SKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER WEDNESDAY; MORNING, MAY 12, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Vsa osiška armada se bo vsak čas podala fhta na Novi Gvineji. Kdor misli, da imajo naše bolničarke nebesa tam v f 1 krajih, kjer strežejo našim vojakom, se moti. Slika kaže naše bolničarke, ki h* sv°j prosti čas uporabiti v to, da se operejo. Vsa dekleta na sliki imajo čin tnika. ^chill je zopet v Washington*! J* Sem s sv°j*m vojnim štabom. Z Roose-Vfl t111 bosta najbrže naredila program za no-of*>nto. naciji so zopet potegnjeni K / € A r p F jrtf' i' i" i "2 / < / Iti !8V 11. maja. — Nocoj je doapel v Washington an-Winston Churchill, da se posvetuje po zmagi v Tu-^ednikom Rooseveltom o nadaljnem bojevanju. Z P^li Vftj aški Th mornariški eksperti. nenaden prihod v v ^ ?JQ porazu osiške ar- ,fižije a Poesvetovanje gle-, Evropo in morda ježe ?v po vojni. h da sta se sestala \ "Churchill v teku 21 ^lol ne da,J'° v •3i]]0, ene stvari o vzroku k 'ega "Prihoda. v osebni tajnik ^ ' v_ javnost samo to- ? ^hington je dospel Ulston Churchill. Ob % !j'''hodni ga je sprejel r er bo tudi predsed-Sasa bivanja tukaj. W "la so spremljali vo-Sf^Kki eksperti." Valenca je najbrže tudi V%>*Hm pismom, ki ga Roosevelt Sta- >v0 n u- • • ^ 0 vsebini pisma iS Sanega- u^i,blJe se- J%. alin dospel sem na %h J!; ali če je bil sploh 'ti. -Ji 7 Jc "" oj/^w U(li ni znano, če bo iila,^°vanje dovolj dol-prišel v tem času Sl%ton. jflfW^tovanj v kapi; n' Vfk cen tudi general °Vn» poveljnik kitaj. Pripovedujejo, da je to konferenco svetoval sam predsednik Roosevelt. Churchillov odhod iz Anglije je bil bolj tajen kot vsak drugi poprej. Z avtom se je odpeljal do neke postaje na deželi, kjer se je vsedel na vlak. štab, ki ga je spremljal v Washington, je bil pa že tam. Značilno je, da je včeraj nemško radio poročal, da se nahaja Churchill na zelo važnem posvetovanju v Kainu v Egiptu, ter da sta se posvetovanja udeležila tudi Roosevelt in Stalin. -o- Smrt v Barbertonu V pondeljek zvečer je umrla v Barbertonu splošino p o z n an a Gertrude Podpečnik-Brunski. Svoje čase, ko je bila še pri moči, se je vedno rada udeleževala slovenskih prireditev v narodni noši, na katero je bila zelo ponosna. Pogreb bo v petek ob devetih zjutraj. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Zlato so ukradli Ko je odšel včeraj opoldne zobozdravnik dr. William J. Lausche za eno uro iz urada, so v tem času neznani zlikovci vlomili v njegov urad in odnesli vse zlato, ki ga potrebuje za zobe. Policija išče roparje. Se Pripravlja, da bo razposlala drugi mesec po deželi 3. vojno knjigo Vir: I ^ofcnji ginia in Ken--igo za racioni-00 knjig bo potre- iS * l l'a2deljevanju 1. in 'UlGv, . . ^Prejeli to knjigo Dr; moči, ki so po- *a< zdaj ne bodo WT °pravka ž njimi, zdaj opravili pi- H b0 Prinesel v vsako salo prošnjo za 3. vojno knjigo. Družine bodo odgovorile na stavljena vprašanja, oddale karto na netili stavke in izvrševali sabo- jj/tfyj ^trolo cen v Cleve- hišo karto, na katero se bo spi-, "da je vse ,pri-r""1—Q ^^ .razdeli med lju-Wrw P1110' Michigan, ' pošto in lurad za kontrolo cen jim bo iposlal knjigo zopet po pošti. Vojna knjiga št. 3 bo nadomestila knjigi 1. in 2, kadar bodo te pošle. V novi knjigi bodo znamke za sladkor, kavo in čevlje ter znamke za konzerve, meso in drugo. Z razdelitvijo knjige št. 3 bodo pričeli prihodnji mesec. Delavci v Akronu bodo razglasili praznik na 2. junija Akron, O. — Akronski industrijski koncil, ki je glavni urad za vse lokalne podružnice CIO unij, je odglaspval za delavski praznik na 2. junij^^o, vojni delavski odbor do tega časa ne bo priznal večje plače v kavčukasti industriji tukaj. Unijski voditelji pravijo, da to ne bo stavka, ker imajo pogodbo, glasom katere si smejo unije izbrati en dan v letu za praznik. -o- Iz raznih naselbin Johnstown, Pa. — Družina Naglič-Demšar v Kraynu, Pa., je bila uradno obveščena, da je bil 28-letni Louis J. Naglič ujet v Afriki in zdaj se nahaja nekje v nemškem vojnem ujetništvu,. Blaine, O. — Dne 28. aprila je tukaj umrl Louis Zupančič, star 69 let in rojen na Filičvrhu pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriki je'bil 37 let in tukaj zapušča ženo in tri sinove (eden pri vojakih), v Waukeganu, 111., pa omoženo hčer in sestro. Milwaukee. — Pred dnevi je tukaj umrla Ana Klemene, stara 53 let in rojena v Zavratcu pri Raki n Dolenjskem. Zapušča moža, tri sinove (vsi pri vojakih) in hčer. — Dne 3. maja je pri delu v tovarni naglo umrl John Rangtus, star 63 let in doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in sestro, v Calumetii, Mich., pa brata Antona, druga dva brata pa v Coloradu in Clevelandu. -o-- Nemci so zopet ubijali na Holandskem London. — Iz Holandske prihajajo poročila, da so nemške okupatorske oblasti usmrtile 26 domačinov. Oibtožili so jih, da so Kdaj bo suša? Nek vodjct ameriških su-hačev je oni dan prerokoval, da bomo imeli \y Z edin j enih držav prohibiaijo ali sušo do leta 1950. Ta ne ve 'nič!-Mi to bolje vemo in prerokujemo, da- če bodi) še nekaj časa take dolge vnste pred prodajalnami žgafija, kot so zdaj, bomo im-eli sušo še pred letošnjim 'kresom. --O-;-- Pionir Andrew Gerl umrl Pred dvema tednoma je bil zadet od mrtvouda znani slovenski pionir v euelidski naselbini Andrew Gerl, star 74 let, stanujoč na 756 E. 200. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Kovačič, doma iz Smrje pri Ilirski Bistrici in pet otrok: Andrew ml., Julia, orno-žena Novak; Max, William pri vojakih v Camp Stoneman, California, in Michael pri Marine Corps v Camp Lejuene, North Carolina, ter sestro Lucille, omoženo Fabec v Madison, O., štiri vnuke ter veliko sorodnikov. Hčei1'Mary je preminila pred štirimi leti. Rojen je bil istotam kot soproga in tam zapušča brata Jožeta in Janeza ter sestro Marijo in veliko sorodnikov. Tukaj je .bival.41 let. inv#užina je živela v Euclidu zadnjih 34 let. Od leta 1909 so vodili grocerijo in mesnico in tudi obenem stav-binsko podjetje. Bil je ustanovitelj društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, pri katerem je bil nekaj časa blagajnik. Pri Društvenem domu v Euclidu je bil jako aktiven. Dve leti je bil v angleški armadi in se je boril v burski vojski v Afriki. Potem je dospel v Ameriko, kjer se je poročil leta 1907. Bil je jako dober in skrben oče svoji družini. Bil je mirnega značaja, priljubljen in vpoštevan pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ter v cerkev sv. Kristine ob 10:15 in nato na sv. Pavla pokopališče v družinsko grobnico. Bodi mu ohranjen blag sppmin, preostalim naše globoko sožalje. Ker se pričakuje, da^ bo sin dospel od vojakov, bo truplo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne. Zadušnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd. maša za pokojnega Johna Grebene. Rusi prodirajo vedno glob- Angleške oklepne čete so zaprle vhod na polotok, kjer ..............je še do 80,000 nemških vojakov. Nad 100,000 se jih je že podalo zaveznikom. Ije v nemško linijo pri Novorossisku Moskva.—Od časa bojev pri Stalingradu še ni bilo tako krvavih bojev na ruski fronti kot Gl. stan zaveznikov v Afriki, 11, maja.