IJB Miinchen). - Izbor slovenskih mladinskih knjig za razstavo Bele vrane IJB v Bologni. - Priporočilni seznam knjig, primernih za W0 - 1985 (objava v Glasilu DPM). - Anotirani seznam slovenskih mladinskih knjig 1986 za IJB Munchen. - Seznam knjig za razstavo: Otroške knjige za mir - RK ZMS. - Seznam Andersenovih nagrajencev. - Seznam knjig, ki so jih ljubljanski srednješolci izbrali za svoje najljubše. 4. Referati: - Novljan S.: "(Ne) moč mladinskih knjižnic" - na posvetovanju Otrok in knjiga ZPM Jugoslavije v Sarajevu. - Novljan S.: Nabava v šolskih knjižnicah med ideali in stvar= nostjo - na posvetovanju ZBDJ na Ohridu. 5. Predavanja: - Pogačar ; Novljan: "Knjiga - knjižnica v W0" - za vzgoji= teljice enote Zavoda za šolstvo Koper (2 uri). - Novljan S.: Otrok in knjiga - za pedagoški kader in starše v Mozirju (2 uri). - Novljan S.: Standardi za šolske knjižnice - za aktiv šolskih knjižničarjev OE Zavoda za šolstvo Koper v Postojni(2 uri). - Novljan S.: Knjige za najmlajše - za vzgojitelje in starše v Šmarju (2 uri). - Novljan S. Kako približati dobro knjigo najmlajšim - za vzgojitelje in starše v Rogaški Slatini (2 uri). - Novljan S.: "Ureditev gradiva in vrste katalogov" - s prak= tičnim prikazom - za aktiv šolskih knjižničarjev SUI Ljubljana (1,5 ure). - T. Tratnik-Pogačar: "Delo z bralci" - za šolske knjižničarje celjske regije - 3 ure. 6. Članki in drugi prispevki: • &C*n i cu oMiki^C u-o 1 ^ 'tij - Pogačar T.: "Pregled slovenske periodike za djecu". Umjetnost i dijete 1986 št. 1-2. - Pogačar T.: "Bulletin J+L" - Otrok in knjiga 1985 št. 22 -zapis. - Pogačar T.: "Pionirska knjižnica v Ljubljani": Glasilo DPM 1986 št. 5-6 - Novljan S.: Od Svetega pisma do Peklenske pomaranče. Knjiga 1986 št. 6 in Otrok in družina 1986 št. 6 (povzetek). - Novljan S.: Informacija Je učinkovita šele ted^j, ko Je do = stopna vsakomur. Vzgoja in izobraževanje 1986 št. 1. - Novljan S. : Pogoji in delo z mladimi do 15» leta starosti v ljubljanskih SIK. Knjižnica 1986 št. 1/2. - Novljan S.: Poslovanje šolskih knjižnic - brezplačno. Knjižnica 1986 št. 1/2. - Novljan S.: "Obdelava knjižničnega gradiva" - pregled standar= dov za mladinske knjižnice in predlog za poenotenje - poslano Republiški matični službi NUK. - UoJLlooUx 11 CcjoU_' L Uz^a v- - O L 'JL (