—Okrog 80,000 nemških vojakov na polotoku Bon se očividno pripravlja na predajo so te dni pri pristanišču Novo- Potem, ko so angleške oklepne divizije z naglim pohodom zaprle tažo. Nov državljan Včeraj je dobro prestal izkušnjo državljanstvo rojak Joseph Polič, stanujoč na 8015 Marlble Ave. čestitamo! Izgubljeni papirji Joe Marn iz 1015 E. 61. St. je izgubil iprvi papir in sladkorno karto. Pošten najditelj je pro-šen, da vrne na gornji naslov. rossisk. Rusi rinejo čevelj za čevljem vedno globlje v nem ško obrambno linijo. Nemški odpor je vedno silnejši. Istočasno napada ruska zračna sila nemške dobavne zveze vzdolž vse fronte. Vendar se Rusom očividno ni posrečilo preprečiti Nemcem dobiti rezerve v Kavkaz. Nemci so pripeljali zadnje dni tanke in težko topništvo na to fronto. Na ostali fronti, pri Smolensky Volkovi in Sevsku so večinoma topniški dvoboji. --o—■—— . Pet ubitih v letalski nezgodi Portland, Ore. — Posadka petih mož je bila ubita, ko je treščil na tla bombnik, v katerem so se vozili. Nesreča se je pripetila v bližini Sprague, Washington. Nadškof Spbllman pri egiptovskem kralju Kairo. — Egiptovski kralj Fa-rouk je sprejel v' avdienci HeW-yorškega nadškofa Francis Spell-mna v pondeljek. -o—- V bolnišnici Nagloma je zbolel Anton Ri-barič, stanujoč na 9114 St. Clair Ave. Odpeljali so ga v Grace bolnišnico na 2307 W. 14th St. Obiski so dovoljeni od 2 do 3:30 popoldne ter 7 do 8 zvečer. Še na mnoga leta ! Pognani slovenski pionir, John Hrovat iz 6711 \ Edna Ave. je praznoval sinoči v krogu svojih dobrih otrok 76. letni rojstni dan. še na mnoga leta, Mr. Hrovat! Važna seja Nocoj bo važna seja društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. Prva obletnica V četrtek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Lawrence Leskovec v spomin 1. obletnice njegove smrti. 30 dnevnica smrti V četrtek ob 6:30 bo darolva-na v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Andreja Knausa ob priliki 30 dnevnice njegove smrti. Ra M Naši vojaki Pvt. Joe E.. Udovic, sin Mr. in mesecih oglasil Pvt. Rudolph Mrs. Frank Udovic iz 779 E. 99. St. je prišel domov na dopust ter s tem veselo presenetil svojo mamico za Materinski dan. Doma bo ostal do 19. maja ter bo zelo vesel, ako ga prijatelji kaj obiščejo. Njegov naslov pri vojakih je: Pvt. Joe E. Udovic, 329th Hq. & Hq. Sq. Kingman, Arizona. pa pa sci Iz Avstralije se je po štirih Jerse iz 1214 Norwood Rd. Na roča najlepše pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Toplo se zahvali hčeri Si-mončičeve družine iz 63. ceste za poslano božično darilo, ki ga je pa prejel ravno za veliko noč. Njegov 'naslov je: Pvt. Rudolph Jerse, 35319996 U. S. Army, Co. H 126th Inf. APO 32, c/o Postmaster San Francisco, Cal. polotok od ostalega dela Tunizije Fraicoski radio iz Alžira je poročal, da so Nemci, ki se na hajajo na hribovju Zaghouan vprašali za premirje in pogoje za vdajo. Dobili so kratek odgovor, da se morajo brezpogo no vdati. Pa so se vdali. Samo nemške čete, ki stoje nasproti osmi angleški armadi severno od En|idaville, nudijo še nekaj odpora. V hribih je videti mnogo ognjev, kjer Nemci očividno sežigajo svoje zaloge, predno se bodo podali. Mnogo tisočev osiških vojakov je prišlo k zaveznikom, ne da bi čakali, da jih ti zajamejo. Vsak dan dobe zavezniki v roke do 20,000 ujetnikov. Neko alžirsko radijsko poročilo trdi, da je padlo zaveznikom v roke že nad 100,000 nemških in italijanskih vojakov, vendar vseh še niso prešteli. Prva angleška a r m a d a je prodrla od Solimana, ki se nahaja na severni strani na polo-tpk do Hammameta, .ki luži, lUi južnem vratu polotoka, ter ta-popolnorria odrezala polotok od celine. Vsa osiška armada, ki je zbežala na polotok je tam v pasti. Okrog polotoka leži angleška mornarica, ki je pripravljena uničiti vsak beg Nemcev s polotoka. Letala, ki so poletela nad polotokom na patrulji, poročajo, da gore ob potih in cestah veliki ognji, kjer Nemci najbrže sežigajo svoje zaloge. Prvi angleški armadi se je podalo 6,000 Nemcev, med temi 600 mož slavnega Goeringo-vega polka, ki je bil zakopal tanke v zemljo in se branil za njimi. Toda tudi njim je končno upadel pogum. Zunaj polotoka Bon so Angleži potopili včeraj pet malih ladij, na katerih so nemški vojaki bežali proti Italiji. Vse so zajeli in med temi tudi nekega nemškega generala. Tako je zdaj vsega skupaj sedem nemških generalov padlo zaveznikom v roke v Tuniziji, o--— Legislatura je dovolila 50 urno delo za ženske Columbus, O.—Poslanska zbornica je z 91 proti 38 glasovom sprejela predlog, ki dovoljuje ženskam v državi Ohio delati v industriji ne več kot 50 ur na teden in ne več kot 10 ur na dan. Enak predlog je že prej sprejela senatna zbornica. V sprejetem predlogu je tudi točka, ki dovoljuje zaposlitev fantov in deklet nad 16 leti starosti. Tudi ti smejo biti zapo- • sleni ne več kot 50 ur na teden in ne več kot 10 ur na dan. Toda dekleta med 16 in 18 leti smejo delati v industriji samo med 6 uro zjutraj in 11 zvečer. -o-— Telefon med Bolgarijo in Turčijo prekinjen London. — Reuterjeva novinarska agencija poroča iz Budimpešte, da je bila telefonska zveza med BolgaHjo'Jn Turčijo ukinjena. Vzrok ni naveden. Pojdite gledat četnike! V La Salle gledišču na 185. cesti bodo danes in jutri kazali zelo zanimivo sliko "Četniki." Posneta je iz življenja in borbe jugoslovanskih četnikov. Je zelo zanimiva in prav gotovo se vam bo do-padla. Priporočamo, da o greste gledat! Drag delavec je bil Krojač Sherman, 2007 E. 100. St. je vzel v službo likalca oblek. Prvi dan je bil delavec kar priden. Ko je pa drugi dan mojster prišel v delavnico, ga je pomočnik prijel za ramo in ga prisilil, da mu je odprl blagajnico. Vzel je iz nje $600 in jo odkuril. Mojster zdaj zdravi v bolnišnici zlomljeno ramo in premišlja, kakšnega pomočnika bi zdaj vzel v službo. Nov grob Sinoči je umrla v Trumbull, O. Mrs. Margaret Smith, roj. Mueller, stara 50 let. Doma je bila iz Nemškega. Tukaj zapušča ža-Uujočega soproga Johna, ki je pred nekaj leti vodil grocerijo in mesnice na Waterloo Rd. in ki je doma iz Preserja. Zapušča tudi hčer Frances Mae. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. čas pogreba še ni določen. Louis Erste bolan Včeraj so odpeljali v St. Alexis bolnišnico poznanega Louisa Ersteta, 6205 Whittier Ave. Pravijo, da je njegovo stanje zelo nevarno. Louis je znan aktiven društveni in javni delavec ter že več let predsednik skupnih društev fare sv. Vida. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil domov. JUNAŠKI SLOVENSKI VOJAK JE PREJEL ODLIKOVANJE PO SMRTI "Prosveta" poroča o slavni smrti vojaka William Vidra iz Ruch, Minnesota, ki je padel 5. decembra lanskega leta na bojišču v bližini Bune na Novi Gvineji. Odlikovanje po smrti mu je podelil general Eichelberger za ju/naške čine, ki. jih je Vider pokazal pri reševanju ranjencev. Omenjenega dne je Vider s svojo sanitejsko skupino prinesel ranjenega vojaka z bojišča za fronto, nakar se je zopet vrnil s svojimi tovariši po drugega ranjenca. Do tega ranjenca so! žine. __■ rT.f; ni morali iti po planjavi. Ko so ga pobrali in naložili na nosilnico ter napravili okrog 20 jardov poti nazaj, so skriti Japonci pričeli streljati. Strel je zadel slovenskega vojaka Vidra, ki je korakal zadnji in bil je na mestu ubit. Poročilo iz Avstralije omenja, da bo odlikovanje, namenjeno pokojnem Williamu, poslano njegovi materi. V armadi služita še dva druga sinova Vidrove dru- AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 12, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" A ME RICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Ave. J AMIS DEBEVBC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po paitl, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta M-OC Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.26 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclta: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Poranema številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnited States and Canada $8.60 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $350 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 lor S months Single copies 3c _ Entered as second-class matter January 5th. IMS. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 112 Wed., May 12, 1943 Za Stalingradom je prišel zdaj Tunisgrad Nemci so imenovali zadnje čase Tunizijo — Tunisgrad. V mnogem so bili boji v Tuniziji res podobni zadnjim Stadijem bojev pri Stalingradu, kjer so se naciji borili brez kakega izgleda za zmago, ampak samo zato, da bi boj podaljšali, ali bi dobila glavna nemška armada več časa za odpomoč. Podobno so se naciji borili v Tuniziji, samo da bi dali Hitlerju več časa za izgotovitev trudb v Evropi. Toda najsi so se borili še s tako močjo, niso bili kos zavezniškim silam, ki so se počasi, pa stalno zgrinjale okrog njih ter jih pritiskale v skrajni severni kot Tunizije, kjer imajo zdaj na iz-bero samo dvoje: ali se podajo, ali pa bodo pobiti do zadnjega moža. Tako je dobil Hitler v kratkem razdobju nekaj mesecev dva glavna udarca, ki sta lahko tudil smrtna udarca. Enega je dobil pri Stalingradu, drugega pri Tunisgradu- Beseda "grad" bo zvenela Hitlerju po ušesih do konca njegovih dni, ki jih, bi rekli, lahko že sešteje na prstih. Kaj je zdaj načrt zaveznikov? Poglejmo, kaj pravi o tem eden izmed najbolje informiranih poveljnikov med zavezniki: "Tekom zimskih mesecev v razdobju 1942-1943 je ruska armada zadala Hitlerjevim četam silen poraz. Uničila je velike množine moške bojne sile sovražnika, obkrožila je dve sovražni armadi pred Stalingradom ter zajela do 300,000 nacijjev. "Istočasno so zmagovite čete naših zaveznikov porazile italijansko-nemške bojne sile v Libiji in Tripolitaniji, očistile to ozemlje sovražnika i'n so zdaj na tem, da počistijo tudi Tunizijo. Istočasno pa briljantne angleške in ameriške zračne sile prizadevajo uničujoče udarce vojni industriji po Nemčiji in Italiji, pripravljajoč drugo fronto v Evropi proti italijansko-nemškim fašistom. "Tako so se udarci, ki jih zadaja ruska armada na sovražnika od vzhoda, prvič združili z udarci naših zaveznikov od zapada, v en mogočen udar. "Vse'te okoliščine, ako se jih dene skupaj, so stresle Hitlerjev bojni stroj v temeljih, so spremenile smer vojne ter ustvarile pogoje, ki so osnovno potrebni za zmago nad Hitlerjevo Nemčijo. "Nemško-italijansko fašistično taborišče je prešinila težka kriza in nahaja se tik pred katastrofo. To, seveda, pa še ne pomeni, da je pričetek katastrofe Hitlerjeve Nemčije. "Hitlerjeva Nemčija in njene armade so zrahljane in se nahajajo v krizi, toda premagane še niso. Naivno bi bilo pričakovati, da bo pri|šla katastrofa sama ob sebi in kot del sedanjih dogodkov. "Dva ali trije taki močni udarci so še potrebni od zapada in od vzhoda na Hitlerjeve armade, kot so jih dobile v zadnjih petih mesecih in potem bo katastrofa Hitlerjeve Nemčilje gotova stvar." Tako je govoril eden najbolje informiranih poveljnikov med Združenimi narodi — Jožef Stalin. 31,000 poslanih v italijansko konfinacijo. Drugega niso dosegli nič. Ampak prišel bo čas, ko bodo naši krepki fantje in možje, če jih bo še kaj ostalo, lahko prijeli, kar bo že pri roki in udarili po pasjeglavcih. To bo takrat, ko bo v bližini zavezniška armada. Do takrat naj bi pa naši ljudje varčevali s svojimi močmi. Kot smo že trdili, tako trdimo še danes: grobovi po slovenski zemlji ne bodo zavezniški armadi v nobeno pomoč. Tista peščica slovenskega naroda, ki je še doma, naj štedi z močjo, dokler ne pride ugoden trenutek, ki ni več daleč. Moskva lahko ukazuje: udarite, pa če padete vsi! Na njih mesto lahko stopijo milijoni. Na mesto tistih nekaj Slovencev pa nima stopiti nihče, ako padejo ti. Tisti, ki pošiljate v domovino brzojavne klice k odporu, raje pošiljajte besede previdnosti in štednje z silami. Kadar bodo poveljniki zavezniških armad rekli: zdaj pa le, — tedaj naj se pa zganejo vsi tlačeni narodi po Evropi. Tedaj _ naj vsak doprinese svoj delež, ker takrat bo to res kaj poma-' galo. Takrat bo č?as razdirati mostove in ceste za hrbtom nemške in italijanske armade, da se ne bo mogla umakniti. Takrat bo čas razstreljevati vlake, ki bodo vozili potrebščine nemški vojski1. Takrat bo čas dela na fronti in za fronto. Takrat bo nekaj zalegel magari navaden drenov cepec. BESEDA IZ NARODA Janko N. Rogelj, gl. predsednik ABZ: Usmiljena srca darujejo Bodite pripravljeni, da udarimo skupno Francoski general Giraud, visoki komisar francoskih kolonij v Afriki, je po padcu Bizerte in Tunisa govoril po radiju narodu v Franciji sledeče značilne besede: "Boj v Afriki je končan! Kmalu bomo udarili na Evropo. Poziv-ljem vas, da ne začnete ničesar, dokler ne boste slišali od mene besede za napad. Hranite svoje sile, da boste udarili obenem z nami, kadar udarimo čez Sredozemsko morje." To so besede na mestu in ob pravem času. Nobenega pomena bi ne imelo za francoski narod, da se dvigne brez orožja proti nemški sili. Ali naj gredo z golimi rokami proti tankom in topovom? Vse drugače pa bo, kadar bodo korakale zavezniške armade od1 zahoda in vzhoda proti središču Evrope, proti Berlinu. Takrat pa, takrat bo pa čas, da udari vsak po nacijih. kdor bo le mogel gibati s prsti Nekaj takega je govoril pred nekaj meseci iz Londona predsednik češke vlade v inozemstvu dr. Edvard Beneš svojemu narodu v domovino. Nekaj podobnega je govoril pred nekaj tedni iz Londona Slovencem v domovini dr. Miha Krek, podpredsednik jugoslovanske zamejne vlade. Da, narodi v Evropi; naj bodo zdaj, ko se snuje invazija na Evropo, pripravljeni, da udarijo, ko bo napočil pravi čas. Dokler ne pridejo v bližino zavezniške armade, bi bil naravnost samomor, ako bi se neoboroženi mali narodi dvignili proti zatiralcem, ki bi jih kosili s strojnicami in bombami kot žitno klasje. Zato n;:smo mi nikdar mogli videti kakih koristi, kakih uspešnih koristi pravimo, v odporu slovenskega naroda ali takozvanih partizanov. Res je, da so razbili osišču nekaj mostov, pobili nekaj ljudi, razstrelili nekaj vlakov. Pa kaj so dosegli s tem? Nič drugega, kot da je bilo za to požganih 2,000 slovenskih domov, postreljenih 10,000 Slovencev, odpel ianih v nemško sužnost 60,000 mož, žena in otrok, ter, Rad pišem in apeliram na usmijlena srca naših ljudi v Ameriki. Zelo rad bi videl, da bi naši ljudje onstran morja dobili veliko darilo od ameriških Slovencev, ko mine vojna. Toda mojo iskreno voljo do brezplačnega dela zagrenijo posamezniki, ki imajo nerazumljive, mogoče osebne namere napram meni. Naj bodo te nehumanitarne namere še tako grenke, (in, če bi bile poleg tega še tudi pravične,) ostane pri meni moja sveta dolžnost do trpečih v domovini — moja najvišja vera. Tako čutim jaz že preko dveh let, tako čutim danes, zato vam pišem to poročilo. Glavni blagajnik JPO,SS mi poroča, da je v mesecu aprilu sprejel sledeče prispevke: Math Novak, Owen, Wise., $1; lokalni odbor sit. 34, Detroit. Mich., $28.00; pevski zbor Svoboda, $215.72; lokalni odbor št. 11, Butte, Mpnt., $71.00; lokalni odbojr št. 35, Cleveland, Ohio' (collinwoodsko okrožje), $500; lokalni odbor št. 23, Johnstown, Pa., $34.00; John Dolenc, tajnik društva 36 SNPJ, $9.42; F. S, New York, N. Y., $100.00; in Ameriška bratska zveza, Ely. Minn., $500.00. — Skupno v me-secu aprilu $1,412.14. i Skupna vsota v blagajni JPO,SS je bila dne 1. maja $48,-652.50. Od te vsote je naloženega v ameriških vojnih obrambnih bondih — $44,955.00. Nekaj je že v blagajni. Usmiljena srca bodo še dala. Kdor je že dal, naj še daruje. Kdor še ni prispeval, naj dvakrat in hit|ro daruje. Mrs. Anna P. Krasna je priobčila v Glasu Naroda pismo Slovenca F. S., katerega besede so vsega upoštevanja vredne Del njegovega pisma se glasi: "Ker jaz nikdar od nikogar nepričakujem, kar nisem pri volji tudi sam storiti, prilagam temu pismu ček za $100.00. To je moja celomesečna plača, ki jo rad darujem, dasi meni to ni teh-ko, kakor mnogim drugim, ki imajo mnogo večji zaslužek. Da tega zneska nisem že davno po- moč je nujna: Amerika jo potre- Slovenke v Ameriki, da ima vsak njegovo iskreno srce in njegove dragocene besede, če bi bili njemu enaki, ne šteli bi tisočake, ampak milijone dolarjev v blagajni JPO,SS. Naša pomožna akcija zbira denarne prispevke ter iste nalaga v vojne obrambne bonde. Imamo dva dobra naimena: Prvo pomoč nudimo svobodni Ameriki, drugo pomoč bomo dali trpeči rojstni domovini, ko mine vojna. Ne moremo drugače, naši sklepi in pravila nam tako narekujejo. Vsi, ki so prispevali v naš sklad, so dali na podlagi naših pravil in sklepov, ki so bili odobreni od desetih naših bratskih organizacij, ki predstavljajo pretežno večino našega naroda v Ameriki. Nekatere narodne pomožne organizacije v Ameriki poizkušajo pomagati takoj. Koliko jih je, tega ne vem. Grki imajo tudi tako pomožno akcijo, nabrali so preko 5 milijonov dolar jet. Oni so napravili poizkušnjo s takojšnjo pomočjo. In kaj se je zgodilo? V .reviji Newsweek z dne 12. aprila čitam: Washiogtnn ima zanesljive dokaze od grških beguncev, da 40 odstotkov od poslanih živil vzamejo okupacijske sile (Nemci in Italijani), čeprav iste pošilja in razdeljuje Rdeči križ." Nikdo mi ne more zanikati, da okupatorji niso gospodarji nad zavojevanimi narodi. V časopisih čitam, da so nekateri naši lokalni odbori zelo aktivni: V Cleveland« in Collin-woodu kar pridno delajo. V Chi-cagu se pripravljajo za prireditev koncem maja; v Waukeganu kažejo neprestano veliko zanimanje in njih prispevki so posnemanja vredni; Sheboygan in Milwaukee, obe mesti sta zelo do. bro zapisani pri glavnem blagajniku; Barberton, Ohio, je pohvalno plačal svoj narodni davek; Pueblo in Denver, povsod se nadaljuje pomožno gibanje; v Bridgeport-Boydsville-u bodo imeli prireditev, tako v Gi"ardu, Ohio. Slovenska naselbina v De-troitu kaže dosti zanimanja. Kaj pa po drugih naselbinah? Ali ste že ustanovili lokalni odbor? In, če že imate lokalni odbor, poživite vaše delovanje. Pa- brez dela in je star preko 50 let Kdor ga hoče posnemati, naj prispeva v blagajno naših lokalnih odborov, ali naj pošlje direktno na glavnega blaganika, če se osebno srečava, naj izroči meni ali pošlje na moj naslov, ki je sledeč: 6208 Schade Ave., Cleveland, Ohio. Kadar slišite klic: Na pomoč! — vsi pomagajte. --o- Podpredsednik vlade, dr. Miha Krek slal, je vzrok, ker po več kot dč vetletni brezposelnosti in vsled neugodnih razmer in slabega zdravja pač nisem mogel. V zadnjih desetih leti'je bilo celo mlajšim in zdravim ljudem dostikrat težko dobiti delo, mnogo težje pa še zame, ker sem že davne prekoračil prvo polovico stoletja." To so besede, ki gredo z zlatem na tehtnico. Tudi njenim je dolžnost največja vera na 3ve- buje najprve, ko bo konec vojne bo domovina potrebovala takoj. Bedimo pripravljeni! Nabirajte denarne prispevke ob vsaki priliki. Vsak dolar šteje, ker brez dolarjev ni tisočakov. Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, vas kliče v imenu trpečih, zasužnjenih in umirajočih bratov in sester v do- Dne 28. marca je podpredsednik jugoslovanske vlade, g. dr. Miha Krek naslovil pr M Nacistična Nemčija naropa vsako leto po 10,000,000,000 dolarjev v zasedenih ozemljih Washington — The Board of Economic Warfare poroča, da nemška vojna mašina pokrade v zasedenih evropskih deželah vsako leto po 10,000,000,000 dolarjev, kar je "največji rop v vsej svetovni zgodovini." Koncem leta 1941 je bil znesek nemške plenitve v Evropi najmanj 90,000 milijonov mark, oziroma 36,000 milijonov dolarjev, toda od tistega časa sem, se je ritem "pospešil in odgovarja zdaj desetorici bilijonov dolarjev na leto." Poročilo naglaša, da so nemški roparji odnesli ne le boga- stva, ki so jih nakopičila stole- no rešila. No m boH> j dela, temveč tla so tudi vse "industrije, naravna bogastva in delavske sile zdaj prešle pp-polnoma v roke nemških gospodarjev." B. e. w. navaja naslednje primere nemškega ropanja. 1. Dne 25. aprila 1941 je objavila nemška vrhovna komanda konfiskacijo ladij v zasedenih pristaniščih, katerih skupna tonaža iznaša približno 2 milijona ton. 2. Poljska — Konfiskacija bom že frajtar ^ prol in ne bo dote0' • moral z vsemi §tir da ne bom general- ^ u A ^ti pa rednik. "Kaj O1.1?,' No, kaj dos zdaj?" zarohni na* f W S stotnijo gori po 210 cVOjif! S Zbudil sem se iz »V in P,.t; pa kratkih sanj 111 r bjli' Ka„«e - y £ stonijo. poslopju onstran nresl ■ d ti so še kar naprej ' tu n o*o, ene na drugo — Jl( širaii. Kaj naj Pa ukaz*1', "„»J Nihče jim m u^i, H zid vsaj prijazno sVe-' n;so , ustavijo, skozi zid ^ udi res gori po steni W^W se kar na mestu P, Aha, sem se V m'3l „#l Si treba stotnijo na » t(. vahit.i nazal. aH ,a\* , i.M- vabiti nazaj, drugega, da se h« S tedaJj, /a Ju 2 sto \ h l|0, m 1 :ot kazalo, da jaz lie poveljnik, še m*"-1 o S /t lli] li. p rjM o i \ javnega imetja se ceni na 2,-Te tri velesile bodo j 000 milijonov dolarjev, od ka-morale za vsako ceno ohraniti i terih je pristanišče Gdynia ra-skupnost povojne politike v i čunano za 400 milijonov dolar-vsej zdaj podjarmljeni Evropi, ! jev, poljske državne jeklarne ako jo zares hočejo,,ne le osvo- za 320 milijonov dolarjev, dr-boditi jarma in režima osišča, žavni gozdovi za približno 200 ' Kot bi me kdo P" j h po nobeni viži se r,v> .j Us spomniti na kako P fli vel je. Stal sem >' v«* I ^ rednika, kot ta me nekaj L parkrat preme« 0 ^ fj ^ in obratno, pottm ^ sjyf hrbet in zavpiJ® ^ "Holt! Kertajh- avy slite, samo tri d" ob , sede, izgovorjen^ ^ času in na Pra> , # " J vem, kaj bi bil da ^ij^ tedaj pod nienoJ^el ,^ in če bi se bil ^^js^' ^ J prav notri do ^ sem namreč, da ^ ^ veliko prestati o p movini: Na pomoč: Naj ne bo temveč pred vsem tudi, ako ji milijonov dolarjev. V teku ene-! sem tudi razhr«' tu. Kdo je njemu enrk med na- nobenega Slovenca med nami v hočejo prihraniti oni večni ga leta po padcu Poljske, je' obrazov, ko so K jeIn Pr mi Slovenci v Ameriki? Kdo dru-1 Ameriki, ki bi se pisal — Janez strah, da preti Evropi nov voj- bil organiziran urad za prevze-jmeni. Pa sc v s ^ / gi je dal svojo celomesečno plu-: Nedfm. j ni požar vsakega četrt stoletja, manje poljskega imetja in je 'vanju tudi nisein j»t fJ čo domovini na altar? Kdc boj Daj, brat, daj; pomagaj, se-1 Ane-liia. Rusiia in Amerika Vm,f;«r.iral 204 velikih. 9.000 « vidite tak° 5 ** M rvi pa prvi, ki mu bo sledil na pot čb-j stra ! vesica usmiljenosti in vzgledne Slovenec F. S. v New Yorku vseh zedinjenih narodov zavednosti? Ah, kak0 veliki in i je daroval svojo celomesečno r0pi. Zedinjeni narodi bodo malih posestev, blagovestni bi bili vsi Slovenci in plačo $100.00. Bil je devet let m0rali sestaviti svoj skupni' 3. Francija- bodo torej ostale vodilne sile srednjih in 76,000 malih tova-!val stotniji J' v Ev- ren ter 9,120 velikih in 112,000 T J ' " • Nemčija je ifl Jutri bom C^i, podobnega P°v ženskah. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 12, 1943 ' vi je nje ob stari Ljubljanici IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois ana, Bila je poslikana S S«" .^zlačena. Na jam-a tri jadra, krasno ! !ezena. Na kljunu * a Fortuna z razpeli61 iadrom, na krovu a toPa. Znotraj je Prevlečena z Rdečim !Ze in klopi s škrla-nad tem je bil J ^atimi čepi. Krmi-80 jopiče iz zeloširokHl iS K* čepice' kar je s* % 7 avstrijske barve. lilV , J 'adJe so bile zelo fij 5 »S med njimi najti ^ 3b°gatejša deželna. % pg ) PrfI>okrita z rdečebar ovali kapitelj- Prva je lepo iz-$4 bom i j.? ft* 'a, svilene pre- šotor druga ladja na njem je f^etimi peruti eS I- se je vozil s i i >vom na izlet po f 6t> no i Povabil deželne- ^Kmorniki ter ostali 311J in spremlje le C^ina druge lad-Je lepa jesenska s'*lC?ajala' Ko se je m* \ Vfačala, jo je lenje topov z J* •'»iim Je odP°toval 15-dvorom na slavci d1 na Vrhniko ter se ^dy°8oče slovesno in A i0 VJ? vožnjo po Ljub ^ "nike. Jadrnica, A %??arja> j« bila iz-ieI)r \ Kušenega ladijske- po vzor-Jadranskem mor-\Je ^la prevlečena >„ baržunom in da- lo ^ Pa okrašena s li ^ 'iubi • • —----- >J ^lii g^ih čolnarjev \ °bleČeni v lepe svi-lf/ ^ J. deželnih barvah ■V11 šarijo. Veslalo ih čolnarjev gondolirjev, sni v lepe svi-ilnih barvah. " »'"n na ladi° P°Po1" ;?) svojih dvornih ^ deželnega glavar- je ^8tih manjših, rde-od >i»®Hw Udi vsi v Ljublja M S s ji1' i™Hi VS1 v ;^ta!dp0slanci in člani / C 0V- Cesar je do- 1J ^lii' ^ Vrhniko in pre-A P Jevi hiši. Tudi na (ii 20 , l t ....... to*- j naredit, j* r riga svinec je z'a kugle po dvanajst liber, strelat pustili, da so ludem na žabjeki šipe po oknih pokale. Ludi je vkup perteklo bres števila, ziale prodajat." Velikanska slovesna vožnja po Ljubljanici je bila 1. julija 1810 v proslavo poroke cesarja Napoleona I. z Marijo Ludvi-ko, avstrijsko nadvojvodinjo. Po Ljubljanici se je vozilo 35 s cvetjem in zelenjem okrašenih čolnov. Na Gradu so streljali s topovi, najbolj odlična plemiška, vojaška in meščanska gospoda se je odpeljala proti Vrhniki. Spremljali sta jih dve godbi, filharmonična in vojaška. Veselice se je udeležil tudi guverner Ilirskih provinc, maršal Marmont s soprogo. Vozili so se eno uro daleč do veseličnega prostora. Tukaj so Marmonta pozdravili praznično oblečeni fantje in dekleta, čestitali in nato plesali pred maršalom v veliki, iz vej spleteni dvorani razne kmečke plese. Pozneje je gospoda posedla v čolne k slavnostnemu obedu. Potem so se odpeljali po reki navzdol nazaj v Ljubljano. Blizu mesta so opazovali velikanski umetni ogenj, pri katerem je vojaštvo izstrelilo nad 4000 raket. Prekrasen je bil ognjeni prizor, ki je predstavljal velik tempelj, nad njim pa črke Napoleonovega in Marijinega imena. Veselico je zaključil sijajen ples v guvernerjevi palači. (Laibacher Woch-enblatt, 1810.), Trnovski in krakovski čolnarji Vožnja po Ljubljanici je bila tako imenitna, da so si deželni knezi pridržali predpra-vico in imeli na reki svoje lad je, katere so za dogovorjeno plačo in odškodnino prepustili ljubljanskim čolnarjem. Čolnarji so bili takrat nekaki cesarjevi fevdniki. Za take ladje so se takrat na vso moč po-a, je bila iz-1 tegovali. Vso rečno plovbo so oskrbovali čolnarji iz Trnovega in Krakovega, ter je bilo njihovo število omejeno do največ 40. Ravno tako je bilo nakladanje in razkladanje blaga nji hova izključna pravica. Spadali so pod sodno oblast cesarskega mitničarja, pozneje višjega mitničarja v Ljubljani, ki je vodil o njih poseben urbar Sposobne je sprejemal, jih vpisal v seznam ter jih zaprisegel, da bodo pošteno živeli in vestno vršili svoj posel. Ljubljanski čolnarji so imeli svoje stare pravice ali privilegije in.so veljali kot poseben privilegiran stan. Te njihove stare privilegije jim je potrdil znova že le ta 1489 cesar Friderik IV. Po teh cesarskih predpravicah jih ni smel nihče, niti mestni sodnik, niti vicedom, niti deželni glavar ali kaka druga uradna oblast klicati na odgovor, razen za kak večji zločin. Odgovorni so bili le mitničarju; le ta jih je smel soditi, zlasti zaradi sporov, ki so nastajali med njimi, bodisi na vpdi ali "na Bregu." sanjske 1. 1797. j Baje so prvotno šenklavško cer '6sat, te.111 dvorom na slav-t Gorice> Devina in (Ijj^:. oktobra popol- W v Ljubljano. J Praznično vožnjo ■ ,lc' so občudovali aVgUsta 1728' .jdi ^ C cesar Karol VI. "i Zopet so bi- V. vi tisti, ki so mo ^ašenih ladjah so \\°dlicni spre ml j e- j ' septembra si je Vož»ijo po Ljublja-da bi potoval z Pravila za naše podružnice Na koncu preteklega meseca smo poslali podružnicam Slovenskega ameriškega narodnega sveta pravila, ki so v vseh svojih točkah in določbah enostavna, kratka in prav lahko umljiva. V smislu teh pravil, opirajočih se na sprejete resolucije in zaključke Slovenskega narodnega kongresa, se lahko organizira v podružnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta vsako podporno, kulturno, gospodarsko ali politično društvo, vsaka podružnica, vsak krožek ali klub že obstoječih ustanov, vsaka samostojna podporna, kulturna, gospodarska ali politična organizacija pa vsaka skupina oseb, ki se strinjajo cilji našega gibanja. Za ustanovitev vsake naše podružnice, ki je lahko ali mešana ali samo moška, ali pa samo ženska, je treba najmanj sedem članov ali članic. Clan ali članica katerekoli naše podružnice postane lahko vsaka oseba slovenskega ali pa udi kateregakoli drugega po-kolenja, če se strinja z nameni in cilji Slovenskega ameriškega narodnega sjveta in če jo jprejme podružnično članstvo dvetretjinsko večino oddanih glasov. V manjših naselbinah se po-Iružnice lahko združijo v kra- evne zveze, v velikih pa je takih krajevnih zvez lahko več. Da se olajša zveza članstva in podružnic z izvrševalnim odborom Slovenskega ameriškega narodnega sveta, imnuje ta v okrajih, kjer je večje število podružnic, po posjvetovanju s ^emi zaupnika ali zaupnico, zlasti če ni v tistem okraju člana ali članice .našega .»srednjega odbora. To so poglavitne točke in določbe v podružničnih,1 pravilih in vsaka naša podružnica naj jih vzame na svoji prihodnji leji v pretres ter se ravna po njih. Brošura drja. Ivana Čoka V začetku tega meseca smo dobili iz tiskarne "A c o r n Press" v Ridgefieldu, Conn., kjer se tiska revija "Yugoslavia," brošuro "The Problem of Trieste." Spisal jo je v angleščini predsednik Narodnega odbora za Jugoslovane iz Italije dr. Ivan M. Cok. To je prva angleška publikacija, ki jo je založil Slovenski ameriški narodni svet. Kakor že naslov sam - pove, se brošura peča z vprašanjem tržaškega mesta in pisatelj pride v njej do zaključka, da gre Trst svojemu zaledju — Slovencem in Hrvatom — nikakor Dokazi za to so v prvi vrsti podprti z izjavami, podanimi od raznih italijanskih državnikov in politikov, z zgodovino mesta samega in pa kajpak z dejstvi, ki jih ne more nihče utajiti, če ne mara biti ravno laški šovinist. Slovenski ameriški narodni svet jo je založil z namenom, da pride v roke vsem tistim, ki bodo neposredno ali posredno imeli besedo pri odločevanju usode za slovensko ozemlje in tako seveda tudi pri reševanju prevažnega tržaškega vprašanja. Brošura je bila v teh dneh poslana tudi vsem našim podružnicam, članom in članicam osrednjega in izvrševalnega odbora pa vsem našim listom, da se pečajo z njo, jo obdelajo v vseh njenih glavnih točkah ter izrazijo svoje mnenje o njej. Kar nam potem še ostane iz-tisov, jih bomo imeli na razpolago za tiste, ki si hočejo naročiti to brošuro. Posamič stane 25 centov, a kdor si bo naročil pet iztisov hkrati, jih bo dobil za en dolar. Naše podružnice naj se pečajo z njeno vsebino po možnosti na svojih sejah in se tako seznanijo s spretno izpeljanimi dokazi, zakaj mora po vsej pravici pripadati Trst in vse drugo slovansko Primorje Slovencem pa Hrvatom in s temi novi, demokratični, federativni Jugoslaviji; Naše gibanje Od 26. aprila do 5. maja so se nam prijavile tri nove podružnice, in sicer štev. 38 SANS v Russeltonu, Pa., na Resolucije Od 26. aprila do 5. maja so mogočno stebrov je, če se pa nam bile poslane resolucije, sprejete ob obhajan ju SLOVENSKEGA DNEVA, od sledečih naših podružnic in društev: Štev. 1 SANS, Detroit, Mich.; štev. 8 SANS, West Newton, Pa.; štev. 13 SANS, Niles, O.; štev. 15 SANS, Springf iel d, 111.; štev. 24 SANS, Virden, 111.; štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa.; International Workers Order, štev. 3501, Gowanda, N. Y. Članske izkaznice Ker smo prejeli že več vprašanj, če se dobijo pri nas članske izkaznice zastonj ali pa za denar, naznanjamo vsem tistim, ki bi jih radi, da jih pošiljamo vsem podružnicam te organizacije brez vsakršne odškodnine. Do 5. maja smo jih razdelili že kakih 4,300. Osebna vest Naš odlični pisatelj in častni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Louis Adamič se je na poti z zapada v Washington ustavil dne 30. aprila v Chicagu, kjer ga je društvo štev. 559 SNPJ isti dan sprejelo za svojega člana ter mu priredilo častni večer. Prihodnji dan je imel informativni sestanek z nekaterimi člani našega izvrševalnega odbora, med katerimi je bil tudi svetov predsednik Etbin Kristan. --—o- PREGLED NOVOSTI povprečnih ladij je razvrščeno mškega materijala cenijo na 320 milijonov dolarjev. 4. Cehoslovaška — Za preko 1,500 milijonov dolarjev voja- SAJNb V KUSseuonu, ra na- materijala> vklju5no en stala iz dr. stev. 365, 472, 58b .... 1Kannn stroinic. (Nadaljevanje z 2 strani) pasto. 140 vlakov je nosilo usnje, svilo in živež v lconservah iz Lion-a — in niti vlaki se niso vrnili nazaj. Vrednost za-'kraj. Spomnil sem se, kako da-plenjenega francoskega želeiz-Jleč sem prišel tudi jaz, gotovo obrneš nazaj, ugledaš sredi cer kve vzidan kor. Tak kor je obi čajen v vseh španskih katedra lah. V njem je škofov prestol poleg njega so sedeži za kora-rje, v gorenjem vzvišenem oddelku so orgle in prostori za pevce. Ako pogledaš še bolj okoli sebe, opaziš mnogo spo-vednic, ki so odločene za; romarje raznih narodnosti. Tu za Špance, ondi za Portugize, tam za Francoze, Italijane itd. Da je slovenski narodič v Kompo-steli neznan, umeva se po sebi. Navzoč sem bil pri slovesni službi božji, ki se je vršila ob deveti uri. Pred glavnim oltarjem se je gibalo veliko duhovnikov, opravljenih v leskečo obleko. Posebno imenitno je bil oblečen ceremonij arij, to je tisti, ki mu je skrbeti za red in točnost pri slovesni maši. Ves je bil v zlatih in srebrnih okraskih, bujni lasje so se mu~vsi-pali raz glavo, v rokah pa je nosil svetlo obredno palčico kot znamenje svoje oblasti. Vmes orglanje in petje, odmevajoče po obsežnih prostorih sijajne bazilike. Na vsaki strani glavnega oltarja je leča, raz eno se je pel list, raz drugo evangelij. Nad vse lep pa je bil sv. Jakob, sedeč v tronu z romarsko palico v roki in bučico, privezano na palici. Ob prižganih svečah se je vse žarilo okoli njega v zlatu, srebru in brilijantih. Prav, da se ti skazuje taka čast, saj si dovolj trpel v življenju. Nekateri božjepotniki so polj ubovali tla, zavedajoč se milosti, da so dospeli na tako svet SNPJ, štev. 203 ABZ in Gospodinjskega kluba, potem podr. štev. 39 SANS v Clevelandu za okrožje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in pa podr. štev. 40 SANS v Kemme-rerju, Wyo., nastala iz dr. štev. 267 SNPJ in štev. 94 KSKJ. Slovenski ameriški narodni svet je dne 5. maja štel štirideset podružnic. V istem razdobju so poslale svoje prispevke sledeče podružnice; štev. 1 SANS, Detroit, Mich., $100.00; štev. 8 SANS West Newton, Pa., $13.80; štev. 15 SANS, Springfield, 111., $8.60; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $29.47; štev. 24 SANS, Virden, 111., $4.57; štev. 32 SANS, Cleveland, O. (redno prispevajoče dr. štev. 8 SDZ), $6.00 Društvo štev. 102 SNPJ v Chicagu se je pridružilo/ čika-ški podružnici štev. 25 SANS ter pri tej priliki darovalo $5.00 našemu narodnemu svetu milijon pušk, 158,000 strojnic, 1,500 letal, 3,000 poljskih topov in metalcev min, 1,800 milijonov strelov municije za puške in 3 milijone komadov topovske municije. Ropali so tudi v zalogah perila in v vojaških bolnicah so pobrali celo železne tečaje v vratih in oknih. 5. Holandska, Belgija in Norveška — Skladišča z zalogami kavčuka, sladkorja, kop-re in drugih živil ter blaga so bila popolnoma izpraznjena. K0MP0STELA Spisal Jož. Lavtižar. Poj diva po stopnicah v cerkev nazaj. Tu imaš posebno lep prizor, ako se vstopiš pod osmerovoglato, 33 metrov visoko kupolo. Pred teboj se\Jviga najdalj izmed vseh, kar jih je bilo ta dan v Komposteli. III. Tudi slovenska dežela Tebe pozna Kompostela; Priča popotnik naj ta, Ki je na Kranjskem doma. Naš spis bi bil nepopoln, ako bi se bavil le s komposteljsko baziliko. Oglejmo si še mesto, njegovo zgodovino ter ljudstvo, ki prebiva v tem kraju. Kompostela je zgrajena na gričastem svetu, zato se kažejo že od daleč njene cerkve in hiše. V ozadju je obrobljena z gorovjem, ki sicer ne dosega 800 m morske višine, pa se vidi vendar precej visoko. Večji vrhunci so: Monte Ped roso, Monte Altamira, Monte Santa Marina in Pico Sacro. Pravijo, da je raz njih obširen pogled, česar pa , ne morem potrditi iz lastne izkušnje, ker se nisem povzpel višje. Izpod omenjenega gorovja prihajata potoka Sar in Sarela, ki tečeta mimo Kompostele. Pozneje ju sprejema v svojo strugo reka Ulla, Mesto šteje več nego dvajset tisoč prebivalcev. Ozke ulice in starinske hiše, s semintja pokritimi hodniki v pritličju, mu dajejo srednjeveški značaj. Največ prodajalnic je v ulici Rua del Villar. Poleg navadnih meščanskih hiš opaziš mnogo starih, močno zidanih palač z bujnimi kamenitimi okraski. Ne smeš namreč pozabiti, da je Kompostela sveto romarsko mesto in da je veliko poslopij cerkvena lastnina. Z miloščino, ki so jo donašali božjepotniki in seveda tudi z državno podporo, sezidali so škofje marsika-ko cerkev, samostan, šolo ali bolnišnico. Dalje prihodnjič Kupujmo obrambne obveznice in znamke! DELO DOBIJO ŽENSKE ZA TOVARNIŠKO DELO (vsake vrste) tudi za pisarno DNEVNO DELO 514 dni na teden Jako dobra plača od ure ali na teden. The Euclid Road Machinery Co. 1361 North Chardon Rd. FITTERS izkušeni na STRUCTURAL PLACA'OD URE WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (117) ŽENSKE za čiščenje in ribanje uradov Začno ob 9:30 zvečer Plača od ure Ako ste zdaj zaposlene v vojni industriji, se ne priglasite. Zglasite se v FISHER BODY PLANT NO 1 CLEVELAND DIVISION GENERAL MOTORS Coit Rd. in E. 140. St. (113) MALI OGLASI pa ne Italiji. IVU ivupuiu. X X ^ vv --' " 11 yi veliki oltar, 11a obeh straneh izlivajoča se v atlansko morje. fifoe ^"MSje S° kile nato sve-"ie '^.Ljubljanici leta I 'l^Hu iskala nadvojvo-! ®ka Elizabeta v prvem odhodu , Kr NUN PtV Jfcife J8t je opisal Valen-j kev sezidali ljubljanski čolnar-.'•f8lt9C''Ljubljanskih No-- ji in ribiči ter jo posvetili svojemu patronu sv. Nikolaju. Ta- 1 j „ krat bo še prebivali v okolici iH^it, t iejsniga tedna so, , 1 .. 11TY1„v rWa i cerkve, pozneje pa so se umeuv- '1 I111' LPLGj'šni£a tedna so it"'J pliocenskega mesta ,j slJ j^jj Po Lublanci na , fJ zvečer ob de- /J Peršli. čolnovi so 1 Wnu baklami raz-i11 Jrt „ Je pustu eno raz. to i .tt^am napolnene li "Mil šli visoko na kvi- „ -------- S ,1?očili> inu podo i nak od zvezd je vse gledat h,"1 Pak od 'ta l^m I^jj IŽ^1 V Poln sod od t ' % IC1 so officirji tu- regimentov . ■ eno vozno po Vršilo naredili, inu 111 kanonam, kate- nili ter so bili v Valvasorjevem času že v Krakovem in Trno-j vem. Na Ljubljanici so vozili poleg velikih čolnov tudi mali čol-ni. V Ljubljani jih je bilo 30, j na Vrhniki 60, na Igu, v Loki in Podpečjo po 30. V manjših čolnih so prevažali tudi popotnike. Ljudje so takrat rajši potovali, če je bilo le mogoče, po Ljubljanici kakor po takratnih slabih, večidel tovornih potih. (Dalje prihodnjič) -o-— Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. ^'Z^i^n^Z^^'^olo čudno se sliši, pa je le istina. Tako je ^ ££ naritZstraža domačinov na otoku Samoa. Kol vidite pri tej stotniji ne ^ Ijah" značijo šaržo .vsakega vojaka. Ako ima štiri črte, to pomeni, da je mornar I. reda. Hiša naprodaj Na 910 E. 75. St. za 1 družino, 4 spalnice. Nobenega popravila ni treba. Znotraj je hiša v prvovrstnem stanju. Ima furnez, pravkar inštaliran; škriljeva streha, garaža za 2 avta. Cena $5,800. Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M & S Liebenthal 919 National City lildg. MA 0336._(113) Farma naprodaj Proda se farma 24 akrov, hiša 7 sob v jako dobrem stanju, z vsemi gospodarskimi poslopji, elektrika, sadno drevje, trta, 38 milj iz Clevelanda. Lastnik prodaja sam. Za podrobnosti pokličite KEnmore 3942. _______, (113) Plačamo v gotovini! Želimo kupiti hiše, za eno j ali dve družini; ali farme. Pla-amo v gotovini. Pokličite KE 4963 ali se zglasite, ali pišite na v Andrew Ruzick 6704 St. Clair Ave. Cleveland, O. (113) Stanovanje išče Snažen mlad slovenski par išče 4 čedne sobe s kopalnico. Oba delata. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN-1246, ali pa ied 6 in 7 HE-1478, (115) Kupim avto Kuipec sem za 1940 ali 1941 avto. Plačam v gotovini. Pokličite HE-3576. (113), JVaznartilo in ^Zahvala Globoke potrti in žalostnega srca-naznanjamo vsem sorodnikom, Prl ljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna i" Ittary Orebo vec ROJENA KALISTER Zatisnila je svoje blage oči dne 14. marca po kratki in mučni bolezni- pre- art* videna s sv. zakramenti je zaspala za vedno. Pogreb se je vršil dne 18. ^ iz Jos. želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzetji Holmes Ave., ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici na Calvary P° lišče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji Rlagopokojnica je bila rojena dne 28. marca, 1900 leta v vasi Notranjskem. V dolžnost si štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti po-kojnice. Zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Anton Pucel, Sr., Mrs. Mary Martin, družini Kuncic in Perrotti, delavci pri Kuncic-Perrotti, Grandma, Mr. John Pucel, Mr. F. Zajec, družini Matt Zadel, družini John Wolf, družini Oblak, Stella in Helen Zadeli, družini Frank Zupančič, Brazil Rd., Mr. in Mrs. Anton Tan: ko, družini Joseph Tomsic, družini Frank Prelc, Mr. in Mrs. Leo Kau-šek, delavci pri The Geometric Co., Local No. 70, Miss Culler and Home Room, Dept. 121, in E. R. S. od Cleveland Twist Drill Co., društvu Mir, št. 142 SNPJ, St. Mary's School, 8th Grade, in za skupni venec Mrs. Jennie Kozely in sosedom. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Cermeli, Mr. in Mrs. Frank Zadeli, Mr. in Mrs. Henry Opalek, Stella Sedmak, Mr. in Mrs. Frank Urankar, A. Sernel, Jr., Mr. in Mrs. Jaksetic, Mr. in Mrs. Srebot, Miss Stella J. Zadeli, Mr. in Mrs. Anton Krall, Sr., Mr. in Mrs. George Hribar in družini, Mr. in Mrs. M. Drensek, The Sightseers, Mr. John Pucel,, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. in Mrs. Ed Krall, Vida Kozel, Mr. Matt Sedmak, Mr. in Mrs. Kapel, E. 157 St., Mr. in Mrs. Cek, Mrs. Frances Zagar, Mr. in Mrs. Merzlikar, Mr. in Mrs. Ben Pike, Carol Batich, Mrs. Mary Zupančič, 686 E. 157 St., Mr. in Mrs. Starman, Mr. in Mrs. Barbo, Mr. in Mrs. Rudy Ro-zanc, Mrs. Jennie Kozely in sosedom, Mr, in Mrs. Kaucic, Mr. in Mrs. jlr, Tony Vadnal, Sr., Mary H*'^ in Mrs. Henry Zorman, J0"11!«,, ry Oblak in družina Wolf, jna Mr«. Frank Supanick, Frank Može, Mr. Louis Tur%lrS, in Mrs. Stanley Kokotec, Mr."1 p Tony Zadeli, Mrs. Frank Go^ in Mrs. Smalic, St. Mary's Team, Mr. in Mrs. John BW in Mrs. J. Balzer, Mary Sfljjf. Mrs. K. Zadeli, Ann Spelic, $ Zele, Mr. in Mrs. Svigel, \ Mrs. Pižmoht, Mr. in Mrs. J*u" 0 6th Grade St. Mary's SchouW Grade St. Mary's School, S. Zupančič, Mrs. Grosel, Geoj p Stamping Co., Mrs. Mary in hčere, Tattler, družini Kog0!; p Znidar, Mr. in Mrs. Pucel, J'" laira Fidel. -Q # Našo zahvalo naj sprejele-ki so prišli pokojno kropit, ko žala na mrtvaškemu odru onim, ki so jo spremili na nji zemeljski poti na pokopa11 ^ Hvala pogrebnemu zavod ^ seph žele in Sinovi za vzorn^ -jen pogreb in prvovrstno vs sko poslugo Hvala čst. g. Rev. opravljene cerkvene pogrelK de. Zahvalo naj sprejmejo i* uc. uaiitaiu naj iupivj..-« j t so nosile krsto, kakor tudi on> dali svoje avtomobile na ra . za spremstvo pri pogrebu^ Kokot< ketec, Mr. Frank gjffif1 DU, Mr. Stanley Kokotec, Mr. Fra* Strahov^pril' Frank Zajec, Cleveland TjJ? Co. društvu Mir, št. 142 Ako se je pomotoma ime katerega, ki je na ta ah 0f pomagal ali prispeval, ProS!^pŠo ** ščenja in mu izrekamo naJ1 v hvalo. M a 1 > Ti, ljubljena soproga in draga mama, počivaj v miru in lahka " ^ # ameriška zemlja. Odšla si k Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok pla^1' kar si dobrega storila. Mi Te težko pogrešamo, vsaj si nam bila ta^ ^ Spominjali se Te bomo vedno z hvaležnostjo v molitvi, dokler se ne enkrat na kraju večnega miru in blaženstva nad zvezdami! Od one strani sem je prizve-nel glas roga in na hladnih, veselo igrajočih krilih pomladnega vetra je priplaval semkaj škofov glas. Pel je latinsko. Tiho šumljanje je spremljalo njegov glas, kakor bi padalo sto in sto jesenskih listov. Pač so tam na oni strani tisoči molili na kolenih in so v svoji gorečnosti napol glasno šepetali molitve. Nenadoma je postalo vse tiho. Henrik je vedel, da sedaj daje škof blagoslov z monštranco . . . Tiho vabi bvonček, oblački kadila se dvigajo in pod podobo kruha skriti Zveličar blagoslavlja ljudstvo. Zvonček je obmolknil. Zopet se je pričelo šepetanje in šumljanje, ljudje so zopet pričeli moliti. Strelci so se dvignili s kolen, in votlo so za-grmele salve pušk. Nato je nastala svečanostna tihota. Iz luteranske cerkve pa je mogočno donel pridigar j ev glas, da je Henrika skelelo in peklo v dno duše: "Njih pobož-nost" — tako je kričal — "je zemska, naša je duhovna. Njih Bog je kruh, .naš pa je Bog. Molijo kruh kakor Indijanci in črnci, kakor zastirajo svojo monštranco, je njih srce za strto s praznoverjem in pri-smojenostjo." Henrik je ves vznevoljen po- co, cirugi pa na citre. V voz so bili vpreženi štiri konji, ki so jili na glavi, na hrbtu in na stegnih tako čudno umetno poslikani, da so bili podobni krilatim levom. Voz je obstal pri vratih deželne hiše. Jezdec je pridirjal do stotnika Henrika n ga je vprašal v slabi nemščini : "Se je-li že začela služba božja? Zdi se mi, da je ravno sedaj pridiga?" Henrik je s hitrim pogledom premeril tujca s svojega rdečega žrebca doli. Li ni to eden izmed trnovskih odposlancev, na vsak način pa je Oger nosi huzarsko kamižolo in žametast plašč, strumni, črni lasje pa so mu spleteni v kite. "Služba božja bo kmalu minila," je odvrnil Henrik ozirajoč se skozi cerkvena vrata; ravno sedaj delijo kruh." "Me veseli," je rekel tujec in je pokazal cel zid snežnobelih zob, "tudi mi smo protestantje in sicer spoznavamo kalvinsko vero. Imamo s seboj svojega pridigarja. Upam, da bomo smeli v tej cerkvi obhajati kal vinsko službo božjo — jaz sem brat sedmograškega kneza, Štefan Betlen — grof." Henrik Hendel je ostrmel: to je Betlen! Brat slavnega in razvpitega Gaborja, ki je go slušal to psovanje. Prav tako spodoval nad vso Transsilvani-zmerja kakor nekdaj Majorius. jo. Bil je bolj podoben ropar O naša vera, naša vera, vera mojega,očeta in moje matere, zakaj te vedno pačijo z zmerjanjem in psovanjem?' Zakaj je katoliško praznovanje lepše in ljubeznivejše? Ves nejevoljen je začel jezditi po trgu gori in doli.- Čuj, od obokanih vrat mestne hiše sem prihaja peketanje konjskih kopit. Skozi vrata je na smolnatočrnem, rdeče uzda-nem konju pri jahal mož, v obraz rjav kakor Turek. Sledili so mu štirje suličarji. Jezdil je počasi in se je oziral na vse strani. Za njim je skozi obokana vrata pridrdral voz, ki so ga spremljali suličarji. Voz je bil po svojem bogastvu in sijaju podoben cesarski kočiji in je bil preoblečen z rdečim usnjem. Okna so bila zastrta s srebrnimi zastori, na kozlu pa sta sedela dva ciganska dečka in sta igrala eden na tamburi- LA SALLE THEATRE E. 185th St. & Kildeer KAŽE V sredo in četrtek, nation thai-refuses to skemu poglavarju kakor knezu. Štefan Betlen je ponovil svojo prošnjo: "Sme li pridigar, ki ga imamo s seboj, v tej cerkvi opra viti službo božjo?" Henrik je odgovoril: "Jaz tega ne morem dovoliti, sem samo vojak štajerskega sodnika Hendelna. Vprašajte ga, moj oče je in je sedaj v cerkvi." "Kaj pravite?" je grof visoko namršil obrvi. "Vaš oče da je slavni Hendel, ki kuje izvrstne meče? Čast mi je, velika čast." Henrik se je na lahno na-smehljal. Ha, kuje meče, oče dela še večje reči. Oger pa se je režal in kazal zobe: "Tudi sin je krasen dečko! Čudovite meče je napravil Hen del za kneza, mojega brata . . vam-li smem pokazati svojega pridigarja?" Potegnil je izpod kamižole koščeno piščalko in je zapiskal nanjo. iTedaj so se odprli srebrni zastori kočije, ki so jo vlekli čudni konji, in iz kočije je smuknila senca moža, ki je nosi dolg pridigarski plašč in črno čepico na glavi. Na suhem pod-bradku mu je migala redka kozja brada. Iz daljave sem je bilo še slišati molitve in petje katoliške procesije, toda ciganska dečka sta nakrat veselo in poskočno zaigrala, da sta preglasila pet je katoličanov. Kalvinski pridigar se je glo boko priklonil Henriku rekoč: "Moje ime je Firdo Pal, ozna njujem pravo vero. Ako gospod dovolite, bom v cerkvi iz pregovoril o opravičenju, ne da bi žalil luteransko vero, saj sta obe veri posestrimi, ki se ljubita med seboj. Nas li morda gospodje zaničujejo?" Henrik je zamajal z glavo "Kaj še. Saj je bila tudi moja mati kalvinka. Toda jaz ne smem dovoliti. Poklical bom iz cerkve svojega očeta." Henrik je skočil s konja. Sed-mograški grof je na tihem za-mlasknil z ustnicami, ha, to je krasen dečko. Obenem se je nanovo razmaknil srebrni zastor rdeče kočije, iz katere je zdrknila čudovito lepa deklica, po- gladila jo konja za nos in je nato s prijetnim korakom stopila proti jezdecu na vrancu in mu je s čistim glasom rekla nekaj besedi. Strelci so stegovali vratove in se debelo gledali — hej, to je čedno dekle! — Toda mladi stotnik jo je komaj mimogrede pogledal; mlada lepotica je to ;akoj opazila in je namrdnila ustnice. Ogrski grof jo je s sladkimi besedami poklical k sebi in ji pogladil podbradek ter svilnate lase, ona pa je po-tazala na stotnika, ki je visok in ponosen izginil v cerkvi, in je vprašala v tujem jeziku: "Oče, kdo je to?" Jezdec na vrancu ji je s konja doli pogladil kite: "To je plemenitaš iz Štajra, visok gospod, dete moje. Njegov oče cuje meče in ima denarja kakor sena." Mala deklica je rekla: "Kako lepo hojo ima. Redej, ki me snubi, je grof, pa hodi kakor osel. Ta gospod pa hodi čisto drugače. Gotovo zna tudi plesati. Je-li že pokončal kakega Turka?" Ogrski grof se je smejal: Tega ne vem, toda denarja ima kakor listja in trave." Skozi velikanska gotska cerkvena vrata sta ponosno stopila ven štajerski sodnik in njegov sin Henrik. Ko jih je sedmograški grof videl prihajati, je stopil s konja, vrgel je nazaj svoj plašč, pozdravil v latinskem jeziku in je predstavil sebe: Štefan Betlen, ogrski grof; nato pridigarja: Firdo Pal, Saksonec, luč svetega bogoslovja, nazadnje deklico: Druzijana, moja edina hčerka. Nato je z občudovanjem slavil štajerske može in meče ter je izrazil svoje veselje nad tem, da se na Dunaju obhaja protestantovska služba božja. Hendel je odvrnil: "Vaš pridigar lahko govori na naši' leči, samo ne ,sme žaliti naše lu- Henrik je zamajal z glavo in je smehljajoč se rekel, da mora paziti pred vrati, da prenapeti luterani ne pobijejo oken. Druzijano je močno jezilo, da noče v cerkev. Napela je ustnice ter je vrgla nazaj svojo kakor iz temne sloiiove kosti izrezano glavico, okoli katere so se ovijale svetle, bakreno-barvene kite in jo je pokrival škrlatast klobuček s čapljinim peresom; iz nekoliko mongolsko napoševnih, pa vendar čudovito krasnih oči je poslala karajoč pogled mlademu stotniku. Ljubko, zapeljivo se zibajoč v kolkih, spremljana od sto in sto očaranih moških oči je šla počasi v cerkev. Sramota — črnooki gospod ni skočil s konja in ni tekel za njo. Redej, grof Karoly in drugi bi bili v polni opravi drvili čez močvirje, če bi jih bila z druge strani pogledala, kakor je sedaj te-ga-le . . . V cerkvi je kalvinski pridigar začel svojo pridigo. Henrik je pred vrati jahal gori in doli ter je ujel nekatere besede, ki so ga mikale. Ustavil je konja ter je prisluškoval. - ..,.- ... 'i. . teranske vere. Ne izključujem Kalvincev iz naše cerkve, ker vem, da bomo z združenimi močmi zmagali.jnašega skupnega dednega sovražnika." Grof Betlen pravi: "Koga misli Hendel, Turka?" Sodnik je rekel: "Rim — to je naš skupni sovražnik, ki sta ga pobijala Luter in Kalvin, četudi vsak po svoje." Zamišljen je poslušal grof in je pri Kalvinovem imenu položil roko na svoje srce. Grofova hčerka Druzijana je s svetlimi, črnimi očmi poželjivo opazovala mladega stotnika in je takoj zaznala, da je za glavo večji kakor njen odslov-jen ljubimec Redej in da ima veliko bolj fine poteze na obrazu kakor njen sedanji častilec grof Karoly, da ima širše prsi in plemenitejšo hojo. Sodnik Hendel je sedaj pozval kalvinskega pridigarja, naj gre na lečo, ker so luteranske ceremonije že minule. Fir- OBLAK MOVER ' ' ""-'-'i Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. čE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam ... lahko razloži na razumljiv na- do Pal se je spoštljivo priklo- ^ nil in je kakor senca smuknil skozi vrata; za njim na desno sta kakor dva dobra prijatelja grof in sodnik ter sta prav živahno kramljala v latinščini. Grof je poklical hčerko na svojo stran, toda ni ga slišala, temveč je z nežnim, ljubeznivim glasom vprašala stotnika, ki je zopet za jahal konja: "Gospod stotnik, li ne pojde-te poslušat naše pridige?" DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) UČITE SE ANGLEŠČINE t iz Dr. Kernovega ANGLEŠKU-SLOVENSKEGA BERILA 'ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena & 9 flfl io stane samo: 3 tiVU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 12, 1943 JOHN, soprog PVT. JOHN, JR., sin MARY, DOROTHY, CAROLINE, ROSEMARIE, hčere LOUIS, brat v Peimi. Brat v Južni Ameriki Dva brata in ena sestra v stari domovini. Cleveland, Ohio, 12. maja 1943. žalujoči ostali: