\L } \N V, PRI...UMSKI DNEVNIK *» •"STžrJpS'"’1”' Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 96 (10.616) TRST, petek, 25. aprila 1980 J^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1045, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. °u pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. fo SPOROČILU ZDRAVNIŠKIM KONZILIJA Zdravstveno stanje predsednika Tita nekoliko ublaženo ^LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je Tita Cn° Nravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza . v določeni meri ublaženo, je pa še naprej izredno težko. »Premu *om? sta nekoliko manj izražena. Okvara jeter, ki jo še tr i ?°®na. zlatenica, se ne zmanjšuje. Visoka temperatura aja. Nadaljujejo ukrepe intenzivnega zdravljenja. jjlj ^r°g 50 domačih in tujih novinarjev raznih časopisov, tiskov-centn^enC-*j *n televizijskih postaj se je včeraj zbralo v press konriv-P1'* klubu delegatov, da bi slišalo sporočilo zdravniškega SDmš* 0 P?teku bolezni predsednika Tita. Že iz nekobko bolj Vahri nega 'zraza predsednika komiteja za informacije Toneta jo*. , Je bilo mogoče razumeti, da sporočilo ni tako zaskrbljuje kot tista prejšnjih dni. Vahenk^ko je prebral sporočilo zdravniškega konzilija je Tone že odgovoril na številna vprašanja prisotnih novinarjev. Kot a«, sredo je dejal, da sploh ne ve, ali bo konzilij izdal pod večer ,v° spor njegovega sporočilo in se ni hotel spustiti v analizo včerajšnjega. Iz še“v^i6“ pa vsekakor izhaja, da organizem predsednika Tita klini*00 reag*ra na intenzivno medicinsko terapijo zdravnikov da cent:ra- Tone Vahen je nadalje spet obljubil novinarjem, dal ir.0 nemudoma obveščeni o morebitnih novostih, nato pa je svoW°n dopisnikom nekaj informacij o štafeti mladosti, simbolu ^**e, miru, bratstva, ki prispe danes v Ljubljano, (vt) >1,,*i"iiiiliilil,,mllllltlllmtlllllllllllllllllHtlM|||m|||||||||l||||||||||||||||)|||||||||||||||||||||t||||||||| U resn ičevati ysebino 25. aprila *ken„aPr^ ~ Dan vstaje italijan-držav ,nor«Ja v severni Italiji, je ke r.1 poznih. Je praznik republi-** ___________—____ POLOŽAJ V IRANU JE VEDNO SLABSI Spet hudi spopadi v Kurdistanu Nesoglasja v Carterjevi upravi Iranska vojska bombardirala kurdske postojanke - 80 mrtvih in 300 ranjenih - Kako nadomestiti iransko nafto? - Cossiga na poti tiban' vsta^o iz odporniškega iti J®.Proti jašističnemu režimu PraznulSt^nemu okupatorju. Je je it-i,, TePubliške ustave, ki si jo ko; j. jonski narod svobodno izbral boril;H ez° cujev, za katere so se fgSu '*,e8ovi najboljši sinovi v fcte2prQ ■,QJselIe!nega fašističnega prof; ,V]a 'n o oboroženem boju hovfa ^erjevskim hordam in nji-končno aststičnim pomagačem do k e zrPage. ®e Praznuje ta dan z evo-Pfirner-*>la žrtev za svobodo, s Pretio„r0 med zastavljenimi cilji rili in1*?* italijanske družbe na 35 dejanskimi dosežki v teh drujjjg sv°bode in demokratične Kak0rne ureditve m drugi strani. *Porni„-e prav in neizbežno, da se iti Ve^an° časpv in žrtev pred 35 sP°š(0y ktt, da jim izkazujemo tako bile *n Potrjujemo zvestobo. bitie s VSe to ne iraeio prave vse-ki fo bi izhajali iz stvarnosti. brktj^^na je ta stvarnost? Je da S7n' °a lahko z njo mirne vesti. Pornjškg‘ vredni nadaljevalci od-*P°tj!jn a.a Bibanja, stopimo pred Cu^m0?trteV' w katere se skli ,preitioni.®0 se cilji odporništva T v resničnost? teli nlL ^ kresnico, če ne bi boli san/natb. da republiška ustava ^aPisan papir lepih členov, družba je odločno za n)ene j,a v demokracijo čeprav so ljaj0 0rake spremljale in sprem 'ti straJre’. težave, često napake Demokracije pač ni dett,., doseči enkrat za vselej, ■ ™racija ustavno zakonite policijske in sodne represije samo eno, sicer nujno, nikakor pa ne edino in niti ne glavno sredstvo demokratične samoobrambe; zlo bo lahko družba do kraja izkoreninila le, ko bo odločno zarezala v vse tvore, ki razjedajo njeno tkivo od socialnih krivic do korupcije, od ekonomske krize do ozkih strankarskih interesov. In ko govorimo o političnem terorizmu nimamo v mislih samo rdečih brigad in njihovih najrazličnejših inačic, v mislih imamo v enaki meri tudi fašistični terorizem, ki je zlasti tu pri nas. doslej najnevarnejši nasprotnik demokracije in vsefi pridobitev, ki izvirajo iz vsebine 25. aprila. Ena od teh pridobitev za vsebino resnične demokracije prav gotovo med najpomembnejšimi, so tudi ustavne norme o spoštovanju pravic narodnih manjšin v mejah republike. Dokler demokratični sistem ne bo sposoben odvreči od sebe vseh pomislekov glede nujnosti najširše uveljavitve teh norm, dokler bo pripravljen popuščati nacionalističnim pritiskom, dotlej bo fašistični terorizem vedno našel dovolj hrane za svojo preživitev in za svoje napade na demokracijo in sožitje. Na predvečer 25. aprila se nam e ta resnica zgovorno potrdila v -’>T-j rcncvne oskrunitve spomenika na bazovski gm- ni, postavljenega štirim slovenskim fantom žrtvam posebnega fašističnega tribunala pred 50 leti in v oskrunitvi obeležja na obalni cesti pod Nabrežino. .postavljenega v spomin na pobratenje dveh mejnih občin v Italiji in Jugoslaviji. Toda na predvečer 25. aprila smo ponovno doživeli tudi svečanost na dvorišču Rižarne, kjer so trpele in gorele antifašistične žrtve neglede na narodnost, vero in ideologijo. Sli šali smo trezne, svarilne pa tudi očitajoče besede predstavnikov široke fronte, slišali smo odločno obsodb o in v njej smo čutili, da je demokratična zavest živo prisotna in budna. V to zavest hočemo verjeti in ji zaupati, ker je tudi naša, ker smo tudi mi del demokratičnih sil, ker smo tudi mi z našim težkim bojem in žrtvami prispevali k 25. aprilu. Toda zaupanje, naše enako kot italijanski demokratičnih množic, ne more trajno sloneti samo na besedah, kot ne more na besedah sloneti demokracija, če jim ne odgovarjajo dejanja. Sa, j °c,,a ie stvar vsakdanjega ®°®anin StVar vsakdanjega prema tih starih in novih težav, no-driij(,i ki se pojavljajo v * a*rednih interesov, to je >Qtne0 ' . !ar,Jdi svojega značaia °Sn°t>n9>n* rešiti nekaterih *p0s°bjia naJ!,>rot‘i ker tudi ni bila k odstraniti vzrokov zanje. ^dno^fšenih problemov pa se f*.eirKiih>]eVa"0 non'• ki lahko ob ‘idnegQ n\ učinkovitosti demokra-tet)arnj Slstema postajajo izredno Ses *a demokracijo samo. In % j . s tako nevarnostjo sooča-H, hf„ja 'trilogij; notranjih fron-?eea te ’"'!em Po no fronti politič-ln italji 0r'fTOa. ki pretresa državo forintu nSk° dnižbo. Boj proti te zato danes prva naloga ‘tenih sil, pri čemer pa so ^Mnum >t,,l,iiiiiiiii„„Mlltlllmllllllllllli, umu,m, umu ,hi, , um ii,niiiitiiiitii,iiiiMiMiiiintimitiiimimiimi TEHERAN — V Iranu vre. Po velikih neredih na teheranski univerzi so prešli v zadnjih dneh v protinapad še kurdski rodoljubi, ki bijejo srdite boje z iransko vojsko. Ves Kurdistan, predvsem pa mestna središča, so se spremenila v bojišča: iranskim vojakom doslej še ni u-spelo streti upora in to kljub uporabi letalstva in težkega topništva. Vroče je tudi ob iransko-iraški meji, kjer so zabeležili ponovno nekaj obmejnih spopadov. Obstaja resna nevarnost, da se na tem predelu, tudi zaradi poslabšanje odnosov med obema državama, krajevno omejena obstreljevanja sprevržejo v pravi vojaški spopad. Ob vsej tej notranji napetosti se nahaja Iran še v vedno večjih zunanjepolitičnih škripcih zaradi u-krepa evropske deveterice o sankcijah proti Homeinijevi državi, kateremu se je prav včeraj pridružila (kot je bilo pričakovati) tudi Japonska. V bojih v Kurdistanu naj bi po nekaterih pričevanjih umrlo v zadnjih dneh 80 oseb, več kot 300 pa bi bilo ranjenih. Iranska vojska se je spravila nad Kurde z letalstvom in topništvom. Kot je sporočil sam dja Kurdov, Ezzedin Hosseini, se najhuje koljejo v glavnem mestu Kurdistana Sanandžaju in v središču Saqez. Iranska letala so do tal porušila celo predmestje Sanandža-ja, iz zemljepisnih kart naj bi tudi izbrisala vas Razi ob turški meji. Iranski vojaki so zasedb civilno bolnišnico v glavnem mestu in bolnišnico v Saqezu. Kljub temu hudemu pritisku Kurdi še vedno vztrajajo pri svoji vstaji in so dosegli pomembno zmago, ko so preprečili koloni vozil iranske vojske prihod v glavno mesto. Hosseini je tudi sporočil, da so Kurdi naslovih poziv na mednarodne organizacije in na vse napredne mednarodne sile, da bi priskočile na pomoč tlačeni kurdski manjšini. Čeprav se je stanje v Teheranu nekoliko pomirilo, je v glavnem mestu še vedno občutiti napetost. Iranska banka se je medtem odločila, da bo dvignila iz zahodnoevropskih in japonskih bank tam vloženi denar, da bi se tako zavarovala pred morebitnimi zamrznitvami iranskega kapitala na Zahodu. Po uradno še l potrjenih vesteh naj bi iranske cenjene dolarje prenesii v švicarskt in avstrijske banke. Kar se mednarodnega položaja tiče, 'elja omeniti afero, ki jo je sprožil včeraj «Los Angeles times» o nesoglasjih v Carterjevi upravi do iranskega vprašanja. Kot poroča dnevnik, naj bi nekateri Carterjevi svetova'ci (Tedvsem svetovalec za zunanjepolitična vprašanja) nas-proto . predsednikovi ideji o uporabi vojaške sile proti banu, če ne bo Homeini izpustil ameriških talcev, ki so od novembra lani zaprti v ameriškem velepos aništvu v Teheranu. Nesog asja jasno pričajo o klimi ki vlada v teh dneh v Beli hiši. Podčrtati je treba še potovanje, na katero se je pedal italijanski ministrski predsednik Cossiga. Sinoči je odpotoval v Pariz, mudil pa se bo .še v drugih državah EGS. da bi poskusil uskladiti politiko devetih držav tudi do iranskega vprašanja. V tej zvezi velia omeniti še tajna pogajan;a med ZDA in mihovimi evropskimi zavezniki, da bi našli nadomestilo za iransko nafto. V primeru popotnega bojkota iranskih proizvodov bi bili najbolj prizadeti Japonska in Zvezna republika Nemčija, ki sta •‘led vsemi ameriškimi p tner.ii še najbolj odvisni od iranske nafte. Japonska se je včeraj že domenila s Kuvajtom, da ji bo ta prodal v prihodnjih mesecih več nafte kot doslej. TRAP ANI — S postavitvijo zadnjih metrov cevi so včeraj povezali Sicilijo z alžirskimi ležišči gorilnega plina v Sahari. Po cevo- vodu, ki bo napeljan v celoti do konca prihodnjega leta, bo Itabja uvažala po 12 milijard in 300 milijonov kubičnih metrov metana na leto, ki bo kril 20 odstotkov njenih energetskih potreb. Plinovod, ki se bo pri Bologni priključil k omrežju italijanskih metanovodov, bo v celoti dolg 2.500 km, z dvema podvodnima deloma med afriško o-balo in Sicilijo (160 km) in pod Me-sinsko ožino do Kalabrije. Vanče v Kanadi OTTAWA — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče je prispel v Kanado, da bi se z državnimi voditelji te države pogovarjal o pobtičnih in gospodarskih sankcijah, ki jih je ameriški predsednik Carter sprejel proti Iranu. Odlični odnosi med italijanskimi in korejskimi komunisti PJONGJANG — Odnosi med italijanskimi in korejskimi komunisti so odlični - je izjavil tajnik KPI En-rico Berlinguer ob koncu drugega pogovora z delegacijo korejske partije, ki jo je vodil predsednik Severne Koreje Kim II Sung. Med o-bema partijama, je nadaljeval tajnik KPI, ni velikih problemov, sedemurni pogovori pa so potekab v prisrčnem prijateljskem vzdušju. MmiiiiniiiiiMiMiimiiiiiimHtiitiiMimiiiMunniaimiiiiaiiiitiHitittiitimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiumiiHiitniiii V ITALIJI ŠTEVILNE PROSLAVE 25. APRILA Vrednote odporništva za obrambo svobode Predsednica poslanske zbornice Jotti v Genovi • Pertini danes v Milanu - Poslanica obrambnega ministra Lagoria GENOVA — «1945 nacifašizem -1980 terorizem. Ne, ne recite, da ste izgubili pogum, da nočete nič več slišati. Pomislite, da se je vse zgodilo, ker o tem niste več hoteli slišati*. Tako piše na spominski plošči, ki jo je v znamenju 35. obletnice osvoboditve v Italiji včeraj od krila v tovarni Ansaldo v Genovi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. Misel, da se je treba zavestna boriti proti nasprotnikom demokracije in svobode pa je pred 36 leti izrekel na smrt obsojen partizan, 19-letni fant iz Ligurije. S tem opominom iz ust padlega partizana so delavci opozorili na boj, ki se v teh časih proti terorističnemu nasilju bije v Italiji in ki zelo spominja po svoji krutosti na vojne čase. Tako je poudarila tudi Nilde Jotti, ki je odpotovala v Genovo, da bi se udeležila vseh svečanosti in proslav, ki so bile včeraj in ki bodo tudi danes potekale v Genovi. Sinoči je prisostvovala tudi svečani seji občinskega sveta, med katero so podelili častno meščanstvo 48 tujim državljanom (med njimi je tudi Jugoslovan), ki so se ob italijanskih borcih borili za osvoboditev. Trikotnik Genova - Turin - Milan je bil v zadnjih letih središče teroristične dejavnosti, ibedsednik republike Pertini je pred kratkim obiskal Turin, za 25. april pa se je odločil, da obišče Milan, prav zato, da bi s svojo prisotnostjo bil živa priča boja proti nasilju. Danes se bo Pertini udeležil številnih spominskih svečanosti v počastitev odporniškega boja in svobode. Minister za obrambo Lagorio pa je v svoji poslanici oboroženim silam poudaril pomembnost demokratične ustave, ki je nastala po osvoboditvi Italije. Zato je povabil vse pripadnike oboroženih sil. naj branijo državo in njene ustanove ter splošno obnovo, ki so jo državljani izgradili v dolgih letih miroljubnih političnih in družbenih bojev. Zato naj tudi ščitijo družbeni napredek, ki ga morata vedno spremljati svoboda in človeško dostojanstvo. Omenimo naj še intervju z novoimenovanim vrhovnim poveljnikom vojske, generalom Rambaldijem, ki ga danes objavlja socialistično glasilo Avanti. General Rambaldi, ki je pred približno 10 leti bistveno prispeval, da se ni uresničil državni udar desničarskih vojaških sil Svečane proslave ob Dnevu vstaje Spet oskrunjen bazoviški spomenik | j H ; | V našem mestu in okolici so se že včeraj začele proslave praznika osvoboditve — 25. aprila. Glavna svečanost je bila v tržaški Rižarni, kjer so spregovorili predsednik mednarodne zveze odporniških gibanj Arialdo Banfi, predsednika deželnega odbora Comelll in deželnega sveta Colli, predsednik pokrajinske uprave Ghersi, za- "/ stopnik tržaške občine Colombis > > in bivši deportiranec Drago Skri- ; njar, ki |e govoril v slovenščini. Začele so se tudi svečanosti ob 25. aprilu v Dolini in Križu, ki se bodo nadaljevale tudi danes, ko bosta na vrsti tudi proslavi v Nabrežini in v Miljah. Praznično vzdušje ob Dnevu vstaje pa je skalil podli podvig fašističnih pobalinov na bazoviški gmajni, kjer so še enkrat oskrunili spomenik bazoviškim |unakom. Pred stebrom z imeni herojskih žrtev črnega terorja so skrajneži zacementirali kamnito ploščo s fašističnim simbolom, nato pa so s cementom še pomazali imena bazoviških junakov, šovinistični nestrpneži so tudi pomazali dvojezični napis na obalni cesti pod Nabrežino. Poročila o včerajšnjih proslavah in o podlem atentatu na mirno sožitje ob|avl|amo na drugi strani. pod poveljstvom Valeria Borghese-ja, poudarja pomen odporništva, ki je last celotnega italijanskega naroda. V tem okviru, meni Rambaldi, je treba ovrednotiti vlogo oboroženih sil v odporniškem gibanju. Neuspeh pogajanj o kmetijskih cenah v deveterici EGS BRUSELJ — Sestanek med kmetijskimi ministri EGS, ki mu je predsedoval Italijan Marcora, o povišanju cen pridelkov se je končal s popolnim neuspehom, brez vsakega, pa čeprav načelnega dogovora. Nerazrešljive spore med članicami deveterice, zlasti med Francijo in Veliko Britanijo, o kmetijski politiki, ki p'' 'ojuje proračunsko politiko EGS, bodo obravnavali na vrhu državnih poglavarjev in načelnikov vlad, ki bo 27. in 28. t.m. v Luksemburgu. SINDIKALISTI ž VSEGA SVETA NADALJUJEJO RAZPRAVO 0 VPRAŠANJIH RAZVOJA Na beograjski konferenci pomembne spodbude za razpravo OZN o novem gospodarskem redu v Mika Spiljak pojasnil predstavnikom arabskih držav vzroke prisotnosti egiptovskih in tunizijskih sindikalistov Na slikah: proslava (zgora|) In oskrunjeni na bazoviški gmajni. v Rižarni spomenik (Poseben dopis) BEOGRAD — V Beogradu je svetovna sindikalna konferenca, ki je za temo pomembnega srečanja predstavnikov delavskega razreda iz o-koli 90 držav izbrala vprašanja razvoja in skupnih prizadevanj za uveljavitev in uresničitev nove mednarodne gospodarske ureditve, včeraj nadaljevala delo z vsestransko razpravo o poteh, kako premagati današnji nemogoč položaj, zasnovan na krivici in veliki neenakosti v svetu, ko je prepad med razvitimi in nerazvitimi državami vse večji. Med včerajšnjimi razpravljavci je bil tudi predstavnik nacionalne u- iiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiinniimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin Navdušenje ob poti štafete mladosti v Sloveniji Včeraj veličasten sprejem v novogoriški občini «a ~ Vsa Jugoslovan- *' obe ’ ^ * veliko zaskrbljeno-* e*»o Pa mirno in dostojan- ®e(riiJcL °Iendja potek bolezni pred ^J,diie fi,Q. si je včeraj okoli SDor,?£?!ifco oddahnila. Zdravni-»k-tarji: °tdo, ki so ga kot vsak dan isti uri. ni bilo tako kjucije J°če kot v prejšnjih dneh. hni:Se' p° nekajminutnem od-M:Suno l šproščeni posvetili vsa-*,ni- ki delu■ Se z,asli Ljubi jan-K a(f0sfi 0 nije delavcev Namibije, ki je dejal, da je njegova dežela v osvobodilni vojni, vendar ne zato, 1 r bi ljubih vojno, ampak zato, ker je to edina pot za osvoboditev dežele izpod južnoafriškega jarma in vzpostavitev neodvisne in suverene države. Južnoafriška republika še naprej izvaja politiko rasizma in apartheida, ki se v vseh sv Jih oblikah kaže v neizprosnem političnem, socialnem in gospod: skem zatiranju. Predstavnik namibijskega sindikata je pozval konferenco, naj zaščiti njihove delavce, saj so prav pripadniki večinskega naroda Namibije žrtve izkoriščanja južnoafriškega rasizma in imperialistične politike zahodnih držav. Predstavnik južnoafriškega kongresa sindikato/ je dejal, da je južnoafriška republika sicer najbolj razvita in industrializirana država na afriškem jugu, da pa j. njihov delavski razred tista žrtev, ki jo rasistični oblastniki v Pretorii izkoriščajo za dosego svojaga cilja. Zato se njihovo sindika’..o gibanje odločno bori skupaj z osvobodilnim gibanjem Južnoafriške republike proti kolonialistom mocierne dobe, rasistični politiki in vsem oblikam izkoriščanja. O hudih notranjih težavah je govoril tudi predstavnik federacije sindikatov Mauriciusa. Smo neodvisni, je dejal, vendar ne poznamo resnične gospodarske neodvisnosti. Smo namreč pod hudim pritiskom imperialistične politike in njihovega trga, je še poudaril. Pred začetkom dopoldanske razprave na plenarnem zasedanju je Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, v imenu predsedstva konference prebral izjavo kot odgovor na deklaracijo generalnega sekretariata arabskih držav, katerih predstavniki so sicer pripotovali v Beograd, ne pa tudi vstopili konferenčno dvorano. Njihova de- klaracija poudarja velik pomen te konference, vendar pa svojo odločitev o nesodelovanju povezujejo s prisotnostjo egiptovske in tunizijske sindikalne organizacije. Egipčanom zamerijo campdavidske sporazume, s katerimi so izdah arabsko stvar, drugim pa očitajo, da niso pravi predstavniki tunizijskega delavskega razreda, ker so pred dvema letoma po generalni stavki tamkaj zamenjali vodstvo. Mika Špiljak je dejal, da so sindikate iz teh dveh držav povabili ne zaradi odobritve politike njihovih vlad, oziroma njihovih konkretnih akcij, temveč je prevladovala težnja, da omogočijo največjo možno reprezentativnost tega srečanja in Gromiko «zadovoljen» s pogovori v Franciji PARIZ — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je izrazil svoje zadovoljstvo nad pogovorom, ki ga je imel s francoskim predsednikom Gi-scardom D’Estaingom. Pogovor je trajal več kot predvideno. Ob koncu ni hotel dati Gromiko nobene izjave o perspektivah za razvoj dialoga med Vzhodom in Zahodom. Dejal je le, da «si Sovjetska zveza prizadeva za nadaljevanje popuščanja napetosti v svetu in za premostitev težav v mednarodnem položaju, a da ni vse odvisno izključno od njegove države* in da upa, da bo Francija tudi delovala v tej smeri. Francoske oblasti niso doslej izdale nobenega komentarja o pogovorih Gromiko - Gi-scard. -sodelovanja sindikatov vseh orientacij. Predsedstvo seje je soglasno odločilo, da nadaljuje delo, kot ga je sprejelo na začetku konference. Vsaka drugačna smer bi obrnila hrbet skupni poti iskanja in izgradnji mostov sodelovanja ter skupnih ak-' cij, ne glede na njihove politične in mednarodne opredelitve. Konferenca bi se v nasprotnem primeru oddaljila od problemov razvoja in vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve, kar pa je njeno edino delo. Po tej obrazložitvi delovnega predsedstva konference se je razprava nadaljevala po ustaljeni poti. Svetovna sindikalna konferenca se bo končala danes, ko naj bi sprejeli tudi zaključni dokument, kot odraz skupnih pogledov vseh sodelujočih sindikalnih organizacij o vprašanjih razvoja. Že zdaj pa lahko rečemo, da je bila konferenca pomembna že iz dveh razlogov: prvič, ker je do nje sploh prišlo, in drugič, ker bo delavski razred dveh tretjin držav, kolikor jih je na njej prisotnih, s to svojo razpravo pripomogel k hitrejšemu odpravljanju krivičnih in vzpostavljanju novih, pravičnejšin odnosov. Posebno zasedanje generalne skupščine OZN, ki bo čez nekaj mesece/ razpravljalo o novi mednarodni gospodarski ureditvi, bo tako imelo pred seboj tudi pomembne spodbude iz Beograda. VAŠO GASAR RIM — Organizacija za osvoboditev Palestine je sprožila v teh dneh veliko diplomatsko ofenzivo v Evropi, da bi EGS priznala PLO. Poleg tega si PLO prizadeva za novo akcijo za mir na Bližnjem vzhodu. BRUSELJ — Belgijska komunistična partija je sporočila, da bo poslala na konferenco komunističnih partij v Pariz le dva opazovalca. t NA PREDVEČER 35-LETNICE VSTAJE ITALIJANSKEGA NARODA PROTI NACIFAŠIZMU Nov zločinski atentat proti mirnemu sožitju Spet oskrunjen spomenik bazoviškim junakom Pred stebrom z imeni žrtev črnega terorja se šovinistični skrajneži s cementom pritrdili kamnito ploščo s fašističnim simbolom - Nestrpneži pomazali s katranom dvojezično tablo na obalni cesti o pobratenju med občinama Devin-Nabrežina in Buje Neofašisti so ponovno oskrunili spomenik na bazoviški planoti. Preteklo noč so v zgodnjih jutranjih urah zacementirali v podnožje stebra z imeni štirih bazoviških junakov debelo marmornato ploščo z velikim fašističnim znakom — snopom palic s sekiro. Zraven sekire je bila vklesana še letnica MCMXXIX A VII ali 1929. leta — sedmo leto fašistične ere. Fašistični zločinci so se dobro pripravili. S seboj so prinesli že pripravljen beton, razsekane železne palice in izdelan lesen okvir, ki so ga postavili pod vznožje spomenika. Okvir so napolnili z železo-betonom, nanj pa so postavili že o-menjeno debelo kamnito ploščo, ki so jo pripeljali od neznano kje. Nad vse skupaj pa so postavili preprosto leseno deščico z napisom v italijanščini »Slava kameratom, padlim v boju proti režimu«. Na ploščo pa so še zasmehljivo postavili zelen venec, ki so ga preteklo nedeljo položili člani planinskega društva iz Kopra. Bazovci so za zločinsko dejanje zvedeli včeraj zjutraj in obvestili politični oddelek tržaške kvesture, domače karabinjerje in naše uredništvo. Okrog desete ure so prispeli pred spomenik agenti političnega oddelka kvesture, ki so ploščo kot «dokazni material« pazljivo odstranili in odpeljali. Okrog spomenika je vse v neredu, saj so ozadje kamnitega podstavka rabili kot nekako mešalno ploščo za cement. S cementom so tudi premazali štiri napise z vklesanimi imeni bazoviških junakov Miloša, Bidovca, Valenčiča in Marušiča. Verjetno ob istem času so neofašisti s katranom premazali ploščo, postavljeno na meii med tržaško in devinsko - nahrežinsko občino, na kateri se govori o pobratenju med de'”'nsko - nahrežinsko in bujsko občino. Zločinska neofašistična vandalska početja so bila izvedena pred proslavo v tržaški Rižarni, edinem na-cifašističnem uničevalnem taborišču v Italiji, kjer so na zverinski način sežgali na tisoče slovenskih in italijanskih protifašističnih borcev, in dan pred praznikom vstaje italijanskega ljudstva. Ta zločinska akcija je tudi svojevrsten uvod in «na poved« k proslavam osvoboditve, ki bodo letos še posebno slovesne, saj je 35 let, odkar smo se s partizanskim bojem in odporniškim gibanjem osvobodili dvajsetletja-črnega nasilja, (bs) «N? bomo odgovarjali na podobne izzive» Ponovna oskrunitev spomenika štirim bazoviškim junakom je v vasi vzbudila val ogorčenja. Predstav- niki vaških organizacij in Odbora za počastitev bazoviških žrtev, katerega napori so v sedanjem trenutku namenjeni intenzivnim pripravam na proslavo 50. obletnice njihove ustrelitve, so se sinoči zbrali na sestanku, na katerem so soglasno potrdili, da ne bodo reagirali na podobna izzivanja. Sklenili so, da se bodo v nedeljo dopoldne poklonili spominu štirih padlih, že sinoči pa so se skupno s pevskim zborom PD Lipa podali na bazoviško gmajno. Na oskrunjeni spomenik so položili šop rdečih rož, pevski zbor pa je zapel ganljivi pesmi. Na preprost, a občuten način so še enkrat izpričali svojo trdno voljo, da se bodo še vnaprej borili za ideale svobode, za katere so padli štirje bazoviški junaki, katerih spomenik je fašistična roka še enkrat oskrunila. Pomazani dvojezični napis na obalni cesti Nabrežino KULTURNI DOM v Ulici Petronio 4 TOREK, 29. APRILA 1980, OB 20.30 PROSLAVA 35-LETNICE OSVOBODITVE nastopata: TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR OTROŠKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK-KAJUH IZ GROPADE govorita: BOGO SAMSA ARTURO CALABRIA VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - ANPI SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Obračun petletnega delovanji repentabrske občinske upratt Zaključna posega župana Colje in predstavnika opozicije GuiP ce pri nogometnem igrišču, ditev nogometnega igrišča, ur# strehe na šolskem poslopju, k®* V sredo se je sestal tudi repen-tabrski občinski svet na zadnji seji pred razpustom tega izvoljenega organa. Na dnevnem redu so bile le običajne formalne točke upravnega značaja, tako da sta izstopali v toliko večji meri izjavi župana in načelnika svetovalske manjšine ob zaključku 5-letnega mandata. Župan dr. Pavel Colja je v svojem razčlenjenem posegu naglasil, u je v zadnjih petih letih ob dobrem sodelovanju vseh komponent uspelo občinski upravi ohraniti narodnostno sestavo občine, kar je morda najpomembnejši uspeh. Kar zadeva socialne strukture, je bil storjen občuten kakovostni skok, kar jasno izhaja iz pregleda javnih del, saj je repentabrska uprava v zadnjem petletju investirala v struk-tuie skoraj 600 milijonov lir, kar je samo na sebi spričevalo o občutljivosti in delavnosti u;-- '.ve. Od tega je bilo za 300 milijonov že izvršenih del, ostala pa so finansirana in že oddana. Pomembnejša javna dela so nasUdnja: ureditev igrišča pri šoli, dvakratna razširitev šolskega poslopja (pridobili so nove učilnice), podvojitev prostorov v otroškem vrtcu, ureditev slačilni Milit iiiiiiiiiiitiitiiiiiiiaiiiiai«iiiii«iiaiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiia»iaaaifiiiBaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihfiBifiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiitiii«ii»iiiiiiffiiiiiii*iaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii*ii>iitaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiii>MMiiiiiiiiMiaiMi*«iiiiifiiiM>MaiixuiiaiMiiiiiiiiiafiiiMiitfiiiMiiaMiiiiaaiiniiiitiiiitiaiB NA POBUDO ODBORA ZA OBRAMBO VREDNOT ODPORNIŠTVA IN DEMOKRATIČNIH INŠTITUCIJ Z osrednjo spominsko svečanostjo v Rižarni pričetek proslav 35. obletnice osvoboditve Govorili so po vrsti občinski predstavnik Colombis, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comelii, bivši deportiranec , Škrinjar, pokrajin- ski predsednik Ghersi in predsednik mednarodne federacije odporniških gibanj Banfi Sedanjost je treba povezati s preteklostjo za izgradnjo boljše prihodnosti. V tej misli, ki jo je med včerajšnjo osrednjo spominsko svečanostjo v Rižarni ob 35. obletnici dneva vstaje in osvoboditve izrekel predsednik mednarodne federacije odporniških gibanj sen. Arialdo Banfi je dejansko strnjeno pravo bistvo proslavljanja 25. aprila, kar pomeni, da svečanosti, kakršna je bila včeraj v Rižarni na pobudo Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij in kakršne se bodo zvrstile v teh dr.eh v raznih krajih naše pokrajine in vse dežele, niso le vsakoletni obvezni priložnostni obred obujanja spominov, pač pa zavestna in globoko občutenj potreba resničnih demokratov in antifašistov, da ob dragocenih naukih in izkustvih težke a slavne in junaške preteklost: budno in odgovorno spremljajo današnje, v več pogledih dokaj zaskrbljujoče dogajanje doma in v svetu, da bi na vseh teh izkustvih resnično utrdili pred 35. in več leti postavljene temelje za boljšo družbeno ureditev, za demokra- cijo, za vsestranski napredek, za mir in prijateljstvo v svetu in v teh krajih, ki so pravega prijateljstva med ljudmi danes še posebno potrebni. V tem smislu je izzvenela včerajšnja, že omenjena osrednja spominska svečanost v Rižarni, to je na k^aju, ki na najbolj zgovoren način simbolizira tisto preteklost, iz katere bi se moral današnji in bodoči človek največ naučiti. Opozorila je tržaške demokrate irr antifašiste, ki so se je udeležili, na vse zlo, ki še vlada v svetu, ter na zlo, ki se ‘ttiulm Še^edno pojavlja v raznih oblikah, a ga v bistvu se vedno ženejo sile z miselnostjo, ki ■il^HKPiaMn^pekdanjih uora-viteljev in krvnikov Rižarne. Zadnje najvidnejše, znamenje te miselnosti je ponovna oskrunitev spomenika bazoviških junakov, ki jo je včerajšnja manifestacija obsodila. Podli atentat so ožigosali vsi govorniki, od Colombisa do predsednikov deželnega sveta in odbora Collija in Comellija ter predsednika tržaške pokrajine Ghersija pa do slovenske- DEMOKRATICNA JAVNOST ODLOČNO REAGIRALA NA PODLO DEJANJE Ogorčene obsodbe in pozivi k budnosti Nova podla provokacija sovražnikov demokracije in mirnega sožitja ob meji je vzbudila v vseh resničnih demokratih toliko večje ogorčenje, ker so jo fašistični in šovinistični skrajneži sprožili v trenutku, ko demokratični Trst slavi obletnico zmage nad nacifašizmom. Med številnimi protestnimi izjavami naj zabeležimo najprej protest Odbora za proslavo bazoviških irtev, ki se glasi: »Ob podlem podvigu fašističnih skrunilcev, ki so se ponovno znesli nad spominsko obeležje bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča prihaja vseskozi do izraza globoko sovraštvo do Slovencev, ki ga neprestano netijo nepoboljšljivi nostalgiki starega krvavega režima. Prav v teh dneh, ko vsepovsod potekajo proslave dneva osvoboditve, ko se svečano spominjamo vseh padlih za svobodo in mlajšim rodovom osvetljujemo velike trenutke odporniškega boja, iz katerega je tudi zrasla italijanska republika, predstavlja to dejanje zgovoren dokaz bolnega nacionalizma, narodnostne mržnje in teptanja osnovnih načel napredne miselnosti in demokracije. Zato pozivamo vso našo javnost, da ponovno izreče tudi ob tej priliki svoj ogorčen protest.« Predsednik deželnega sveta Colli, ki je prav na včerajšnji seji skupščine govoril o vrednotah odporništva, je ob vesti o novem podlem atentatu ugotovil, da se ta novi zločin sam po sebi komentira, tako zaradi trenutka, v katerem je bil storjen, kot tudi zaradi brutalne žalitve padlih za svobodo. »Potrebno pa je poudariti — je dejal Colli — obvezo k utrjevanju enotnosti proti vsaki fašistični provokaciji in zahtevati, naj se nikoli ne ustavi, ampak naj se nasprotno še stopnjuje pudnost sil javnega reda proti podobnim dejanjem, ki se žal pona /-ljajo in povzročajo v vsakem demokratu veliko ogorčenje.« Tudi predsedstvo pokrajinskega odbora VZPI - ANPI je z ogorčenjem prejelo vest o oskrumbi bazoviškega spomenika. Tržaški VZPI-ANPI »ostro obsoja ponovni zločinski atentat, ki je sicer naperjen v prvi vrsti proti Slovencem m Tržaškem in v Italiji sploh, toda i-stočasno proti vsem demokratičnim, antifašističnim in svobodoljubnim silam. Ni prav nič naključno, da je bil atentat izveden prav na dan, ko je v tržaški Rižarni uradna slovesnost v spomin žrtev fašizma in nacizma pri nas ob proslavi italijanskega državnega praznika osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. VZPI - ANPI poziva oblasti, da v najkrajšem času odkrijejo storilce, ki se skrivajo v dobro znanih fašističnih organizacijah. Demokratrič-no javnost pa poziva k največji budnosti, da bi se v kali zadušili vsi poskusi obnavljanja zloglasne preteklosti«. »Zločinska fašistična roka, ki je pred petdesetimi leti usmrtila slo- V noči med 23. in 24. aprilom, ki tokrat ni bila viharna, so fašisti ob siju žarometa nemoteno postavili na ploščo ob vznožju spomenika štirim bazoviškim junakom kamen s fašističnim znakom, ki so ga zabetonirali in okrasili z lovorje-vim vencem. Radi bi vedeli, kje so bili to noč organi javne varnosti, da niso predvidevali te možnosti ob bližnji obletnici osvoboditve. V tem trenutku se ponovno sprašujemo, kako je mogoče, da eni in isti izrodek naše družbe počenja taka in podobna dejanja po vsem mestu in okolici, ne da bi ga oblast odkrila in ga zgledno kaznovala. Proti temu ostro protestiramo. Vaške organizacije Sporočamo, da bomo v nedeljo c.b 10. uri počastili spomin štirih padlih na bazoviški gmajni. Vaške organizacije v sodelovanju z Odborom za počastitev bazoviških žrtev venske fante na bazovski planoti — je rečeno v protestni izjavi Slovenske kulturno - gospodarske zveze — je ponovno oskrunila kraj, kjer so bili bazoviški junaki usmrčeni, in obeležje, ki nas spominja na največjo žrtev, ki jo mlad človek lah ko daruje. Vse dosedanje oskrunitve potrjujejo, da se fašizem ni v ničemer spremenil, zato je tudi 35 let po njegovem porazu bodnost nad vsemi njegovimi pojavnimi oblikami nujnost in dolžnost vseh demokratičnih sil brez razlike, ker se tu- di v odločnem nasprotovanju fašističnim silam zrcali stopnja iskrenosti v zagotavljanju nujnosti zaščite slovenske manjšine v Italiji. Največjo zaskrbljenost vzbuja neučinkovitost ustanov, ki jim je poverjena skrb za javno varnost, ker niso doslej ugotovile niti enega storilca dosedanjih oskrumb. Jubilejni praznični dnevi, ki nas spominjajo na osvoboditev izpod fašizma in nacizma naj bodo v spodbudo za odločnejši protifašistični boj na vseh ravneh,« se zaključuje protest SKGZ. Pokrajinsko tajništvo PSI je sinoči v uradnem sporočilu odločno obsodilo fašistično provokacijo, ki pomeni napad na ustvarjeno sožitje in sodelovanje med tu živečima narodoma in še zlasti provokacijo pred praznikom vstaje, ki jo proslavlja celotna Italija. SSk je izrazila »zaskrbljenost in ogorčenje zaradi zopetne skrunitve spomenika bazoviškim junakom, simbola našega trpljenja, naših naporov in našega boja, da smo v dobi terorja in genocidnih teženj fašistične vladavine mogli ohraniti svoj jezik, svojo narodnost in sami sebe. SSk poziva na budnost in e-notnost vseh Slovencev proti starodavnemu sovražniku, ki spet dviga glavo, da bi uničil, kar nam je najdražjega, in izbrisal naše sledove v teh krajih«. Tržaški občinski odbor je izrazil soglasno obsodbo dejanja, ki »dokazuje nizko moralno raven avtorjev in njihovo pomanjkanje usmiljenja in spoštovanja do onih, ki so žrtvovali svoja življenja za ideal demokracije in pravičnosti«. Devinsko - nabrežinski občinski od. bor se je pridružil obsodbi podlega dejanja v Bazovici in najostreje protestiral zaradi pomazanja table o pobratenju z bujsko občino. Odbor vabi prebivalstvo k budnosti, odgovorne oblasti pa poziva, da preprečijo podobna podla dejanja ter odkrijejo odgovorne. Podoben poziv prebivalstvu k budnosti in organom javne varnosti k bolj učinkovitemu nastopanju proti skrunilcem partizanskih obeležij je sprožil tudi zgoniški občinski odbor, ki je najostreje obsodil provokator-sko fašistično dejanje, katerega namen je netiti sovraštvo in zastrupljati ozračje mirnega sožitja med tukaj živečima narodnima skupno-stima. ga govornika, nekdanjega deoorti-ranča v nacističnih taboriščih ' Škrinjarja. Naj navedemo prav začetek njegovega govora, ko je dejal: »Nočni podvig fašističnih škva-dristov s ponovno oskrunitvijo spomenika bazoviškim žrtvam je jasen zgovoren dokaz, ki nas opominja, da vztrajamo v boju proti ostankom fašizma, smrtnemu sovražniku slovenske narodnostne skupnosti, sožit ja med tu živečima narodoma in socialnega napredka. Obenem pa mora biti tudi opoipin odgovornim, o-blastem, da končno razkrinkajo skrunite! te kraje našega osvobodilnega boja.« Drugo nadvse pomembno načelo, ki je' bilo skupno vsem posegom na včerajšnji manifestaciji, je načelo enotnosti, ki bi jo bilo treba uveljavljati bolj kot doslej, ker bo mogoče le z večjo enotnostjo reševati pereče probleme, ki pretresa jo današnjo družbo, kot so žarišča nacetosti, ki ogrožajo svetovni mir, politični terorizem in ne nazadnje gospodarska kriza. Spominska svečanost se je odvijala v popoldanskih urah. V Rižarno je priklicala precej ljudi. Poleg predstavnikov borčevskih organizacij, strank in raznih družbenopolitičnih organizacij, sindikalnih organizacij in delavskih svetov s prapori in transparenti so bili prisotni tudi številni predstavniki upravnega življenja ter drugih civilnih in vojaških oblasti. Svečanost se je pričela z verskim obredom, pri katerem so sodelovali škof msgr. Bel-lomi, ki je spregovoril v italijanščini in slovenščini, ter pravoslavni pop in židovski rabin. Sledili so, kot rečeno, govori raznih predstavnikov. V zastopstvu tržaškega župana je govoril Colombis, ki se je predstavil kot bivši udeleženec od- Drago Škrinjar porniškega gibanja in je dejal, da je treba ideale tega gibanja zaščititi. Potrebo po večji enotnosti, ljudski partecipaciji ter mobilizaciji v boju proti terorizmu je zlasti poudaril Colli, ki je tudi opozoril na problem slovenske narodnostne skupnosti, ki ji je treba zagotoviti pravice in svoboden razvoj. Predsednik Comelii je govoril o potrebi soočanja različnih kultur in političnih modelov ter iskanja skupnih vrednot. Zahteve slovenske narodnostne skupnosti, ki je prispevala tako visok krvni davek v boju proti okupatorju in njegovim sodelavcem, po globalni zaščiti, so bile glavna tema Skrinjarjevega govora. »Pozivam demokratične in napredne sile italijanske družbe, je na koncu dejal Škrinjar, naj vložijo svoje meči, da se celovito prizna in u-veljavi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. S konkretnimi rešitvami problemov bomo krepili demokratični razvoj italijanske družbe in častili spomin tistih, ki so se za ideale svobode, pravice in enakopravnosti borili ter tudi žrtvovali svoja življenja.« Predsednik pokrajine Ghersi je zlasti obsodil rovarjenje mračnjaških fašističnih in terorističnih sil ter poudaril, da jih je treba izolirati, a da je treba istočasno odpraviti tudi razne družbene pojave, zaradi katerih so se te sile razrast-le. Zadnji je spregovoril sen. Banfi, ki je obšel nekdanje dogodke pred 35. leti ter med drugim omenil trpljenje, ki ga je v teh krajih moralo prestati zlasti slovensko prebivalstvo, ter poudaril, da vsi ti dogodki iz tistih časov ne smejo v pozabo. Dejal je, da se vse premalo naredi, da bi bili mladi rodovi bolje seznanjeni s Pl.etpkl ostjo* ko s» je v hudih težavah, a ob enotnosti demokratičnih sil kovala nova Italija, (dk) .... Hipi ~..T NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Predsednik Colli o pomenu 35. obletnice osvoboditve Skupščina odobrila zakon o preosnovi turističnih organizacij v deželi Ob zaključku včerajšnje seje deželnega sveta se je predsednik Colli spomnil in podčrtal pomen 35. obletnice osvoboditve. V sedanjih težavnih trenutkih moramo odločno in svečano potrditi stalno veljavnost tistih strani zgodovine, ki govore o odporništvu, je med drugim dejal predsednik Colli in poudaril, da sklicevanje na odporništvo niso retorične besede v sedanjih trenutkih, ko se italijansko prebivalstvo dnevno odločno upira terorizmu in prevratniškemu nasilju. Potem ko se je spomnil na nedavno manifestacijo, na kateri so proslavili padle borce v španski vojni in podčrtal vlogo italijanskega, slovenskega in furlanskega prebivalstva, ki živi v deželi, v obrambi svobode in v boju proti fašizmu, je predsednik Colli poudaril, da lahko sami premerimo razliko med blodečimi sporočili teroristov in pa ukom partizanskih brigad. Pred tem je deželni svet z veliko večino glasov odobril ggkonski osnu- tek, ki predvideva preosnovo turističnih organizacij v Furlaniji - Julijski krajini z odpravo pokrajinskih turističnih ustanov in njihovo zamenjavo z novimi organi pod okriljem deželne uprave. Zakon predvideva tudi uvedbo posebne turistične takse. Zakonski osnutek- je bil o-dobren z glasovi KD, KPI, PSI, PS Dl in SSk, medtem ko sta se Furlansko gibanje in Lista za Trst vzdržali, neofašisti pa so glasovali proti. V svoji repliki je pristojni odbornik Bomben dejal, da bo dežela v kratkem sprejela vrsto ukrepov, ki bodo dopolnili sprejeti zakon in točneje določDi njegove funkcije. Zakonski osnutek pa poleg vsega bolje urejuje uporabo razpoložljivih finančnih sredstev in predvideva nova nakazila, ki bodo služila za nove turistične pobude tako v Italiji, kot v tujini. S svoje strani pa je predsednik odbora Comelii izjavil, da je preosnova Turističnih ’ organizacij v deželi važen dogodek v predvidevanju deželnega razvojnega načrta. . «Od spomenika do spomenika po sledeh borbe in žrtev» Začetek proslav 35-letnice osvoboditve v Dolini in Križu ■ Danes zborovanji v Nabrežini in v Miljah - Odličje prijateljstva Mariu Magajni Ob jubileju osvoboditve je završalo tudi po okoliških občinah. Ljudje so se začetkom proslav odzvali še toliko bolj občuteno, saj se je prav po naših vaseh bil odločilni boj, ki je pred tremi desetletji in pol prinesel zmago nad fašizmom in nacizmom. Občinska uprava dolinske občine je pripravila bogat spored proslav, v katerega je zajela vse družbene, politične, kulturne in športne silnice, ki v občini delujejo. Mnoge po-buje je občina izpeljala skupaj s prebivalci italijanskega rodu, ki so se povabilu k sodelovanju radi odzvali. Zjutraj je bilo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu odprtje razstave ex tempore, na kateri sodelujejo vsi otroci slovenskih in italijanskih šol v občini. Nekaj priložnostnih besed so spregovorili ravnatelj italijanskih osnovnih šol D’Ambrosi in ravnatelj slovenskih osnovnih šol Stanislav Škrinjar. Razstava je uglašena na temo mir v svetu: izbor predstavljenih risb pa so predlagali Avgust Černigoj, Ser-gio Molesi in Giulio Montenero, torej najuglednejši tržaški likovniki in likovni kritiki. Popoldne je z bazoviške gmajne stekla štafeta spominskega teka bratstva in osvoboditve. Pred ponovno oskrunjenim spomenikom bazoviškim junakom so spregovorili predstavniki političnih strank, VZPI - ANPI in šol, ki so podčrtali pomen pobude v našem nemirnem času, obenem pa so odločno obsodili podlo fašistično dejanje. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga izvedli dijaki srednje šole Simon Gregorčič; nato sta Gabriella Prodan in Roberto Som-mer prebrala besedilo spomenice, ki ga vsebuje štafetna palica in ki ga je napisal Miroslav Košuta. Prva vas, ki je sprejela štafeto in jo toplo pozdravila, je bila Gročana. Štafeta je nato prenočila v Borštu. Zvečer pa so v občinski telovadnici upravitelji dolinske občine s skromno, a zelo prisrčno slovesnostjo otvorili razstavo fotografij Marija Magajne od 1945 do danes. Razstava ima monumentalne razsežnosti. Zaradi izjemne požrtvovalnosti in neprecenljivih zaslug je uprava občine Dolina podelila Mariju Magajni odličje prijateljstva. Sledil je nastop učencev osnovne šole pobratene občine Kočevje, ki so prišli na obisk k svojim sovrst nikom in se na njihovih domovih zadržali tudi čez noč. Program so izpolnili še učenci in dijaki slovenske in italijanske osnovne šole, ter dijaki italijanske srednje šole od Dcmja in slovenske srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Prvi dan proslav je bil torej izredno bogat in razgiban po celotnem ozemlju dolinske občine. Žal imamo premalo prostora, da bi lahko o vsem podrobneje poročali. Danes zjutraj se nadaljuje spominski tek bratstva in osvoboditve, ki bo prešel na ozemlje miljske občine. Zvečer ob 20.30 pa bosta v gledališču F. Prešeren v Boljuncu nastopila violinist Žarko Hrvatič in pianistka Nadia Omar. V Križu se je slavje 35-letnice o-svoboditve pričelo sinoči z bogatim kulturnim sporedom, ki sta ga pripravili PD Vesna in ŠD Mladina. Nastopili so moški in dekliški pevski zbor Vesna z venčkom partizanskih in drugih pesmi ter vaška fokloma in baletna skupina Mladina, nakar so mladi Vladimir Kosmač, Ude Košuta in Nataša Ušaj prebrali nekaj partizanskih ljudskih pesmi, ki jih je zbrala Nataša Kalc-Mermolja. Sceno je pripravila Marta Verginella, v sami dvorani Ljudskega doma, ki je bila za to priliko nabito polna, pa si je občinstvo lahko ogledalo razstavo o življenju in delu Albina Bubniča. Uvodni govor je imela Sara Košuta: poudarila je vlogo preteklega in sedanjega izročila NOB v današnji stvarnosti in ob hudi mednarodni napetosti, ki grozi miru in sožitju v svetu. »Pri vseh teh dogajanjih«, je med drugim dejala Ko-šutova, »ne smemo stati ob strani, kot da nas to ne zanima. Naša stališča morajo biti iskrena in boriti se moremo, da se vojne grozote ne bodo nikoli več ponovile«. Proslava 35-letnice osvoboditve v Križu se bo danes nadaljevala s sprevodom in s polaganjem vencev na obeležja NOB in na spomenik padlim, pred katerim bosta spregovorila tajnik VZPI - ANPI Košuta ter predsednik Zveze borcev iz Sežane Grmek. Zbirališče je ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma V popoldanskih urah pa bodo kriško sekcijo KPI poimenovali po borcu Josipu Verginelli, temu bo sledilo zborovanje in kulturni spored z zborom V. Vodnik in prose-ško godbo. V Ljudskem domu bodo delovali dobro založeni kioski, kriški Konzorcij pridelovalcev vin pa bo točil pristno domače vino. Osrednja proslava 35. obletnice osvoboditve v devinsko-nabrežinski občini pa bo danes ob 10. uri na glavnem trgu v Nabrežini, kjer sta poleg priložnostnih govorov na spo- redu tudi nastopa pevskega zbora I. Gruden ter domače godbe na pihala. Pred proslavo bo delegacija občinske uprave in enotnega antifašističnega odbora polagala vence na spomenike in spominska obe ležja NOB v občini. Vrstni red polaganja vencev je naslednji: odhod izpred županstva ob 8. uri, nato Slivno (8.15), Medja vas (8.30), Devin (8.40), Cerovlje (9.00), Mav-hinje (9.10), Prečnik (9.20), Trnovca (9.30), Praprot (9.40) in Šem pola j (9.50). Ob Dnevu vstaje bo danes ob 10. uri na Trgu Marconi v Miljah zborovanje, na katerem bodo govorili podžupan Ciacchi ter bivša partizanska komandanta Kenda in Soncini. V popoldanskih urah pa bo pri Korošcih koncert TPPZ, pred tem pa bo spregovoril miljski župan Bordon. zacije, razsvetljave, knjižnice mu Albina Bubniča, pričetek P nje telovadnice, v kratki bodo uredili tudi pomožno -za mali nogomet in treninge,'1 svutlili nogometno igrišče in “°y nili javno razsvetljavo po vas® H ob načrtovanem spomeniku žm?| fašizma. Nekatere stvari bo ***■! še urediti, kot je npr. razširitev kopališča. Colja se je na * v lastnem imenu iskreno tako odbornikom kot svetovi Napredne liste in svetovalce® venske skupnosti za konst odnos in sodelovanje. V svojem posegu je Karlo G"’' v imenu svetovalske manjšine ■ cer priznal, da je v zadnji 1 obstajalo konstruktivno sodelovJ" vendar pa je do tega pristop pozno. Njegova skupina je biti povsod prisotna, da bi vec prinesla pri skupnih nnporih. je nerazumljivo, da je bil pre®1:, nik manjšine sprejet v gradbene ’ misijo komaj proti koncu man® Tudi na področju javnih čel * uprava res storila precej, veIK pa po naši oceni, je zaključil G® zadnja mandatna doba ni bila odstotno pozitivna. Izletniki PD srečno dopotovali v Madrid Udeleženci prve skupine Primorskega dnevnika v španiiL sinoči po telefonu sporočili V L drida, da je polet od Brnika do * drida bil prijeten in da je tudi' rajšnji dan v Madridu potekal f programu v lepem sončnem vr# nu. Med izletniki vlada dobro m položenje. ■ jth i mini* Ob drugi obletnici smrti in ob prvi obletnici smrti 1% daruje Sandra Slavec 10.000 HLi ženski pevski zbor Valentin ' \ nik. J Ob obletnici smrti očeta in /j tere daruje Drago Slavec l"-lir za PD Valentin Vodnik^ _ J V spomin na Karlino Božic ^ Sancin daruje Drago Slavec 1“-lir za godbo Breg. „ (v Namesto cvetja na grob Božič vd. Sancin daruje Iči lir za ženski pevski zbor Valel Vodnik. , m Ob pogrebu Mirota Maver ja c rujejo pevci 50.000 lir za P" Prešeren. V spomin na Andreja Ražfflš ruje družina Lea Kralja 5.000 za PD Lipa. Za osnovno šolo Karel širok , rujejo: starši 129.500 lir, otr 41.000 ta učiteljice 50.000 &■ V spomin na pa 'lega sina j 38-letnici daruje Milka Gerdol lir za osnovno šolo Karel Namesto cvetja na grob P*^J Grilanc in prijatelja Andreja*1 ma daruje Miran Kuret 30.000 za osnovno šolo Karel Širok,.t Ob 10. obletnici smrti none 1, ce in none Angele iz Padrič da*j Eda Kalc z družino 3.000 !>* Skupnost družina Opčine. ^ Namesto cvet.ia na grob An®i Ražma daruje Eda Kalc z dv'( no 3.000 lir za Skupnost dr® Opčine. Ob težki izgubi očeta Milivoj® ( ziča izreka ŠD Primorje svoPL trenerju Danilu in družini isk** sožalje. Ob težki izgubi Milivoja izreka pevski zbor Vasilij Mir« j kreno sožalje Dragu in Danilo ostalim sorodnikom. Kolektiv CGR se pridružuje ** vanju družine Zuzič - Štoka o" gubi dragega Milivoja. Uprava in uredništvo Primorsk T dnevnika izrekata svoji doIg°Je. raznašalki Jolandi Kasnimi i* polaja najgloblje sožalje ob s0L drage mame Marije Prinčič vd- ^ vadlal. Sporočamo žalostno naša draga mama vest, da nas je za vedno zapustilo MARIJA PRINČIČ vd. ZAVADLAL Pogreb bo danes, 25. aprila, ob 18. uri po krajevnem času iz hiše žalosti v Vel. Dolu št. 51 na domače pokopališče. Žalujoči sin (odsoten) in hčere z družinam* ter drugo sorodstvo Vel. Dol, škrbina, Slivno, Vižovlje, Šempolaj, Nabrežina, Trst, Melbourne, 25. aprila 1980 Dne 22. aprila nas je zapustil naš dragi PEPI ZEUGNA Pogreb bo jutri, 26. aprila, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Posebno se zahvaljujemo prof. Pastorelliju. Žalostno vest sporočajo: hči Stelia I" sin Alfredo, zet Nino Rolli, snaha El' da, vnuki Paolo, Stcfano, Rosann« skupaj z Ginom in Valentino, brat Ruggero, svakinje in nečaki Trst, 25. aprila 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) GORIŠKI DNEVNIK Gledališča fiOSSETTI Danes ob 20.30 (konec ob 23.45) » , Pf°st» bo Stalno gledališče * urlanije - Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola Pasolinija «Cal-deron». Režija Giorgio Pressbur-®er- Zadnja predstava v abonmaju. avditorij Od 28. aprila bo gledališki ansam-"f* Cooperativa Attori e Tecni-Predstavil delo Ludwiga Tiecka ^Obuti maček*. Rezervacije pri o-srednji blagajni. Abonenti 20% popusta. Kino Cuppella Underground Ciklus madžarskega filma. 18.00 «Kot na domu* (01yant miut otthon - 1979). ,,7^'ja Marto Miszaros. Aidebaran lti.UO-22.tHJ «Salo o 120 ©ornate di Sodoma*. Pier Paolo fasolini. Prepovedan mladini pod letom. "azionale 15.30-22.15 «The dragon* barvni film za vsakogar. "‘ston 16.30-22.00 «11 matto*. Barv ni film za vsakogar. 15.30 «Qua la mano*. A. Čelen jano in e. Montesano. Barvni jum za vsakogar. “■den 16.30—19.20—22.00 «11 tambu-jo di latta*. Mario Adorf. Barvni Ulm. Prepovedan mladini pod 14 pletom. Melsior 16.30 «Kramer contro Kra (j®®1-* D Hoffman. M Streep. attacielo 16.30 «Kiss Poantons* — t Kiss — Glasbeni film. mee 16.00 «Sono fotogenico*. Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. SUon 16.00 «Tess». N. Kinski. Barvrn * ™ 2a vsakogar. »•»drammatico 15.30—22.00 «La por-n° teen-ager*. Barvni film. Stro-8o prepovedan mladini pod 18. letom. istallo 16.30 «Bocca da fuoco*. J. , ,ul in S. Loren. Barvni film za vsakogar. Jderno 16.00 «Gli aristogatti*. barvni risani film. jj0ra 16.00 «Che coppia quei due*. K- Moore in T. Curtis. Barvni film r 2a vsakogar. Pitol I6.15 — 21.30 »Casablanca*. Vi« .*es Bfonson. Barvni film. dorio Veneto 15.30 «1 viaggiatori della sera*. Barvni film. Prepo-Vni* n ntlndini pod 14 letom. 'ta (Milje) 15.00 «Io Blu Jez nella , 8'one straniera*. Barvni film za vsakogar. Razstave Občina Dolina vabi na proslave ob 35-letnici osvoboditve Tovarna motorjev - DANES 10.00 Spominski tek: Ricmanje - L< Domjo • Milje 20.30 Gledališče F. Prešeren: solistični koncert dua Žarko Hrvatič (violina) - Nada Oman (klavir) JUTRI - dopoldne: spominski tek Milje - Hrvatini 18.45 Spominski tek: mejni prehod Osp Mačkolje - Prebeneg - Dolina - Boljunec 20.30 Gledališče F. Prešeren: podpis sporazuma z občino Mar-zabotto, kulturni program PD Vodnik 27. APRILA - dopoldne: zaključna manifestacija 9.30 Zborno mesto pred gledališčem 10.30 Svečanost pri spomeniku: govori, vojaška častna straža, kulturni program (združeni zbori) 16.00 Otvoritev filmske dejavnosti v gledališču - predvajanje partizanskih filmov: ob 16. in 20. uri: Na svoji zemlji ob 18. in 22. uri: Roma citta aperta Na vse prireditve je vstop prost. VČERAJ URADNA OTVORITEV ESP0MEG0 je manifestacija odprtih gospodarsko-političnih hotenj Gorice Na svečanosti so bili navzoči visoki predstavniki gospodarskega in političnega življenja dežele F-JK in republike Slovenije £05*. SLOVENSKO £s^GLEDAUŠČE V TRSTU Kulturni dom Jutri, 26. t.m., ob 20.30 JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih , ^ Prosvetnem domu na Opčinah ,, v sredo, 30. aprila, odprtje raz-jiave Roberta Hlavatyja. O slikarju .^govih delih bo spregovoril Pe-Krečič, ravnatelj arhitekturnega v Ljubljani. Nastopila bosta °skt in ženski pevski zbor Tabor. Z galeriji Cartesius je odprta »K^va Giacoma Porama.' Raz-utwiS 1)0 bajala do 8. maja z j~uikom ob delavnikih od 10.30. do • m ob nedeljah od 11. do 13. ure. J galeriji Planetario je odprta li j va slikarja Priče. Urnik: od ,*? 13- 'n od 17. do 20. ure Ob lgjj"lah in ponedeljkih je galerija jtJ °bčinski galeriji je odprl raz-svojih akvarelov Giorgio Lau-Razstava bo odprt- do 27. jPrua z urnikom ob delavnikih 10-13 ^17-20; ob nedeljah od 10. do 13. ^ galeriji Teatro Romano je od- do” S?stava del jedkarjev od XVI. ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 28. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo blagajnika 3. Poročilo nadzornikov 4. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabljeni! ODBOR Danes, 25. aprila, bo ob 18. uri po radiu Trst A v okviru 35-letnice osvoboditve lepljenka ŽIVLJENJE IN SMRT VLADIMIRA GORTANA Igrajo1 -gdjenoi- Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta. PD PRIMOREC TREBČE Ob nabiralni akciji za popravilo Ljudskega doma razstava slik ATILIJA KRALJA Urnik: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta še danes, 25. aprila. Izleti Združenje Union javlja, da bo izlet v Baško na Krk dne 25. maja in ne 27. aprila (zaradi tehničnih ovir). Vse, ki so se prijavili, prosimo za razumevanje. Za vse informacije na sedežu združenja, Ulica Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17. do 19.30 razen ob sobotah. Sekcija slovenske skupnosti Devin-Nabrežina organizira 10. in 11. maja izlet v Kumrovec in hrvaško Zagorje. Vpisovanje pri: Nevenku Grudnu, Orlandu Žbogarju in Mariu Kralju. f Čestitke Danes praznuje svoj rojstni dan VIDA RENČELJ. Iz vsega srca ji želijo še na mnoga leta sestra Amalija, vnukinji Marija in Nada ter Boris in Dario, posebno pa Milena, Ksenija in Alen. Danes praznuje svoj rojstni dan naša draga žena in mama JELKA KRIŽMANČIČ iz Gropade. Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta ji iz vsega srca želijo mož Ladi ter hči Betty in Walter. Danes praznuje svoj 27. rojstni dan predraga sestrična SILVANA. Da bi se ji vse želje izpolnile kot doslej ji želi Marko. Danes praznuje rojstni dan naša draga mama' in nona IVANKA ŠKRK iz Praprota. Še na mnoga zdrava leta ji kličejo sinova Bruno in Boris ter hčerka Marta z družinami. Deseti blagovni sejem Espomego so včeraj odprli ob navzočnosti :i-sokih predstavnikov družbenopolitičnega življenja dežele Furlanije-Julijske krajine ter republike Slovenije. Poleg župana Pasquala De Simoneja, predsednika pokrajine Pagura, predsednika Trgovinske zbornice Lupierija in zastopnikov gospodarskega življenja videmske pokrajine so bili na otvoritvi številni zamejski slovenski gospodarski operaterji na čelu z predsednikom Deželnega slovenskega gospodarskega združenja Vitom Svetino. Izvršni svet Slovenije sti zastopala Marjan Osolnik in Drago Mi-rošič. Gospodarsko zbornico Slovenije pa Boris Lasič in Benjamin Besednjak. Generalni konzulat SF RJ v Trstu je predstavljal Lucijan Benolič. Deželno upravo na otvoritvi je zastopal deželni odbornik za finance Pietro Zanfagnini. Vlada ni letos poslala svojega predstavnika, zato pa je Zanfagninijeva navzočnost hotela poudariti skrb za celovitost dežele ter njeno zavzetost za reševanje gospodarskih vprašanj goriške pokrajine, ki jih je veliko in preveč, da bi jim goriška pokrajina, majhna kot je, bila sama kos. Otvoritvena svečanost je bila v novi kongresni dvorani, ki so jo odprli prav na včerajšnji- dan. Predsednik gospodarske zbornice Lupieri je uvodoma izrazil zado- voljstvo, ker se je sejemski kompleks oplemenitil z novim objektom, ki ne bo služil samo gospodarskim manifestacijam, ampak tudi kulturnim prireditvam. Po njegovih besedah nastaja obsežna infrastruktura, ki bo spodbudno vplivala na najrazličnejše sektorje udejstvovanja. Lupieri je v analizi gospodarskih L. političnih hotenj odprtega mesta, kakršna je Gorica, poudaril pomembno veljavnost pravne osnove osimskega sporazuma in sporazuma med EGS in Jugoslavijo za družbenopolitični napredek širokega obmejnega prostora. Kako ti mednarodni mehanizmi lahko prispevajo k razvijanju sodelovanja, pa bodo govorili tudi ob okrogli mizi, ob kateri bodo sedeli italijanski in jugoslovanski strokovnjaki za obmejno menjavo. Po pozdravnih besedah župana Da Simoneja, ki ga nenehna desetletna rast goriške gospodarske manifestacije navdaja z optimizmom, je za takšno stanje na Goriškem odločilnega pomena politika miru in sodelovanja. Deželni odbornik za finance Zanfagnini se tudi ob tako svečanem trenutku, kot je ' To včerajšnje odprtje sejma, ni mogel izogniti pekočega vprašanja enotnosti dežele, ki jo spodkopavajo lokalistične težnje. Visoko je postavil vlogo sejma Espomego v krepitvi političnih, gospodarskih in družbenih stikov dežele s svojimi vzhodnimi sosedi ter se dotaknil vprašanj zaposlitve, ki jih je osvetlil z nekaterimi konkretnimi primeri veljavnimi za Trst in za Gorico. Novi deželni tristranski odbor predsednika Comellija se zaveda težavnih nalog ter je namenil dvesto milijard lir za izgradnjo šol in bolnišnic, vsedržavno vlado pa je pozval, naj s svojimi prikladnimi posegi okrepi podjetja z državno u-deležbo v deželi, r, Navedel je nevarnost terorizma za gospodarsko in politično stabilnost, širjenje vojnih žarišč v svetu ter obveznost cdprtih sil, da 35-letnico osvoboditve proslavljajo z okrepljenimi napori za sodelovanje v svetu kot temelju za mir. Še zlasti je takšno sodelovanje potrebno ob vzhodni meji, je dejal Zanfagnini, kjer bo zgodovina morala napredovati na osnovi konkretnih in vedno bolj stvarnih odločitev, ki imajo za osnovo prijateljsko in plodno sožitje med narodi. Površina letošnjega jubilejnega sejma se je občutno povečala s pridobitvijo novih stojnic na prostem. Poleg tradicionalnih izdelkov je na letošnjem sejmu več podjetij razstavilo sončne kolektorje. Zelo pestra je ponudba artiklov za stanovanje (pohištvo, sanitarije) pa tudi veliko uporabnih predmetov za bivanjski prostor, vrtnarstvo, šport itd.), si je na tem sejmu mogoče ogledati. (gv) ■iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiimitiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiitiHtiitii« Veleposlanik Rosin med goriškimi Slovenci XIX. stoletja. Razstava bo ]iaja)a do 1. maja z urnikom ob de-£Yhikih od 17.30 do 20.00 in ob ne-elJah od 10.00 do 13.00. ,y avli šole Caprin je odprl raz-jjtVo svojih del Raffaele Bova. Raz-\tnT’a l*o odprta do 2. maja z umite °b delavnikih od 9. do 13. ure. ^olturno društvo Slavko škam- bo danes, 25. aprila, ob 10- uri polagalo venec na spo-m>hsko ploščo padlim pred Na-r°dnim domom pri Sv. Ivanu. Razna obvestila Kriške družbenopolitične organizacije prirejajo danes, 25. aprila 1980, enotno proslavo 35. obletnice osvoboditve. Danes bo sprevod ter poimenovanje sekcije KPI po partizanskem junaku Josipu Verginelli. Sindikat slovenske šole, tajništvd Trst, obvešča šolsko osebje (učno in neučno), da je na sedežu SSš v Ul. Filzi 8 na ogled zakon 29 iz dne 7. 2. 1979, ki obravnava priznanje službenih let v zasebnih podjetjih za državne uslužbence. Zainteresirani bodo dobili na sedežu SSŠ vsak torek in petek od 16. do 18 ure tudi ustrezne formularje za prošnje. Prispevajte za DIJAŠKI) MATICO ""'"‘■■■..».n,..............»..............................................“ Včeraj - danes Danes, PETEK, 25. aprila . MARKO vzide ob 6.02 in zatone ob hj — Dolžina dneva 14.02 — Lu-* Vz>de ob 13.19 in zatone ob 4.10. J«tri, SOBOTA, 26. aprila ZDESLAV v. ^«5* včeraj: naj višja temperatu-1» 16 stopinj, najnižja 10 stopinj, ob iLari 13,9 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, veter 5 km na j. 0 sahodnik, vlaga 58 odstotna, ne-P°°blaceno, morje malo razgiba-' temperatura morja 11,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI IZLILA STA SE: Andrea De Car-’ Andrea Pozzi Mucelli. ^ MRLI SO: 85-letna Cristina Ko-pjjte vd. Ferman, 67-letna Giovanna Kar' vd- Poretti, 63 letni Romano qu 'c> (5-letna Erminia Benussi vd. jLrfuntotto, 74-letni Giovanni De-Gii.SSl’ ^-letni Milevoj Zuzic, 75-letni Su^ePPe Leugna, 76 letni Oliviero japteni, 68-letni Alessandro Vatta, etni Riccardo Nicolini, 79-letna Ida Valentich vd. Crovatini, 75-letni Narciso Devit. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Dušan Radovič. Nabrežina 138/A. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil fiat 128 letnik 1969. Cena zelo ugodna. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 910-030. URADNIKA/CO tudi začetnika/co z dobrim znanjem italijanščine in srbohrvaščine, po možnosti tudi angleščine išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6 pod šifro »Vesten tajnik*. OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in čr no vino. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646. Na mladinski dan v Števerjan Ne pretiravamo, če rečemo, da simbolizira Mladinski dan v Števerjanu v okviru prvomajskega praznovanja orientacijski pohod. V zadnjem desetletju je bilo na Mladinski dan marsikaj na sporedu: športna tekmovanja, slikarski ex tempere, rekreacijsko popoldne, nastop telovadcev, folklore, judoistov in podobno. Stalnica v okviru raznih pobud in programskih točk pa je bil prav pohod, ki smo ga izvedli že v najrazličnejših variantah: od najlažjega po znakih, preko opisnega, nočnega do najtežjih oblik, ko je bilo treba uporabiti busolo in zemljevid. Dne 4. maja zjutraj bo prav tako pohod, ki bo potekal po števerjanskih grebenih in grapah, preko potokov in skozi robido pa tudi mimo značilnih razglednih točk. Prosvetno društvo »Briški grič* prireja torej po prvomajskem manifestativnem pohodu tudi tekmovalni orientacijski pohod za ekipe od 3 do 5 članov, katerim dajemo že sedaj nekaj navodil. Oprema mora biti primerna okoliščinam, če se znajdemo v brezpotju in na močno zaraščenem ozemlju, to pomeni, da moramo imeti težke čevlje, dolge hlače in vetemi jopič (razne majice niso primerne za robidovje). Tehnika pohoda zahteva, da pride vsaka ekipa s kompasom, peresom in črtalom, zemljevide pa bo nudil prireditelj. Ekipe bodo razdeljene na kategorije do osemnajst let in nad to mejo. Tudi na kondicijsko pripravo ne smemo pozabiti, ker predvideva trasa pohoda dve uri in pol trdega dela. Letos poteka, kot vsi vemo, petintridesetletnica osvoboditve, zato se je prireditelj odločil, da bodo splošna vprašanja na vprašalni poli in pri kontrolah posvečena tej obletnici. Kdor se pohoda misli udeležiti, naj si že prej ogleda in prelista knjigo: Stanko Petelin Vojko OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA. Vabimo člane društev, krožkov, specialirizanih organizacij in tudi skupinice prijateljev, naj se oboroženi s temi osnovnimi podatki na pohod pripravijo in seveda tudi prijavijo do 8.45 v nedeljo, 4. maja, na Dvoru — tudi če dežuje! R. A. NI PRVOAPRILSKA ŠALA - J E RES!!! PREVERITE NAŠE CENE! V najmanjši trgovini na svetu ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to, kar iščete in kar se vam Izplača NEKAJ CEN..V NAŠI TRGOVINI V APRILU 1980 podložene Jopice iz gabardina 5.900 lir ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 4.500 lir ženska krila iz gabardina 8.000 li- spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boncle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 Ur , Dinar menjujemo po 40 Ur, VSEM KUPCEM POKLANJAMO SPONKO ZA KLJUČE - J. r n... Kot smo že včeraj poročali se je v sredo zvečer novi veleposlanik SFRJ v Rimu Marko Kosin sestal v Gorici z zastopniki Slovencev na Goriškem. Na sedežu SKGZ v Ul. Malta so se z njipa pogovorili zastopniki teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in pokrajinskega odbora SSO. Z našo problematiko sta ga seznanila presedni-ka teh odborov dr. Mirko Primožič in dr. Damjan Paulin; veleposlanik se je zahvalil za izčrpno informacijo in zagotovil svoje zanimanje za našo problematiko v okviru vse zamejske problematike. Kasneje so se v Nanutovem gostišču :ia Tržaški cesti z veleposlanikom Kosinom sešli tudi izvoljeni slovenski zastopniki na prijateljskem pogovoru. Na naši sliki vidimo srečanje veleposlanika z zastopniki SKGZ in SSO. Pogovori o sabotinski cesti V Novi Gorici se je sestala mešana italijansko - jugoslovanska komisija za izgradnjo in upravljanje sabotinske ceste, to je tiste ceste, ki jo predvideva osimski sporazum in ki bo povezovala Goriška brda z Novo Gorico. Sestanka so se udeležili predsednika komisije Trotta in Poljšak, župan De Simone ter predsednik izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica Vodopivec. Na sestanku so se seznanili z doslej opravljenim delom na trasira-nju nove ceste ter izgradnji opornih zidov. Več del je bilo opravljenih na jugoslovanski strani. Potrebna pa so zato, da pripravijo teren za izgradnjo nasipov z materialom, ki ga bodo nakopali na italijanski strani. Kakor je znano, lo na italijanski strani cesta vkopana v teren, tako da je skoraj ne bo videti. Beseda na sestanku ni tekla samo o izgradnji, ampak tudi o u-pravljanju ceste ter so s tem v zvezi poiskali način, kako rešiti to vprašanje na osnovi osimskega sporazuma, se pravi odobrenega mednarodnega dokumenta. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 200-121; Sesljati: tel. 209 197, Žavlje: tel. 213-137; Miljo: tel. 271-124. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST - ULICA F. FILZI 10 • •'2* 61--trtG SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 24. 4. 1980 Ameriški dolar 868,— Funt Sterling 1943.— Irski funt šterling 1750.—■ Švicarski frank 500,— Francoski frank 200.— Belgijski frank 28,75 Nemška marka 464,50 Avstrijski šiling 65,25 Kanadski dolar 730,— Holandski florint 424. — Danska krona 150.— Švedska kron- 198.— Norveška krona 171.— Drahma 19.— Mali dinar 37,50 Veliki dinar 37,50 MENJALNICA vseh tujih valut Razstava in prodaja cvetja, rastlinja in vrtnarstva 25.APRIL/4.MAJ 1980 Urnik: 9,30-12,30/15,30-21 (sobota, nedelja in praznik od 10.do 21.) -vstopnina L.1.500 (znižana L.1.000) DANAŠNJE SVEČANOSTI OB PRAZNIKU OSVOBODITVE Ob današnjem prazniku osvoboditve bodo v raznih krajih na Goriškem spominske svečanosti. V Pev-mi bodo domačini polagali vence pred spomenikom padlim ob 9.30, ob 10. uri bo podobna prireditev v Podgori pred tamkajšnjim spomenikom. Ob 10.30 se bodo na Pi-lošču v štandrežu zbrali Goričani, da skupno odidejo na glavno gori-ško pokopališče, kjer bo svečanost kmalu zatem. Tam bodo položili vence zastopniki manjšinskih organizacij in partizanskih združenj. Svečanost v Sovodnjah bo ob 10.30, na Vrhu ob 11.15. Na Poljanah bo polaganje vencev ob 9. uri, na Palkišču ob 9.30, v Jamljah ob 10.15, v Doberdobu ob 11. uri. Sodelovala bodo vsa vaška društva in organizacije. Podobne prireditve bodo tudi v drugih krajih, ponekod so bile že sinoči. V občinski dvorani v Zagra-ju poje danes popoldne, ob 15.30, tudi pevski zbor «Andrej Paglavec* iz P dgore. Razstave Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba vabi na razstavo slik domače slikarke Eme Lavrenčičeve in idrijskih čipk. Razstava je v prostorih PD Jezero in bo odprta do 1. maja. Kino DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. Gorlcu VERDI 15:30-22.00 «11 corpo della ragassa*. L. Čarati in E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.30—22.00 »Buone notizie*. G. Giannini in A. Molina. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 15.00-22.00 »MangiaU vi-vi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Intercep-tor*. PRINCIPE 15.00-22.00 »La liceale, il diavolo, l’acqua santa*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Kitajski sindrom*. Ameriški film. Kino gledališče mala dvorana: 17.00—19.00 »Let nad kukavičjim gnezdom*. SVOBODA 18.00-20.00 »Človek, ki ga je treba ubiti*. Jugoslovanski film. DESKLE 19.30 »Orkestrska vaja*. Italijanski film. EflS33Ql Ob 13. obletnici smrti mame, daruje Vilma Bregant 10.000 lir za PD Andrej Paglavec iz Podgore. Prvič v Italiji!!! Na goriškem sejmu ESPOMEGO Stand 16/B pokušnja najnovejše kvalitete, nagrajene na sejmu Alimentacion v Barceloni UNION GRAND PIVO Zastopnik za Goriško: VOJKO NARDIN, Standrež, tel. 81-310 Espomego trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica mednarodni sejem i\ gorica 24; 4. „ 1980 S URNIK DCLAVNIKI 16 - 23 30 DAN PRED PRAZNIKOM IN PRAZNIKI 10 23 30 gožizia esposizioni Informacije: Or alfi ~ deUa Barca 15 — GORICA — Tel. 6481/33440 g — Drevored Ungheria 13 — VIDEM — Tel. 0432/206160 ZENSKA IN NJENA STVARNOST Tri razsodbe sodišča «8. marec» za uveljavljanje ženskih pravic O vlogi «Sodišča 8. marec*, o njegovem delovanju in deloma še o načrtih pobudnic smo zadnje čase že pisali. Ob prvem plenarnem «zasedanju» svojstvenega razsodišča marca letos, ko so pobudnice obrazložile namen in tudi že podale prvi obračun delovanja, med najpomembnejše postavke prav gotovo sodi izdaja prejetih pričevanj v knjigi «Cosa loro» («Njihova stvar*), je prišlo tudi do prvih «razsodb». Kakor celotno delovanje «Sodi-šča 8. marec* tudi njegove razsodbe* nimajo pravne veljave. Njihov pomen pa je v tem, da javnosti odkrivajo konkretne vsakodnevne primere kršenja osnovnih ustavnih ali zakonskih določil, take kršitve, ki jih marsikdo še vedno tolmači kot same po sebi u-mevne. Sodišče je zaenkrat izdalo tri »razsodbe*: proti nasilju, popravek k zakonu o državljanstvu in odločbo za ženske, ki so zaposlene v kmetijstvu. Prva je seveda najobšimejša, saj zajema tako zasebni kot javni delokrog ženskega delovanja in u-dejstvovanja. Svoj predlog so pobudnice razdelile v dva dela. v prvem so zajete kršitve ustavnih določil, v drugem tisti, ki jih postavlja tako imenovana etika ženskega gibanja, oziroma pravila, in zahteve, ki jih terjajo ženske s svojim bojem, s svojim vsakodnevnim delom. Največ ustavnih načel se krši v okviru družine: čeprav je trditev slišati neverjetna, pa je resnična. O tem pričajo številni dopisi žensk, ki so o svojem družinskem življenju zapisale veliko neprijetnega, če ne že žaljivega. Pri odnosih v družini namreč niso odločilna zakonska določila o enakopravnosti vseh državljanov, torej tudi vseh družinskih članov, temveč navade in običaji, ki so zasidrani v oddaljenejšo preteklost od sestave ustavne listine. V drugi del sodi vse tisto, kar zadeva udejstvovanje ženske izven dcma in seveda neposredno izhaja iz prvega, še največ težav ima ženska pri tem, da bi v prvi osebi sodelovala pri izdelavi in nato pri izvajanju zakonov: pri tem se še ugotavlja, da se dejansko ženska prisili v materinstvo in to v točno opredeljen način opravljanja te funkcije. Zato «Sodišče 8. marec* odločno zagovarja vsebino zakonskega o-snutka proti nasilju, ki ga je pripravilo žensko gibanje, posebno kar zadeva poglavje o nasilju v družini. Obenem pa priporoča tesnejšo in boljšo povezavo med sodstvom in predstavniki javne varnosti: zato da bi v posamezne primere posegali učinkoviteje, predvsem pa s težnjo po morebitni »preventivni negi* in po »naknadnem zdravljenju* celotne problematike (pojavljanja nasilja v družini). Ob teh načelnih smernicah pa še vedno obstaja hud stvarni problem in sicer brezplačna pravna pomoč za tiste ženske, in teh ni malo, ki ne razpolagajo z denarnimi sredstvi. Zato bi morala pristojna sodišča poskrbeti, so zapisale pobudnice »Sodišča 8. marec*, da bi se res izvajal zakon o brez- IIIIIMIIIimilllllIMMIIIIIIIMIIIItllllMIIIMIfItIMflilllllll Slovenska imena naših krajev 41. OPČINE Ime je predslovansko, Bezlaj (E-seji o slovenskem jeziku, U 1967, str. 85) domneva, da je nastalo iz keltske osnove nenn. Za to, da ni moglo nastati iz pridevnika obči in da ni istoveten s slov. samostalnikom občina, kakor menijo nekateri italijanski kolegi, govori pridevnik openski (prim. Openski hrib, ime bližnjega vrha) oz. ime prebivalcev Openci. Lokalno narečno ime Opkine, ki sem ga sam poaostoma čul še v prvih letih po zadnji vojni, je nastalo pozneje po prehodu č v fc, ki je, čeprav redko. značilen za kraško narečje in ga je Ramovš razložil v Konzonan-tizmu (LJ 1924, str. 276). It. ime Opicina je mlajša adaptacija slov. imena, do začetka stoletja je prevladovala oblika Opcina, Opchina. plačnem pravnem zastopstvu. O drugem vprašanju, o prenašanju italijanskega državljanstva, smo ravno pred kratkim pisali precej obširno. Iz pričevanj, ki so objavljena v knjigi «Cosa loro» jasno izhaja, da dejstvo, da mož po ženi ne more prevzeti državljanstva, je diskriminacija do moškega, temveč v veliko večji meri do ženske. Že načelno izhodišče, da je za državljanstvo merodajen mož, ni v skladu z zakonskimi določili o enakopravnosti med možem in ženo. še bolj krivično pa je v odnosu mati - otrok: otroci namreč »sledijo* državni pripadnosti očeta, ne glede na to, kje so se rodili, kar prinaša vrsto praktičnih težav, predvsem pa nenehno nevarnost za mater, da ji v imenu njej neznanih predpisov lahko tudi odvzamejo otroka. Zato se «Sodišče 8. marec* obrača na italijanski parlament s predlogom, naj bi ta razveljavil vse tiste predpise, ki zapovedujejo različno ravnanje v zvezi z državljanstvom glede na spol. Zadnji predlog je izredno stvaren: gre pravzaprav za obtožbo ustanove Scau, ki odloča o strokovni usposabljenosti neposrednih obdelovalcev zemlje in s tem v zvezi z njihovim vpisom v posebne sezname, da je zavrnila vrsto prošenj žensk za vpis, češ da gre »za gospodinje*. Pri tem se ustanova oslanja na staro in omalovaževalno vrednotenje ženskega dela, ki ni nikoli samostojno, temveč le v pomoč moškemu. Po podatkih, ki jih je za leto 1978 izdelal prof. Frey in ki navajajo raje spodnjo mejo, naj bi bilo v kmetijstvu zaposlenih 275 tisoč žensk, ki pa so uradno »gospodinje*, skoraj milijon pa je tistih, ki so jim priznali le kvalifikacijo «pomožnega osebja*. S tem v zvezi «Sodišče 8. marec* obsoja tudi določila Evropske skupnosti, državni zakon iz leta 1975 in še deželne zakone, ki vsi ločujejo zaposlene v kmetijstvu v dve kategoriji in sicer v vodje družinskih podjetij in v pomožne člane. Ženska je seveda v glavnem pomožni član in kot tak ne sodeluje pri vodenju podjetja in pri njegovem upravljanja, kar je v nasprotju z novim zakonom o družinskem pravu. Pobudnice celotne akcije »Sodišče 8. marec* seveda ne morejo sprejeti takih določil, ki nadaljujejo pravno tradicijo, kjer je moški «glavna in desna roka družine*. Zakonskim spremembam pa mora stati ob strani odločenost žensk - kmetovalk, glas katerih je bil v ženskem gibanju do sedaj še najtišji, čeprav so se za svoje sindikalne pravice v preteklosti znale ogorčeno in požrtvovalno boriti, (bp) »PRIMORSKA POJE 80» V kulturnem domu v Trstu je bila prejšnjo soboto predzadnja prireditev «Primorska poje 80», ki jo je v imenu SPZ pozdravil Ignacij Ota Zaključna prireditev je bila prejšnjo nedeljo v nabito polni dvorani v Ljesah v Beneški Sloveniji ....................................................mmiiii.............................................................................................................. OB PROSLAVAH 35-LETNICE OSVOBODITVE IZ PREDVČERAJŠNJE RAZPRAVE NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU Zbori osvežujejo Zakanodaja in sodstvo sporede z novimi pesmimi Intervju s skladateljem Ignacijem Oto Ob velikih proslavah, kot je na primer zdajšnja 35-letnica osvoboditve, želijo tudi naši zbori osvežiti in izpopolniti svoje programe z novimi pesmimi. Na proslavah v Dolini (še prej pa v Križu) bosta nastopila moški in ženski zbor »Valentin Vodnik >. Zbora bosta nekaj pesmi zapela tudi skupaj, kar je obenem tudi osvežitev tradicije izpred vojnega časa, ko je bil dolinski zbor mešan. Moški zbor pa je naštudiral kompleten program partizanskih pesmi in sicer takšnih, ki jih re slišimo vsak dan in ob vsaki priložnosti. Višek tega programa pa predstavlja nova kantata Ignacija Ote »Minuta tišine*, ki jo je skladatelj napisal na besedilo slovenskega - pesnika Bogomila Faturja. Zdi se nam pravilno in pošteno, da s priložnostnim zapisom damo primeren poudarek izvirnemu delu domačega avtorja, ki je ustvaril že nič koliko sočnih in umetniško dovršenih skladb, katere naši zbori radi in pogost izvajajo. Ignacija Oto smo najprej vprašali, kje in kako je dobil pobudo za novo stvarite Če čisto po pravici povem — je dejal Ota — se.n na novo, izvirno delo začel misliti že pred petimi leti, ko smo proslavljali 3''-letnico osvoboditve. Tudi takrat se je naš zbor oddolžil spominu padlih borcev s koncertom partizanskih p smi. Toda . misli mi je že prikapljal koncept nove stvaritve, za katero sem potem začel intenzivno iskati primerno besedilo. Čisto slučajno sem ga dobil v Faturjevi pesmi «Minuta tišine*. Ob tem pa me je vedno vadila misel, da pišem za naš dolinski zbor, torej za zbor, ki ga sestavljajo sami ljubitelji petja, ne pa profesionalci. Izraznim zmožnostim zbora sem prilagodil svoj umetniški navdih. Kantata je prvotno nastajala tudi za harmoni-kaški ansambel, morala bi vsebovati solistične vložke, jaz pa sem se solistom odrekel in sem vnesel recitatorja, ki je za naše razmere lažje dosegljiv kot solist. Orkestralni de) pa sem poveril klavirju.* «Kakšni občutki vas obhajajo neposredno pred krstno izvedbo?* »V kantati »Minuta tišine* nisem iskal posebnih harmonskih prijemov. Pazil sem predvsem na spevnost in poetično izraznost. Moram reči, da je zbor z navdušenjem vadil in da so pevci dobro asimilirali tisto, kar sem jim želel sporočiti, pa ni mogoče vselej z besedami povedati. S krstnimi izvedbami in podobnimi rečmi imam že dolgoletno prakso, kljub temu pa ne morem trditi, da mi je popolnoma vseeno. V določenem trenutku le prevlada ganjenost.* «Ste imeli kakšne težave z besedilom glede na to, da je Bogomil Fatur sodobni pesnik?* »Minuta, tišine* ni tako zelo modernistično pisana pesem. Celo rim ima kar precej. In če so verzj rimani potem ni težko uporabljati pravil funkcionalne harmonije. Tako se rodi pesem, ki je tudi za ljudsko uho prikladnejša*. «Minuta tišine ni osamljen primer v vašem skladateljskem snovanju?* «Ne. V drugi polovici šestdesetih let sem skomponiral kantato »Moji zemlji* na besedilo Filiberta Be-nedetiča. Oskar Kjuder jo je potem priredil tudi za orkester in jo z ansamblom Glasbene matice izvajal v Kulturnem domu.* »Je nova pesnitev komu posvečena?* «Posvečena je padlim vaščanom ob 35-letnici osvoboditve, ker je pač njihova zasluga, da danes lahko uživamo največjo človečansko dobrino. Upam, da bo našemu občinstvu ugajala in da bo pač steklo vse v redu. Prva izvedba bo sicer v Križu, vendar pravi krst bo «Minuta tišine* iz razumljivih razlogov doživela v soboto, v gledališču «France Prešeren* v Bo-ljuncu.* ris BERITE REVIJO v boju proti terorizmu Uvodne misli je podal preiskovalni sodnik iz Benetk dr. Paolo Duši Kako se sodstvo in zakonodaja borita proti terorizmu, to je bila osrednja tema včerajšnje razprave, ki sta jo Kolektiv študentov pravne fakultete in kulturno združenje ARCI priredila v prostorih tržaške pravne fakultete. Uvodne misli o pomenu terorizma je podal preiskovalni sodnik iz Benetk in tajnik gibanja Magistratura de-mocratica za severovzhodno Italijo dr. Paolo Duši. Od Kod prihaja terorizem, kaj želi, kaj je do sedaj dosegel, proti komu je naperjen? To so le nekatera vprašanja, ki so prišla, na dan in na katera je sodnik dr. Duši na zelo demokratičen način odgovoril. Samo bistvo, terorizma,, je nujno iskati že v prvem dokumentu rdečih brigad iz leta 1969, ko pravijo, da je treba demokratično strukturo države dekvalifici-rati in razkrojiti. Koliko jim je to uspelo pa lahko vsak posameznik sam presodi. Po besedah Dusija so teroristi ta namen delno dosegli s tem, da so zadeli v bistvo najbolj strateških točk družbe, to je v sodstvo, v politiko, med sindikate, industrijce in podobne nosilce odgovornih vsedržavnih mest. Pri tem pa so pustili opazovalca zbeganega in nezmožnega za u-krepanje proti nevidnemu, a obstoječemu sovražniku. Prav tako so prisilili k razmišljanju vse demokratične inštitucije. V Italiji ne obstaja tako imenovana »banka podatkov*, ki bi podrobno opisala vse lastnosti teroristov, kot ta obstaja npr. v Nemčiji. Do take «banke» ne more priti, ker italijanski terorizem ni tradicionalna prevratniška enota točno politično obarvana, temveč ta izhaja iz vseh slojev od študentov, buržujev in proletarcev pa do predstavnikov inštitucij. Problem ni odpraviti vrhove terorizma, temveč predhodno nuditi državljanom javne strukture ter postopoma odpravljati mafijo, razne škandale in podobne pojave. Kar pa zadeva zakonodajne posege pri odpravi terorizma pa se iz leta v leto položaj zaostruje. Decembra lani so izglasovali novi protiteroristični odlok, ki pa tudi po mnenju naprednih levičarskih sil ne ustreza današnjemu napetemu trenutku. V trenutku, ko pre- vratniške enote dobivajo verjetno odločilne udarce pa se jasno postavlja vprašanje, do kolikšne mere novi protiteroristični ukrepi u-činkovito delujejo za odpravo terorizma in kako pojmujejo osebno svobodo in demokratična jamstva, ki jih ustava predvideva za vse državljane, (kt) Cerkljanska ETA se uveljavlja Močno povečanje lanskega izvoza Tovarna elektrotermičnih aparatov ETA v Cerknem, ki je največja delovna organizacija v i-drijski občini, je la. i izvozila za 160 milijonov dinarjev svojih izdelkov, kar je za 44 odstotkov več kot leta 1978. Od tega je prodala 90 odstotkov v zahodne, a 10 odstotkov v vzhodne države. Letos načrtujejo, da bodo prodali na tuje kar za 218 milijonov dinarjev. Tovarna ETA iz Cerkna je največji izvoznik v idrijski občini. Lani so v ETA uspešno gospodarili, saj so ustvarili 1060 milijonov celotnega prihodka, 400 milijonov dohodka in 280 milijonov dinarjev čistega dohodka. Doseženi uspehi so tolikanj pomembnejši za gospodarstvo idrijske občine, zlasti še po ukinitvi proizvodnje v rudniku živega srebra v Idriji, do nedavna največji delovni organizaciji v idrijski občini. V ETA tudi razmišljajo o močnejšem izkoriščanju možnosti, ki jih na področju maloobmejnega sodelovanja nudi videmski sporazum, saj znaša lanski prihodek iz tega naslova 350 milijonov lir. ^ Za dosego teh ciljev pa posvečajo v ETA veliko skrb raziskavam trga in seveda novim naložbam. Lani so znatna, sredstva porabili za posodobitev orodjarne, in drugih važnih delov proizvodnje. Za dokončanje plinskega progra ma in v obratu galvanizacija bo do letos porabili 123 milijonov di narjev. Za uvajanje sodobne teh nologije bodo letos v ETA pora bili okoli 300 milijonov dinarjev, Vse te naložbe bodo omogočile močno povečan izvoz v zahodne in vzhodne države ter države v razvoju. Jože Oblak Novost na knjižni polici Dee Brown: Pokopljite moje srce pri Ranjenem kolenu To je res in je najbrž tudi prav, da je taka knjiga izšla. Vprašujemo pa se, če bo ta knjiga pomenila branje za našega človeka. Knjiga namreč ni zgodovina, ni znanstveno delo, tudi ni enovita pripoved, temveč sestoji iz vrste poglavij, ki pripovedujejo o usodah posameznih plemen ali o u-sodnih spopadih ali o junaštvih posameznih indijanskih poglavarjev. Vse te usode, vse te zgodbe in dogajanja pisatelj podrobno o-pisuje z detajli, ki nas ne pritegnejo in ne zanimajo, kvečjemu utrujajo in odbijajo našo pozornost. Ta pripoved je namreč a-meriško površna na eni strani in podrobna na drugi štruni v stvareh, ki niso bistvene in z današnjega stališča morda tudi nepomembne. To pa je tišTo, kar nas pri tej knjigi moti. če bi bila ta knjiga zgodovina, če bi bila poljudno napisana kronika osvajanj indijanske zemlje ali pripoved o iztrebljanju Indijancev, potem bi ta knjiga najbrž dosegla uspeh pri naših bralcih. Tako pa je vprašanje. In tako se pojavlja tudi vprašanje ali je bil izbor posrečen in ali ne bi bila kaka druga indijanska zgodovina Amerike bolj primerna za spoznavanje zablod ameriškega belega človeka v preteklem stoletju in zgodovine kolonizacije dežele. Verjamemo, da knjiga s prikazapodrobnosti v tem ali onem mestu, v tej ali oni pokrajini, s podrobno pripovedjo o posameznih dogodkih spričo u-radnega stališča preseneča mnoge Američane, ki morda nekateri šele zdaj razumejo genocid nad indijanskimi plemeni. Zato tudi pohvalne ocene ameriške kritike, ki jih slovenska založba ob izidu tudi posreduje bralcu. Toda za povprečnega slovenskega bralca pa je res vprašljivo če bo knjiga dosegla svoj namen. Da pa je bil ta dober in da je taka knjiga kot nasprotje uradni ameriški zgodovini potrebna o tem pa ni dvomov. Sicer pa bodo slovenski bralci morali presoditi sami kakšna je ta indijanska zgodovina Severne Amerike, ki jo slovenskim bralcem posreduje založba Mladinska knjiga v zbirki Krog. Prevajalka je bila Ida Radan, opremila in grafično oblikovala pa je knjigo Edita Kobe. Sl. Ru. Jože Oblak - Sime Spomini na gozdove Snežnika Civilnemu taborišču, ki so ga imenovali tudi Slivniški bataljon ali 4. bataljon Notranjskega odreda, je bilo dodeljenih 20 partizanov za zaščito. Levčkov Vinko je padel 1944 kot član ekipe terenske lekarne »Planjava«, ki jo je blizu Babnega polja decembra 1943 ustanovil in vodil mr. ph. Boris Andrijanič iz Novega mesta. V «Utah» sem našel še: Jožeta Teršeliča - kurirja, iz druge čete Notranjskega odreda, ki je bil sprejet v bolnico 1. aprila 1943, Jožeta Speha - Pepeta, iz drugo čete Loškega odreda, ki je bil sprejet 3. aprila 1943 zaradi hude naduhe, in Pe-pita iz druge čete Notranjskega odreda, ki je bil ranjen v desno stegno in sprejet prvega aprila 1943. Med osebjem »Ut* sem našel tudi dve mladi Primorki: Vido Matko in Milojko Saksido. Vida Matko je doma iz Spodnjih Bitenj pri Premu (občina Ilirska Bistrica) in je že oktobra 1942 prišla v bolnico Loškega odreda in tam ostala za kuharico. Pred tem je bila Vida lažje ranjena v borbi pri Babni polici, toda rano si je pozdravila kar v enoti, ker se ni hotela ločiti od sestre Ančke. Vidin in Ančkln oče Milan je prišel z obema dekletoma v Loško dolino že junija 1942 z Dragom Maslom, ki je pripeljal del primorske čete preko bivše meje v Loško dolino. Očeta Milana so ujeli belogardisti na Zupanovem lazu in ga ustrelil 19. decembra 1942. Vida, ki je bila veselega značaja, je izgubo dragega očeta zelo težko prebolela. Vida je bila v bolnici zelo dobra, predvsem pa iznajdljiva kuharica. Na žalost smo vsi preživeli iz te bolnice po osvoboditvi zgubili vsak stik z Vido, celo Milojka, njena najboljša prijateljica iz teh časov. Vida baje sedaj živi na Beki. Milojka Saksida, rojena 11. novembra 1923 v Gradišču pri Prvačini v Vipavski dolini, je šla v partizane 15. februarja 1943 v prvo Kraško četo, Z večjo skupino novincev je šla na Notranjsko, ko so jih neoborožene napadli Italijani na Mašunu v prvi polovici marca. Pri napadu je Milojka padla čez skalo in si močno poškodovala koleno, da je le stežka hodila. Poslali so jo v bolnico na Snežnik, kjer je našla dve tovarišici. To sta bili Vida Matko in Ivanka Mule iz Pudoba v Loški dolini. Ivanki, po domače Bajdkovi, je njen lastni oče, ki je bil eden najbolj zagrizenih belogardistov v Pudobu, postavil zasedo in jo obstrelil, ko je hotela obiskati svoj dom. Milojka je po kratkem zdravljenju, oziroma bolje rečeno po odmoru, odšla v Notranjski odred, kjer je ostala dva tedna. Njeno šepanje je opazil politkomisar šercer-jeve brigade Janez Hribar - Tone Pogačnik in ji ukazal, da se mora takoj vrniti v bolnico. Kot star izkušen partizan je namreč pravilno ocenil, da Milojka ne bo zdržala velikih naporov v bojni enoti. Milojka se je vrnila v bolnico in pomagala Vidi pri vsem njenem delu. Po mojem prihodu v »Ute* je Milojka postala bolničarka. Milojka, poročena Batistič, sedaj že nona, bivajoča v Šempetru pri Gorici, se spominja: «V začetku mi ni bilo najbolj prijetno, saj nisem bila vešča v ničemer. Najbolj se spominjam tovariša (to je bil Karlo iz druge čete 3. bataljona Tomšičeve brigade, ki je bil sprejet 2. maja 1943 — moja pripomba), ki je imel zelo otekei gleženj in ga je hudo bolelo. Sime je ugotovil, da je to podkožni tur, ki ga je treba prerezati. Toda kako in s čim, saj niso tedaj imeli prav nobenih kirurških instrumentov, temveč samo nekaj povojev in malo zdravil. Sime je prekuhal navadni žepni nož, si nadel gumijaste rokavice, jaz pa sem držala bolnikovo nogo podloženo z belo prekuhano krpo. Bolnik je trepetal od bolečin in strahu. Sime je pomazal in razkužil nogo, vzel nož in prerezal veliko oteklino. Bolnik je zastokal, kljub temu da so mu prej dali kozarec žganja, iz prerezane otekline pa je pritekel gost gnoj. Meni je bilo grozno, mislila sem, da bom kar omedlela, pa sem vendar srečno prestala.* Karlo je zdrav zapustil bolnico 5. junija 1943. Milojka je kmalu postala dobra bolničarka. Bazen tega je tudi pomagala Vidi pri kuhi. Obe skupaj pa sta enkrat tedensko hodili daleč k studencu prat perilo za vse v bolnici. Z njima je šel vedno še nekdo, da je Knjiga z indijanskim naslovom POKOPLJITE MOJE SRCE PRI RANJENEM KOLENU še bolj kot z naslovom s podnaslovom Zgodbe Indijancev Zahodne Amerike pripoveduje, da vsebuje knjiga pripoved o usodah indijanskih plemen v Severni Ameriki. O u-sodah plemen, ki so v spopadu s proti zahodu prodirajočimi belimi naseljenci izgubljali zemljo, družine in slednjič vse, dokler niso ostanki teh plemen ostali v rezervatih obsojeni na počasno propadanje in smrt. Zajetna knjiga, skoraj 500 strani obsegajoča, prinaša zgodbe iz ameriške zgodovine preteklega stoletja v času 1860-1890, ko je šlo za osvajanje Divjega zahoda, istočasno pa tudi za iztrebljanje Indijancev. Tradicionalna zgodovina ameriškega prodiranja na zahod se odlikuje po junaštvih najrazličnejših kavbojev in drugih, ki so kot glavno oviro napredovanja belega človeka videli indijanske domačine. Toda ta zgodovina je pretkana z lažnimi pripovedmi o osvajalcih, ki so divjim ljudstvom prinašali krščansko vero in civilizacijo, kakor je polna nesmislov o krutosti in divjosti Indijancev, ki jih je bilo treba na vsak način uničiti. Knjiga, ki jo imamo sedaj pred seboj je drugačna. Dee Brotvn jo je izdal šele pred desetimi leti, z njo pa je postavil ostro nasprotje uradni ameriški zgodovini, še bolj pa fabulam o junaških osvajanjih belcev in o zaščiti civilizacije pred barbarskimi Indijanci. Iz zapiskov razgovorov z indijanskimi poglavarji, iz zapiskov komisij in po ustnem izročilu je napisal knjigo, ki daje docela drugačno podobo tistega časa. Napisal je indijansko zgodovino» druge polovice preteklega stoletja Severne Amerike in v njej osvetlil tragično usodo Indijancev. Tako je nastala knjiga s pomembnim človeškim sporočilom, knjiga, ki odkrito in pretresljivo slika usodo indijanskih plemen v Severni Ameriki. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Balet 13.15 Risanke 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Ljubezen in telovadba, film v katerem nastopata Senta Berger in Lino Capolicchio 15.50 Risanke 16.00 Milan: Manifestacija proti nasilju 17.00 Osel in vrtnica 18.45 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug Jug kliče Sever 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenska razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam, aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Ljubi me ali pusti me, film, v katerem nastopa James Cagney Ob koncu DNEVNIK in Vremenska razmere Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri Program za mladino 13.30 Risanka 14.00 Mali, pogumni kapetan, TV film 15.30 Športno popoldne Vignola — Kolesarstvo Rim — Kolesarstvo Milan — Jahanje 17.00 Glasbena oddaja 18.30 DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z. . . Divjim zahodom Osvajanje Divjega zahoda, TV nadaljevanka Vremenske razmere 20.40 Oddaja, ki jo vodi Enzo Tortora 21.55 «Testimoni oculari* 23.00 Glasba in gledališče Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Oddaja, ki jo je pripravila Lina Wertmuller 20.00 Malo gledališče 20.05 «Amore e magia nella cuci-na di mamma*, oddajo je napisala in režirala Lina Wertmiiller 22.35 DNEVNIK 3 _ 23.05 Malo gledališče (ponovitev); JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 - 11.00 - 15.55 TV v šoli: Človek in promet, Angleščina, Zgodovina, Izobraževal- na reportaža 18.10 Poročila 18.15 Zgodbe o Poluhcu 18.30 Ptičje strašilo 18.55 Rock koncert 19.25 Obzornik 19.35 Računalniške mreže 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Propagandna oddaja . 21.00 Slovenski kraji med seboj: Ajdovščina — Črnomelj 22.35 Tigrove brigade, film 23.25 V znamenju 23.40 Nočni kino: Mož v dežnem' plašču, film Koper 20.15 Odprta meja 20.50 Stičišče 21.00 2 minuti 21.05 Risanke 21.30 TV DNEVNIK 21.50 Umor po naročilu, film 23.40 Povratek odpisanih 24.30 Pregled sporeda za naslednji teden oddaja Zagreb 19.15 Koraki, mladinska 19.4-5 Zabavna oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Buddenbrockovi, TV nadalj- 23.00 TV DNEVNIK 23.15 S kamero po svetu: Romunija TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.20 Dobro jutro po naše; 9.00 Pesem, domovina, hočem ti zapet: 10.00 Radijski koncert: 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Osebna vozila danes: 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasbena panorama; 13.20 Zborovska glasba o odporništvu: 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Rado Bednarik: «Beli grad . zakleti grad* - 1. del.: 15.10 Glasbeni popoldan za mladino: Popularnih deset; Mikrofon v razredu (ponovitev); S pesmijo po Jugoslaviji; George Benson v živo; 17.00 Glasbeni trenutek doma in drugod: 18.00 A-materski oder: «življenje in smrt Vladimiča Gb'rt'a'h&»,"dramski prh' kaz. RADIO TRST A DANES, PETEK, OB 18.00 VLADIMIR GORTAN V težkem razdobju fašističnega zatiranja se je že pred prvim tržaškim procesom, na katerem je "osebno sodišče obsodilo na smrt bazoviške junake Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, vzpo-avila tesna povezava v odporni-kem boju med vsem primorskim udstvom. Med protagoniste tega boja spada gotovo tudi Vladimir Gortan. Ob proslavljanju današnjega dneva osvoboditve bo gledališka skupina gojencev Dijaškega doma «Srečko Kosovel* iz Trsta predstavila «Življenje in smrt V'a-dimira Gcrtana* v -osebni radijski priredbi. Delo je napisal in zrežiral Boris Mihalič. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila: 8.00 9.00 Glasbeno prebujanje: 9.15 Poje skupina Metak; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . 10.32 Glasbena oddaja: 10.40 Mozaik; 11.03 Glasbena oddaja; 11.32 Kirn, svet miadih; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki: 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Popoldanska oddaja; 15.33 Glase-na oddaja; 15.45 Z nami je. . .; 17.00 Kultura in družba; 17.15 I-gra La Vera Romagna; 17.55 Turistični napotki; 18.00 Glasba, šport in zanimivosti; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov i.oncert. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14-40 Svirac svira, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba- RADIO 1 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeni program: 9.35 Radijska priredba; 10.00 List: 11.03 Poje Jose Feliciano: 11-1® Radijska priredba; 12.00 Glasbeno govorni program; 13.25 Poštna kočija; 13.34 Pogovor s poslušalci: 14.00 Športna oddaja; 14.30 Šolska vzgoja; 15.00 Rally; 15.25 Popoldanska srečanja; 16.30 Glasbeno govorni program; 17.03 Patch-work; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Festival jazzovske glasbe. LJUBLJANA 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00-13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila: 8.30 Iz naših sporedov; 9.03 * glasbo v deber dan; 9.30 Glasbe; na pravljica; 9.41 Naši umetnik' mladim poslušalcem: 10.05 Z radiem na peti; 9.45 Turistični na_ potki za naše goste iz tujine; 11-0® - 11.35 Rezervirano za. . .; 12-*) Znano in priljubljeno; 13.00 Na današnji dan; 13.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14-™ Danes do 13.00 - Iz naših krajev) 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Pf1" poročajo vam. . .; 14.50 človek 'n zdravje; 15.05 Baročni intermezzo: 15.25 Naši poslušalci čestitajo 'n pozdravljajo; 16.30 Napotki za turiste: 16.35 Zabavna elasba: 17-0® riste; 16.35 Zabavna glasba; «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17-001 19.00 Razgledi po slovenski g!af beni literaturi - Skladbe Emila A-damica; 19.30 S knjižnega trga-20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahk® noč. otroci!; 20.45 Blejski kvintet: 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.05 Oddaja o morju 111 pomorščakih; 23.30 Besede in zvo; ki iz logov demačih; 24.05 Lirič"1 utrinki; 24.10 Petkov glasbeni mozaik. stražil. Največkrat je bil to Pepe Špeh, ki je imel mOfi' no naduho. Vsi trije so dobili za ves dan nekaj kr oh1' pirja, ki so si ga spekli v žerjavici, med tem, ko se ie kuhalo perilo. Zvečer so se vsi trije vrnili v bolnih močno utrujeni od dela in težkih nahrbtnikov. Po njihovi zaslugi smo bili vsi v bolnici snažni *** kar je še važnejše — brez uši. Med osebjem bolnice je bil tudi Milan Lipovec, r°' jen 13. junija 1925 v Ljubljani, sicer pa iz Babnega P°' lja. V partizane je šel 26. maja 1942 in bil borec tre1' jega bataljona znane II. grupe odredov, katere komandant je bil legendarni Franc Bozman - Stane. V bo1' nico ga je sprejel že dr. Peter jeseni 1942 močno iZ' črpanega zaradi dolgotrajne krvave griže. Ko je okre'a je ostal med osebjem bolnice in je vsak dan hodil 1,9 javko, ki je bila dogovorjena s komandirjem karftv^ TV - 18. Kolikor sem se mogel spomniti in ugotoviti po r^ nih listinah in v razgovorih s preživelimi, so bili ^ vsj ranjenci, bolniki in okrevanci ter osebje, ki sem v našel v »Utah* 30. aprila 1943. Drugega maja sta prišla med osebje bolnice še d'® partizana, ki jih je poslal Dušan Majcen - Nedelj^0’ politkomisar Tomšičeve brigade To sta bila: Janez ^v helčič - Janez, rojen 25. junija 1910, iz Babne pol>c0 št. 3, partizan od 30. julija 1942, borec v enotah škega in Notranjskega odreda, in Jože Sumrada - J°^f’ rojen 25. februarja 1911, iz Babne police št. 5, p»rtl' zan od 30. julija 1942, borec v Loškem in kasneje N0* tranjskem odredu. nogomet V EVROPSKIH POKALIH ZRN in Anglija najuspešnejši Nemci imajo v finalnih tekmah še tri svoje predstavnike, Angle-21 P° so zastopani v pokalu prvakov in v pokalu pokalnih prvakov 'Tžencf.IS"'vr navi.iači se niso mogli sprijazniti s porazom In so po tekmi napadli skupino Arsenalovlh pri-'■ Mc‘d neredi je bilo nekaj Angležev lažje ranjenih, a se je po posegu policije vse srečno izteklo Časi *. n°gometni pokali se po-nalne tekf J°: na SDOredu so še fi_ na sporedu so še filtrat' m,e’ v katerih bo tudi to- imaj° Angl6Ži’ 1]1 uspelo dna Nemčija solidno za-• m sicer s tremi predstav- pa je edinole Špa-del ene»a n j uvrstiti v sklepni de cio L- -stavnika’ in sicer Valen ' ,^ajvecji uspeh je ZRN dosegla CkaJu UEFA, ki si ga je prak- v PolfLT0"118 že v četrtfinalu: yem p. f Je namreč uvrstili Nio Stuttgart in 1\/T -- l lu^še“C°enChengladbach- V fina- jugoslovanskima trenerjema: Špance namreč vodi Vujadin Boškov, ki je slavil doma, v povratni tekmi pa se je sreča nasmehnila Hamburger-jevemu trenerju Branku Zelcu saj je njegovo moštvo v izredno lepi in napeti tekmi zmagalo kar s 5:1. Velja omeniti, da ima za Hamburgerjev uspeh veliko zaslugo tudi nekdanji igralec splitskega Hajduka I-van Buljan, ki se je še zlasti izkazal prav v Splitu, v povratni četrtfinalni dramatični tekmi, v kateri so Dalmatinci docela nadkrilili goste, vendar jim je sreča obrnila hrbet, kot se je to že prej zgodilo v Hamburgu. V drugi tekmi pokala prvakov pa je Nottingham zdržal napade nizozemskega Ajaxa in klonil z minimalno razliko, kar pa mu je zadostovalo za nastop v finalu. POKAL PRVAKOV FINALE V MADRIDU, 28. MAJA Nottingham - Hamburger POKAL POKALNIH PRVAKOV FINALE V BRUSLJU, 14. MAJA Arsenal - Valencia POKAL UEFA FINALE 7. IN 21. MAJA Eintracht - Borussia M. za to .ussia in Eintracht, kar je njih iP|°Ltvo na J večji uspeh v zad-Poka]ov* ■ V. finale enega izmed] se je ’ ln sicer pokala prvakov, je rn™0 V sezoni 1959-60, ko s 7.3 7”fa' Madridu klonilo kar lažno« ~“*°dni Nemci imajo pri-lii nrvat a zmagajo tudi v poka-igral np°*V s Hamburgerjem, ki bo ko se v011 Nottinghamu, medtem vakov ,v Pokalu pokalnih iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiin NOGOMET «PLAVI» NA DVEH FRONTAH žpanci,,Sr®č'aia angleški Arsenal in Italfia !alencia- Bjega V>.ij y sredo izgubila še zad Itat.:r yalencia. .jega n •'j v sred- -=------------------ nje Ti,»r . stavnika, Juventus. Upa rriinn.j *ncanov je splahnelo le dve zalo Haed krajem, ko je vse ka-bera a3 se **> Trapattonijeva na-golov’ ^°^rani neodločen izid brez gi Jn’Ve tnes*a' ^ porazom se mno-gli s Rusovi privrženci niso mo-Zapj/ *'!az.n't;i in so svoje razoča-Arsen-i^sali znesti nad skupino Policiia “T11 navijačev. Posegla je kljpbV ln razPršila vFoččkrVrteže, ikih na?.pa i° Je nekaj angle-Itl°raliaVlJayyv skupilo in so se kaj [)u Zal-eči po zdravniško pomoč, ni bnfl Jc.^a Pa na srečo vendarle sti ^ Juventusov poraz in še zla-z*l, parecna igra, ki jo je prika- Žnje t„,yreseSa pomen predvčeraj-lijanskg v°č kot polovica ita-ni nam .žavne reprezentance slo-zato iprec. na torinski enajsterici, Ijenost Teč kot razumljiva zaskrb-fopsbj/ ki vlada pred bližnjim ev-To »Z) nogometnim prvenstvom. Puzjtj krbjjenost je bilo včeraj 0-skega . * v komentarjih italijan- upoLcTpis-ia' kalnih5 JUyentusa je v pokalu po-ski x,_ Prvakov izpadel še franco-9°vratn s’ ki mu je Valencia v ti g0]„etn srečanju nasula kar šti AfgL,.' v prvi tekmi ni zaigral štvo hl*nec Kempes in celotno mo-P^ovim preyeč prepričalo. S Kem-V h0]p Povratkom in z Bonhoffom tfičln, formi pa so Španci pre vljlVo slavili. Prvakov se španskemu p0J'*adridu ni posrečilo, da bi kotnem- 0 Povzpel v evropski no-Sski ! Vrtl’ V finalu bosta igrala gottmgT^Sovalec, angleško moštvo in pa zahodnonemški ki Hamy°r- Srečanje med Realom Prgerjem je nekako predli:. 0 tudi »spopad* med dvema ""mini '"iiiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiii &0MAČI ŠPORT danf.s PETEK, 25. APRILA NOGOMET 9.00 „ ZAČETNIKI CGSna 9.00 1980 Opčinah Primorje Dolini San Giovanni KOŠARKA 9.00 , m L DIVIZIJA Trstu, Ul. della Valle S‘ar - Bor A 9.3o „ Hontovelu Ve* • Don Bosco A 9 V- * * « PolJ13 ®Pč'nah Hurlingham kolesarstvo KROŽNA dirka 9 Vi NaLl toniku '°Pa tudi Adria 14.30 Krožna dirka Mestrah ™a tudi Adria W atletika 9.00 ,EEN() TEKMOVANJE NusJ Irstu (Grezar) MlPat'> tudi Adria In Bor JUTRI ^.atutika !&0o ,N° tekmovanje Trstu (Grezar) tudi Adria in Bor Člani proti Poljakom Mladi proti Sovjetom Obe srečanji bosta jutri - Prijateljsko srečanje proti Poljski tudi po TV s pričetkom ob 17. uri VUKOVAR — Jugoslovanski nogomet bo jutri pred novo zahtevno preizkušnjo: članska reprezentanca bo v Borovem odigrala prijateljsko tekmo s Poljsko, mlada reprezentanca pa bo zaposlena v Odesi v prvem polfinalnem srečanju za evropsko prvenstvo tunder 21» proti Sovjetski zvezi. Reprezentanci sta v okviru priprav na ti preizkušnji odigrali tudi prijateljsko srečanje, ki se je končalo z neodločenim izidom 2:2 (1:1). Za člansko reprezentanco sta bila uspešna Savič in Zlatko Vujovič, za mlado selekcijo pa je dal oba gola Olimpijin nogometaš Janez Voljč. Za obe srečanji vlada veliko zanimanje. Članska reprezentanca bo proti Poljakom skušala nadaljevati vrsto zelo uspešnih nastopov, odkar je moštvo pričel trenirati Miljan Miljanič. Forma Poljakov je v rahlem vzponu, to so Lato in tovariši tudi dokazali na prijateljskem srečanju proti Italiji, ko so povsem zasluženo v Turinu iztržili proti «az-zurrom* neodločen izid 2:2. Jugoslovani so se za srečanje vestno in temeljito pripravili. Miljanič ni še objavil postave reprezentance. To bo storil danes na tiskovni konferenci. Gotovo je že, da bo mali stadion v Borovem poln do zadnjega kotička, saj bodo gotovo prodali vseh 15.000 razpoložljivih vstopnic. Jutrišnja prijateljska tekma Jugoslavija - Poljska se bo pričela ob 17. uri in jo bo neposredno prenašal tudi jugoslovanska televizija. Mlada reprezentanca pa bo v Odesi pred izredno težko preizkušnjo. Sovjeti so v četrtfinalu izločili Italijane (doma so zmagali s 3:1, v gosteh pa 0:0). Jugoslovani pa so izločili češkoslovaško reprezentanco. NOGOMET '«POKAL SAVARIA* V Ajdovščini štiri moštva Letošnji mednarodni nogometni mladinski turnir v Ajdovščini za »Pokal Savaria* bo na sporedu 1. in 2. maja. Organizatorji so si zagotovili sodelovanje ekip iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Slovenijo bosta zastopali dve e-najsterici, igralci pa se bodo zbrali na skupnih pripravah za ta nastop že v ponedeljek. Lani je zmagala na tej priredit- vi reprezentanca jerske. avstrijske Amaterji čok, Sabadin, Godnič in Petelin pa se bodo danes ob 14.30 pomerili na 140 km dolgi krožni dirki v Mestrah.' J":nkurenca bo precej ostra, saj bodo nastopili kolesarji, ki se ne bodo udeležili dirke »Osvoboditve* v Rimu. V nedeljo pa bodo lonjerski vozači nastopili na članski dirki Terenzano - Trst - Teren-zano ,na 160 km dolgi stezi. Dirka velja za Trofejo Tricolore, to pa bo druga preizkušnja. Na kolesarskem maratonu iz Kranja do spomenika v Dražgošah in nazaj pa bodo v nedeljo prisotni tudi predstavniki lenjerskega kluba Adria, ki sodelujejo na takih pri-ridetvah s pobratenimi kolesarskimi društvi iz Slovenije. R. Pečar DVIGANJE UTEŽI na evropskem prvenstvu 124. POHOD «PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE» v Beogradu boj Danesprvi del prireditve ZA DEKAGRAME Letošnja konkurenca bo (zaradi olimpijskih iger) še posebno kakovostna V Beogradu bodo danes že podelili prve kolajne za 39. evropsko prvenstvo v dviganju uteži, ki se je začelo v tem mestu. Za to prireditev, ki bo potekala v zemunski dvorani Pinki, se je prijavilo 27 držav z 215 tekmovalci, ki predstavljajo skoraj vso svetovno dvigalsko elito. Za prireditev vlada še tem večje zanimanje, ker poteka v olimpijskem letu, kajti tik pred igrami je na tem tekmovanju po tradiciji konkurenca najhujša. To pa je razumljivo, saj bo prvenstvo dalo dokaj trdne podatke, kam bo šlo kar trideset olimpijskih kolajn. Države, ki so v tem športu še posebno močne, so poslale v Beograd zelo številne ekipe. Poljaki so tako poslali kar 18 tekmovalcev, Bolgari 16, Sovjeti, vzhodni Nemci in Madžari po 13, Čehoslovaki 11 itd. Med temi ekipami sta v bistvu-le ZDA in Iran enakovredna tekmeca za osvajanje olimpijskih odličij ih tako lahko res' rečemo, da bo videl Beograd pravo revijo ne le evropskega, ampak v veliki meri tudi svetovnega dviganja uteži. 6 tem, da bodo boji za dekagrame izredno ostri, ni mogoče dvomiti tudi zato, ker morajo mnogi tekmovalci še izpolniti olimpijsko normo in bodo storili prav gotovo vse, kar je v njihovi moči, da bi si pridobili vozovnico za moskovske igre. Tekmovalci tistih držav, ki so moskovskim igram napovedale bojkot, pa želijo s svojimi visokimi uvrstitvami vsaj zdaj pokazati, kako visoko bi segli na olimpijskih igram samih, če bi nastopili. V tej ostri konkurenci jugoslovanski tekmovalci nimajo večjih možnosti za dobre uvrstitve, saj bi zanje bil že velik uspeh, če bi osvojili mesta med osmim in enajstim. Podobno velja tudi za italijanska dvigalce, kjer je sicer nekaj posameznikov v zadnjih letih precej napredovalo, njihov boj za vzhodnjaki pa bo skoraj brezupen. Danes bodo podelili kolajne v najlažji dvigalski kategoriji, ostale pa v naslednjih dneh, do 4. maja. ko se bo prvenstvo zaključilo. ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Poraz okrnjene šesterke Krasa ki tehnični ravni, tudi iz agonistič-nega vidika. Mcgliano je igral na vse, da bi popravil slab vtis, ki ga je zapustil v lanski sezoni, ko je Kras zmagal s 3:2. Kras pa se je na vse kriplje boril za zmago in s tem za dve točki, ki bi pomenili matematično rešitev. Najzanimivejša sta bila drugi in tretji set, saj so naši fantje igrali (kljub okrnjeni postavi) odlično odbojko. Seta sta se zaključila v Krasovo korist, z minimalno razliko. V četrtem setu so bili Kraševci izčrpani in so tako v borih osmih minutah prepustili niz domačinom. V petem setu je Kras zopet igral v izrednem slogu, gostje so vodili že z 10:6, ko se je zopet pokazala utrujenost in pomanjkanje menjav je pokopalo vse upe;zgoni-ško - repentabrskih predstavnikov. Igor Milič KOLESARSTVO Sodelovalo bo kar 22.000 osnovnošolcev - V prihodnjih dneh še ostali tradicionalni nastopi Velika mednarodna prireditev, 24. pohod »Po poteh partizanske Ljubljane*, se bo danes začela z nastopom najmlajših. V jutranjih u-rah bo na progi, ki je speljana okrog slovenske prestolnice, kjer je med vojno okupator ogradil Ljubljano z bodečo žico, hodilo kar 22.000 osnovnošolcev iz vseh ljubljanskih osnovnih šol in tudi gostje iz Zagreba ter z Reke. Ob spomenikih vzdolž proge bodo učenci pripravili tudi manjše prireditve. Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane* se bo — kot prireditev — nadaljeval popoldne z nastopom najmlajših kolesarjev: 1500 učencev bo namreč v Podutiku nastopilo v štirih različnih kategorijah. V nedeljo bodo imeli na sporedu tra dicionalni turistični rally AMD Zvezda. Tekmovalni del prireditve bo, kot vsako leto, 9. maja, ko bodo na- i iiiiiiiiiiiiiiiumiiii.il m m 111111111111111111111111111111111 DIRKA PO ŠPANIJI Kellyju druga etapa Visentini ohranil vodstvo CULLERA - Irec Sean Kelly je osvojil drugo etapo kolesarske dirke po Španiji. V končnem sprintu je premagal Italijana Martinellija in zahodnega Nemca Thalerja ter vso glavnino. Italijan Roberto Visentini pa je o-hranil prvo mesto na skupni lestvici. OBVESTILA ŠD Vesna sklicuje jutri, 26. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR Vabljeni člani in simpatizerji! * * * ŠD Mladina organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. stopili na tradicionalni progi tekači. Doslej so se že prijavile mestne reprezentance 24 inozemskih mest. poleg teh pa tudi štirih jugoslovan skih mest in še reprezentance Jugoslavije, Slovenije in Hrvaške. Množični del pohoda pa bo dan kasneje in tedaj bo nastopilo na desettisoče udeležencev vseh starosti iz vse Slovenije in tudi iz za mejstva. Za ta del pohoda organizatorji prijave še vedno sprejemajo in kaže, da bo letos sodelovanje res izredno, saj bodo s to prireditvijo proslavili tudi 35. letnico osvoboditve Ljubljane. ATLETIKA SKOKOV MEMORIAL Zagotovljena številna mednarodna udeležba Ena letošnjih najpomembnejših mednarodnih atletskih prireditev v Sloveniji, «Skokov memorial*, bo na sporedu 2. maja in ne 3. i.m., kot je bilo prvotno določeno. Na sporedu bo 14 moških in 10 ženskih disciplin. Kot lahko presodimo po dosedanjih prijavah, bo konkurenca izredno kakovostna, saj bodo nastopili atleti iz NDR, Italije, ZRN, Avstrije, Madžarske, Švice, ZDA in drugod (poleg Jugoslovanov, seveda). To tekmovanje prirejajo v spomin na padlega partizana Ferda Skoka. Tudi Bor in Adria na deželnem tekmovanju za naraščajnike Danes bosta zjutraj in jutri popoldan na stadionu «P. Grezar* a- r ški kategoriji. Poleg tega pa do izvedli tudi nekaj panog za starejšo konkurenco. Tekmovanje bo za klube s Tržaškega in Goriškega. Tako danes kot jutri bo nastopilo tudi več atletov in atletinj Bora in Adrie. Danes zjutraj se posebno dobre rezultate pričakuje v skoku v višino in daljino. Pri višini bo borovec Langan skušal v tretjem naletu doseči nov društveni rekord preko 180 cm. Tek- movanje se bo začelo ob KOŠARKA 9. uri. K. B. Na predolimpijskem košarkarskem tekmovanju v San Juanu se je Kanada že uvrstila na olimpijske igre v Moskvi. Kanadčani so namreč v 4. kolu, v odločilnem srečanju odpravili Portoriko z 89:86, Tega kvalifikacijskega turnirja se udeležuje sedem reprezentanc. j'’iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii4iiiiHiiiinTn»iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimiiiiiHiiiMliiuiiiiiiiiiii9 ODBOJKA NASE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Nabrežinke in krasovci uspešno končali z nastopi Sokol je napredoval v drugo žensko ligo, Kras pa je ohranil status tretjeligaša 3:2 15:4, Mogliano — Kras (15:8, 15:17, 14:16, 15:10) KRAS: Grilanc, Milič Bruno in Lucijan, Kralj, Vesnaver, Rebula. Kras je končal prvenstvo s tesnim porazom v Moglianu proti istoimenski ekipi (s 3:2). Več od naših fantov na tej tekmi nismo mogli pričakovati, saj so odšli na gostovanje v precej okrnjeni postavi. Tekma je bila vseskozi na viso- Odbojkarsko prvenstvo v 2. in 3. ženski in moški ligi se je končalo. Glede na končni izkupiček naših štirih zastopnikov smo lahko več kot zadovoljni. Ekipi Bora Intereurope oziroma JIK Banke bosta tudi v prihodnjem prvenstvu igrali v 2. ligi. Potem ko je bilo sklenjeno, da v sezoni 1980 - 1981 bo prišlo do nekaterih.. sprememb v raznih prvenstvih, bo Sokol napredoval v žensko B ligo, Kras iz zgoniško - repentabrske občine" paJ je - obdržal-status- tretjeligaša. ŽENSKA C LIGA Zadnje, 14. kolo ni prineslo nobenih presenečenj. Zmagale so namreč vse štiri ekipe, ki so igrale doma. To pot so se kar tri tekme končale šele po petih setih igre. Šesterka Sokola je naletela pri Libertasu iz Krmina na izjemno razpoložene in žilave nasprotnice. Če je povratek odbojkaric iz Nabrežine v 2. ligo pričakovan in zaslužen pa ne moremo aiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VČERAJ SE JE ZAČEL SPOMINSKI TEK BRATSTVA IN OSVOBODITVE Štafetno palico bodo ponesli po dolinski in miljski občini V okviru proslav 35-obletnice o-svoboditve, ki potekajo v dolinski občini-, se je včeraj pričel spominski tek bratstva in osvoboditve, štafetno palico bodo ponesli po vseh vaseh dolinske občine in se ustavili ob vseh spominskih obeležjih in spomenikih padlim. Štafetna palica bo nato nadaljevala pot v miljsko občino, s katero je dolinska občina povezana s sporazumom prijateljstva. Tek se bo zaključil v nedeljo zjutraj, ko bo v spominskem parku v Dolini osrednja proslava. Na zgornji sliki prvi nosilci štafete: (od leve proti desni) Boris Slavec, Gabrijela Prodan, Roberto Sommer in Gianni Strain; spodaj: predstavniki dolinske občinske uprave, slovenskih in italijanskih šol, recitatorji in tekači. KOLESARSTVO DANES IN V NEDELJO Predstavniki Adrie na štirih tekmovanjih Cikloamaterji lonjerskega kolesarskega kluba Adria, ki bodo letos tekmovali v postavi Ferluga, Macarol, Marušič, Poropat in Verginella, bodo otvorili letošnjo uradno ciklo-amatersko sezono na Tržaškem z današnjim nastopom (ob 9.30) na 63 km dolgi krožni progi v Zgoniku. Dirko organizira tržaški kolesarski klub Pedale Triestino, rezervirana pa je za vse kategorije cikloamater-jev, kar predstavlja določeno novost. mimo ugotovitve, da predstavlja o-svojitev četrtega mesta Libertasa iz Krmina velik uspeh ob dejstvu, da je bil novinec v tej ligi. Spet lep dokaz, da postaja odbojka v malih krajih vse bolj kakovostna in S tem popularna. Precej težav je imela tudi vodeča ekipa Fratte preden je prisilila k predaji Torre Franca iz Trenta. Po drugi strani pa so zmagovalke še enkrat dokazale, da so najboljše v tej skupini, saj so potegnile krajši konec samo enkrat. Relativno najlažjo nalogo je ob slovesu imela Azzurra, ki je prav tako novinec z La Scarpoteco iz Gradišča. Goriški Agi, ki ima zavidljivo bogato preteklost, se je moral pošteno prepotiti, preden je prisilil k predaji Libertas iz Pordenona. Za Pordenončanke lahko dodamo še to, da po nazadovanju iz 2. lige so tudi v tej konkurenci izgubile prav vsa srečanja. Medtem ko je šesterka Fratte izgubila samo eno tekmo in to s Sokolom, so Nabrežinke izgubile tri tekme: najprej v 2. kolu orvega dela prvenstva z Agi iz Gorice ter v 11. kolu s Torre Franca v Trentu ter s končnimi zmagovalkami sredi Nabrežine. IZIDI ZADNJEGA 14. KOLA Sokol - Libertas Krmin 3:2; Fratte - Torre Franca 3:2; Azzurra -La Scarpoteca 3:1: Agi Gorica - Libertas Pordenon 3:2. KONČNA LESTVICA Fratte Camposampiero 26, Sokol 22, Azzurra Gorica in Libertas Rr-min 14, La Scarpoteca Gradišče, Torre Franca Trento in Agi Gorica 12, Libertas Pordenon 0. MOŠKA C LIGA V skupini našega edinega zastopnika Krasa je prvenstvo poteklo in to v prvem delu v premoči So-larisa iz Trsta. Lanski velik tekmec Bora za napredovanje Scatoliflcio 4 S pa se je moral to pot zadovoljiti s tretjim mestom. Soliden je bil še Mogliano Veneto, Contin Pav Natisoma pa je po zmagi s Krasom v 10. kolu zaigral občutno slabše, saj je izgubil kar štiri tekme zapored. Tako Volley iz Trsta kot tudi Kras pa nista požela kakšnega boljšega uspeha. Tržačani imajo e-nako točk kot Grilanc in tovariši (osem), toda slabši količnik v setih. Slovenski tretjeligaš je dvakrat premagal Valdosport iz Moriaga Bat-taglia, Apies iz Fiume Veneta ter v derbi srečanju v povratnem delu prvenstva Volley. Upati je le, da Kras bo tudi v prihodnjem prvenstvu še naprej igral v tej konkurenci, ker bi bilo drugače za slovensko odbojko velika izguba. IZIDI ZADNJEGA, 14. KOLA Volley Trst - Solaris 0:3; Valdosport - Scatolificio 4 S 1:3; Mogliano Veneto - Kras 3:2; Contin Pav Natisoma - Apies Fiume Veneto 1:3. KONČNA LESTVICA Solaris Trst 24, Apies Fiume Veneto 22, Scatolificio 4 S Videm 20, Mogliano Veneto 16, Contin Pav Natisoma 12, Kras in Volley Trst 8, Valdosport 2. 1. ŽENSKA DIVIZIJA S končnim izkupičkom 15. in 16. kola naših treh šesterk res ne moremo biti zadovoljni. Od 12 možnih točk jih je pospravil dve samo Breg, ki je v derbiju premagal S. Luigi. Igralke Kontovela, ki so morale na igrišče močno okrnjene, so najprej prepustile točki Prati in kasneje vrsti Cus. Igralke Sloge so potegnile krajši konec z Virtusom, potem ko so že vodile z 2:0 ter potem še dama s Celinio. Poudariti velja, da vrsta Sloge ni nastopila v popolni postavi. V srečanju s Prato pa je bil Breg brez možnosti za uspeh. Po teh dveh spodrsljajih je Konto-vel povsem izgubil stik z vodečo dvojico, Slogo pa je dohitel tržaški Cus. Zastopnice Brega pa niso bistveno popravile položaja na lestvici, ker je bil tudi Virtus enkrat uspešen. Vse bolj nevarna pa postaja Julia, ki je presenetila z dvema zmagama. IZIDI-15. KOLA Julia - Cus Trst 3:2; Virtus - Sloga 3:2; Intrepida - Celinia 2:3; Pra-ta-^Kontovel 3:0; Pav-Videm - Donatello 3:0; Breg - S. Luigi 3:2. IZIDI 16. KOLA Sloga - Celinia 1:3; Cus Trst - Kon-tovel 3:1; Juha - Donatello 3:2; Virtus - S. Luigi 2:3; Intrepida - Pav Videm 0:3; Prata - Breg 3:0. LESTVICA Prata in Pav Videm 28, Kontovel 24, Cus Trst in Sloga 20, S. Luigi in Celima 16, Virtus in Breg 10, Julia 8, Donatello in Intrepida 6. PRIHODNJE KOLO (3.5.) Prata - Intrepida, Pav Videm -Virtus, S. Luigi - Julia, Donatello -Cus, Kontovel - Sloga, Breg - Celima. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji goriške 01ympie so poskrbeli za kar dve zaporedni prijetni presenečenji. Najprej so doma prepričljivo odpravili Torriano iz Gradišča ter potem še Ginnastico sredi Spilimberga. Tako ugodnega razpleta res niso pričakovali niti največji optimisti. Pred kratko prekinitvijo prvenstva in eni manj odigrani tekmi ima O-lympia 10 točk ter tri nasprotnike na lestvici za seboj. Prvo mesto je praktično že oddano ekipi Cus. IZIDI 15. KOLA Metallurgica - Libertas Turjak 3:0; Vivil - Agi Gorica- 2:3; Ginnastica Spilimbergo - Inter 0:3; Libertas Sa-cile - Cus Trst 0:3: 01ympia - Tor-riana Gradišče 3:0; Pallavolo Tržič -Ricreatorio Reanese 1:3. IZIDI 16. KOLA Agi Gorica - Inter 2:3; Libertas Turjak - Cus Trst 1:3; Metallurgica - Torriana Gradišče 3:1; Vivil -Ricreatorio Reanese 3:2; Ginnastica Spilimbergo - 01ympia 1:3; Libertas Sacile - Pallavolo Tržič 3:1. LESTVICA Cus Trst 32, Inter Trst 28, Ricreatorio Reanese 26, Vivil 18, Libertas Sacile, Ginnastica Spilimbergo, Metallurgica in Libertas Sacile 14, 01ympia Gorica 10, Agi Gorica in Pallavolo Tržič 8, Torriana Gradišče 4. PRIHODNJE KOLO (3.5.) Libertas Sacile - Ginnastica Spilimbergo, 01ympia - Vivil, Ricreatorio Reanese - Metallurgica, Torriana Gradišče - Libertas Turjak, Cus Trst - Agi Gorica, Pallavolo Tržič -Inter Trst. 2. MOŠKA DIVIZIJA Tako kot v Trstu tudi sredi štan-dreža je uspelo Rozzolu premagati Juventino. Za nameček pa še obakrat s 3:2. Slovenski odbojkarji so pokazali glede na dejstvo, da so novinci v tej ligi, velik napredek in obstanek slej ko prej ne bi smel biti več problematičen, ker so Pro Cervignano, Libertas iz Krmina in še posebej Volley iz Gradeža precej slabši. Po zadnjem uspehu z Libertasom v Krminu goriški Dom deli 2. mesto na lestvici z Libertasom in Rozzolom. IZIDI 13. KOLA Juventina - Rozzol 2:3; Volley Trst - Intrepida 3:0; Libertas Gorica -Pro Cervignano 3:1; Libertas Krmin - Dom 1:3; Volley Gradež -Solaris Trst 0:3. LESTVICA Intrepida 22, Rozzol, Dom Gorica in Libertas Gorica 20, Volley Trst 16, Solaris Trst 12, Juventina 10, Pro Cervignano 6, Libertas Krmin 4, Volley Gradež 0. PRIHODNJE KOLO (3. in 4, 5.) Volley Gradež - Libertas Krmin, Dom - Libertas Gorica, Pro Cervignano - Vo!ley Trst, Intrepida - Juventina,- Solaris - Rozzol. 3. ŽENSKA DIVIZIJA r. V prvem delu prvenstva je še-sterki Bora uspelo v Rudi odvzeti domači ekipi Vivil niz, na stadionu «1. maj* pa mlade Tržačanke niso imele niti tega zadoščenja. Gostje niso pokazale nič posebnega, toda domačinke še manj in poraz samo po treh setih igre je bil zaslužen. IZIDI 13. KOLA Lucinico - Orna 3:1; Solaris - Vol-ley Trst 2:3; Bor - Vivil 0:3; Inter-Julia 0:3. LESTVICA Vivil Ruda in Libertas Gorica 18, Bor 16, Volley Trst 14, Orna in Solaris 12, Julia, Lucinico in Inter .4. PRIHODNJE KOLO (3. in 4. 5.) Inter - Bor, Libertas Goriča - Solaris, Volley Trst - Lucinico, JV lia - Oma. ’ • ■ • - ’ G. F. cBtlNSKU EKIPNO PRVENSTVO PIONIRJEV IDRIJA - V organizaciji ŠK Rudar (Idrija) je bilo v klubu mladih v Idriji odigrano občinsko ekipno prvenstvo pionirjev v šahu, katerega se je udeležilo 8 štiričlanskih ekip iz osnovnih šol Cerkno, Sp. I-drija in Idrija, REZULTATI: Mlajši pionirji 1. OŠ «Jožeta Mihevca* Idrija I. 9 2. OŠ »Jožeta Mihevca* Idrija H. 7,5 3. OŠ »Spomenik NOB* Cerkno 6 Starejši pionirji 1. OŠ «Jožeta Mihevca* Idrija 18,5 2. OŠ «Vojkove brigade* Sp. Idrija 14 3. OŠ »Spomenik NOB* Cerkno 9,5 Slarejše pionirke 1. Oš «Jožeta Mihevca* Idrija 6 Zmagovalne ekipe bodo nastopile na ekipnem pionirskem prvenstvu Primorske v šahu, ki bo v nedeljo, 27. aprila, v Ilirski Bistrici. BATIČ OBČINSKI ČLANSKI PRVAK SEŽANA — Šahovsko društvo Sežana je organiziralo letošnje občinsko člansko prvenstvo v šahu. Na turnirju je sodelovalo 14 šahistov, ki so prvenstvo odigrali po Bergerjevem sistemu. Občinski članski šahovski prvak je prvokategornik Aleksander Batič, ki je v 13 partijah zbral 12 točk in bil tudi edini neporaženi udeleženec turnirja. Vrstni red ostalih: Hozjan 11, Tavčar 10,5, Čeh 10, Bernetič 8,5, Andric in Mevlja S. 6.5, Mevlja B. 6, Miljuš in Razpet 5.5, Borštnar 5, Slavkovič 2, Rodica in Žiberna 1 točka. Silvo Kovač NOGOMET Treviso — Alessandria Današnjo anticipirano srečanje nogometne C -1 lige skupine A med Trevisom in Alessandrio bo sodil Fausto Meschini. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecch! 6. PP Sb9 Tel f040) 79 46 72 (4 l!nl)e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Mciggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 38.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija cDANd. V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS - 61000 IjutM Oglasi Stran 6 21 ro račun 50101-603-45361 cADITi Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. s® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir b®se" Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • J* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih & v Italiji pri SP!, član ttalljanskjM zveze časopisn}J! 25. aprila 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I JZTT j Trst založnikov fltb SKRAJEN POSKUS ZA REŠITEV IGER V MOSKVI Killanin predlaga srečanje s Carterjem in Brežnjevom Najmlajši Caltagirone v zaporu K bojkotu pristopi! tudi olimpijski odbor LR Kitajske LAUSANNE — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin je naslovil predsednikoma ZDA Carterju in SZ Brežnjevu brzojavko, s katero ju prosi za razgovor, z namenom, da ju prepriča, da storita vsak zase nekaj, kar naj reši moskovske igre in samo mednarodno olimpijsko gibanje. Killa ninova pobuda je izraz skrajne zadrege olimpijskega odbora, ki ne more najti rešitve (kot so pokazala tridnevna jalova pogajanja v Lau-sannu) spričo pritiskov političnih oblasti na državne športne organe, obenem pa skrajni poskus, da se najde izhod iz krize, ki ne grozi samo poteku iger v Moskvi, ampak postavlja sploh v dvom nadaljnje prirejanje olimpijskih iger. Lord Killanin je izrazil optimizem glede uspeha te zadnje pobude, češ da je iz dosedanjega dopisovanja s predsednikoma SZ in ZDA dobil vtis, da si žehta srečanja z njim. Če bo do tega prišlo, je izjavil na tiskovni konferenci po zaključku zasedanja MOO, bo Carterju in Brežnjevu ponovno tolmačil stališča, ki jih vsebuje sklepni dokument. V njem olimpijski odbor potrjuje na men. da ohrani nepolitični značaj iger in poziva vlade, mednarodno javno mnenje in sredstva množičnega obveščanja, naj mu pomaga jo rešiti olimpijska načela. Predsednik mednarodnega olim pijskega odbora je dejal, da niso sprejeli nobene odločitve glede izvedbe moskovskih iger brez državnih himen in zastav, spomnil pa je, da nobeno pravilo ne obvezuje a tletov, da se udeležijo otvoritvenih in zaključnih slovesnosti. Ni hotel komentirati pritiskov nemške in ka nadske ter nekaterih drugih vlad za bojkot poletnih iger. izrazi! je le zaskrbljenost, ker bi mogli «spro- OD MAJA 12 TOČK VEČ Rekorden skok draginjske doklade žiti verižno reakcijo*. Glede možnosti, da bi izbrali Grčijo za sta- len sedež olimpijskih iger, je Killanin izjavil, da je predlog zam miv, a da ga je treba skrbno proučiti. Medtem je tudi olimpijski odbor LR Kitajske odločil, da svojih atle tov ne bo poslal v Moskvo, če SZ ne bo umaknila svojih čet iz Afga nistana pred 24. majem. Kitajska vlada se je bila izrekla za bojkot že 1. februarja. Ameriška vlada je izrazila zadovoljstvo ob pozivih nemških in kanadskih političnih o-blasti domačim olimpijskim odborom, naj ne sodelujejo na moskovskih igrah. Skupina 19 ameriških atletov, trener veslaške ekipe in celo član izvršnega organa ameriškega olimpijskega odbora so pa nasprotno zahtevali od sodišča razveljavitev sklepa o bojkotu, ker je v nasprotju z načeli —U~J~ :~ svobode in RIM — Izvedenci posebne komisije za draginjske doklade pri državnem zavodu za statistiko so po včerajšnji seji potrdili napoved, da se bo od maja draginjska doklada povečala za 12 točk. Pokazatelj premične lestvice, ki je znašal konec: januarja 214 točk se je zaradi inflacije v februarju in marcu povzpel na 224,55, tako da bo le majhno naraščanje cen v aprilu privede! indeks na raven 226, torej na 12 točk razlike v trimesečju. V prihodnjih treh mesecih bodo torej podrejeni delavci in uradniki prejemali pri plačah po 28.668 Mr več. Italijanski gradbenik Canullo Caltagirone je od včeraj zaprt v rimskih zaporih. Dominikanske oblasti so ga namreč po aretaciji izgnale iz države. Po kratkem postanku v Madridu, so ga z letalom prepeljali v Rim, kjer ga .je pričakala italijanska policija (Telefoto AP) .....................................................n............................................................................... PO PRIČEVANJU SKESANEGA' PECIJA SODNIK GALLUCCI PREKLICAL ZAPORNI NALOG Padovski profesor Toni Negri ni sodeloval pri pokolu v Ulici Fani in umoru Alda Mora Peci razbremenil tudi Alunnija, ki je bil obtožen sodelovanja pri umoru sodnika Croceja V Turinu se je predala Digosu brigcdistka Roppoli - Bodo zaslišali tudi Bettina Craxija ? RIM — Patrizio Peci, bivši vojaški voditelj turinskega voda rdečih brigad, je glavni avtor zadnjih raz pletov sodnih preiskav o najbolj krvavih zločinih, ki so jih teroristi izvedli zadnja tri leta. V zaporu v Pescari, kjer so ga skoraj nepretrgoma poslušali turinski sodniki, je skesani terorist obnavljal dogodke, okoliščine, imena. Vehko ljudi, domnevnih teroristov, je spravil v zapor z obtožbo organizacije in sodelovanja v oboroženi tolpi; še posebno tragična je bila reakcija odvetnika Arnaldija, ki se je po izročitvi zapornega haloga prejšnjo soboto ustrelil. Preiskovalni sodniki so uresničili aretacije in preverili njegove informacije o terorističnih bazah. Dejansko se je izkazalo, da Peci ni lagal; njegove informacije so točne in verodostojne. Omogočile so sodstvu in karabinjerjem, da so razkrojih teroristično mrežo rdečih brigad v Pie- Dva obtoženca pa je Peci «rešil* izredno težkih obtožb. Gre za bivšega voditelja gibanja «potere o-peraio* Tonija Negrija in vodilnega člana teroristične organizacije «prima linea* Corrada Alunnija Prvega so po njegovem pričevanju oprostili obtožbe, da je sodeloval pri pokolu v Uhci Fani in ugrabitve ter umora Alda Mora. drugega pa sodelovanja pri umoru predsed nika odvetniške zbornice v Piemontu Croceja. Pojdimo po vrsti. Po včerajšnjem sklepu preiskovalnega sodnika Gal-liicdja. ki vodi preiskavo o umoru Alda Mora. da prekliče zaporni nalog proti padovskemu profesorju, je postalo jasno, da so bih dokazi o Negrijevi krivdi precej neotipljivi. V obrazložitvi včerajšnjega ukrepa namreč piše, da so Negrija obtožili sodelovanja pri pokolu in umoru Mora na podlagi poročil sodne policije in nekaterih pričevanj, da montu, močan udarec pa so zadali je prav on bil neznani telefonist, tudi genovskemu vodu s pokolom ki je 30. aprila leta 1978 telefoni-v Ulici Fracchia. ral iz Rima Morovi ženi in zagro- amaterskega športa. ..................................................................I... Zasedanje interinalnega odbora MDS zil v imenu rdečih brigad, da bodo Mora ubih, če ne bo nobenih ugodnih razpletov. Izvedenec za primerjanje glasov Oscar Toši je potrdil, da je bil glas neznanega telefonista prav Negri jev, to pa je bilo dovolj za zaporni nalog. Gal-lucci je včeraj priznal, da so drugi izvedenci prišli do nasprotnega rezultata, toda šele po Pecijevem pričevanju in preiskavah, ki so mu sledile, je postalo dokončno jasno, da je premalo dokazov za Negri-jevo obtožbo pri tragični «zadevi» Moro. Negrijev zagovornik Siniscalchi je po Galluccijevem ukrepu izjavil, da je zadovoljen, kljub temu pa mu prav ta ukrep ustvarja nove dvome o načinu poteka preiskave. Zakaj so sodniki tako ostro ravnali s profesorjem Paolom Bozzijem, ki je potrdil Negrijev alibi (dvakrat so ga pridržali, enkrat pa celo a-retirali zaradi lažnega pričevanja), zakaj niso zaslišali vseh preostalih razbremenilnih prič, ki jih je Negri predlagal, kdo je sploh profesor Oscar Toši, ki je dokončno pri bil Negrija? Siniscalchi je nato izrazil še negativno oceno ravnanja padovskega preiskovalnega sodnika Calogera, ki vodi preiskavo o avtonomiji in je sprožil «blitz» lanskega 7. aprila, po katerem je vsa operacija zadobila ime. Takrat je bil aretiran tudi Toni Negri na podlagi obtožbe oborožene vstaje in organizacije ter ustanavljanja oborožene tolpe. To so najhujša kazniva dejanja, ki jih predvideva italijanski kazenski zakonik in prav zaradi teh bo Negri še ostal v zaporu. Tudi za Corrada Alunnija so sodniki sprejeh podoben ukrep. Popolnoma so ga razbremenili obtožbe, da je bil eden od treh morilcev od vetnika Croceja, ki ga je komandos rdečih brigad ubil v Turinu 28. aprila 1977. Zaporni nalog za ta umor so voditelju «prima linea* izročili v zaporu lanskega januarja na osnovi, pričevanja nekaterih o-seb, ki' so ga prepoznale za domnevnega morilca. «V?evedni» Peci pa je prepričal sodnike, da je bilo prepoznanje zmotno, kajti po njegovih besedah so sestavljali komandos Raffaele Fiore, Angela Vai (oba sta baje «skesana» terorista) ter «siva eminenca* rdečih brigad, neulovljivi Mario Moretti. Tako kot Negri pa bo tudi Alunni ostal v zaporu zaradi drugih številni!) in težkih obtožb. Turinski sodniki, ki vodijo prei- skavo o delovanju rdečih brigad in so v teh dneh, kot smo omenili, poslušali pričevanje Patrizia Peci-ja, so se včeraj srečali z novinarji. Po teh zadnjih novostih ter vesti, da se je turinskemu političnemu oddelku Digosa predala 28-letna brigadistka Maria Rosaria Roppoli (agentom je tudi izjavila, da je prijateljica Patrizia Pecija), proti kateri so takoj izdali zaporni nalog, so sodniki izjavili, da je praktično končan pri del operacije v.Piemontu, med katero so aretirali nad 50 oseb v mesecu dni in odkrili več terorističnih baz. Po njihovem mnenju ne bi smelo v prihodnjih dneh priti do novih aretacij Novinarjem, ki so jih spraševali o Craxijevi domnevi, ki jo je izrekel v parlamentu glede obstoja nekega ideološkega «staroste» na čelu političnega štaba rdečih brigad, pa so sodniki izjavili, da so o tem brah le v časopisih. V primeru pa, da bi to bilo potrebno, bodo v prihodnjem zaslišali Craxija samega. BENEŠKI DNEVNIK V PROSTORIH PD IVAN TRINK0 V ČEDADU Veleposlanik Marko Kosin v krogu beneških Slovence V Bardu si je ogleda! obnovo porušene vasi s solidarnostno pomočjo jugoslovanske ČEDAD — Jugoslovanski veleposlanik v Italiji Marko Kosin je sklenil svoj uradni obisk v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pred odhodom v Tolmin, kjer se bo danes v pogovoru z družbenopolitičnimi dejavniki te občine seznanil z obmejnim sodelovanjem med zgornjim Posočjem ter Beneško Slovenijo, se je na sedežu prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu sešel s predstavniki slovenskih beneških društev. Sprejema so se udeležili če-dadski župan Giovanni Del Basso, pokrajinska svetovalca Petričič in Chiabudini, župani beneških občin Bonini (občina Grmek), Zuanella (občina Sovodnje), Manzini (Pod-bonesec) in Sabadini (Torreano). Poleg generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja se je srečanja udeležil tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL za severnoprimorske občine Vlado Uršič. Na sprejemu so bih tudi številni zastopniki slovenskih duhovnikov iz Benečije in Kanalske doline, ki se zbirajo okoli lista Dom. Predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, profesor Viljem černo je v pozdravnem nagovoru dejal, da v prijateljskem vzdušju, ki ga ustvarjajo dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo, manjšina lahko mirneje živi ter opravlja svojo vlogo povezovalca med dvema sosedama. Izrekel je priznanje beneškim županom, da so prišli na sprejem, ter pohvalil njihovo prizadevanje, da bi beneški Slovenci našli zaposhtev v svojem kraju. Pozdravnim besedam se je pridružil tudi čedadski župan Del Basso. Povedal je. da vladajo med Slovenci, Itahjani in Furlani v teh krajih dobri odnosi, da so obmejni kraji primer v malem, kako je treba graditi evropsko skupnost. Veleposianik Kosin se je zahvalil za prisrčne pozdrave. Dejal je, da se je v stiku z beneškim življem lahko prepričal o. njegovi trdoživosti in navezanosti na zemljo in na jezik, dasiravno so ga odcepili od slovenskega pred sto desetimi leti. Jugoslavija si prizadeva, da bi se beneški Slovenci počutili enakovredni v italijanski republiki in da bi kot zadovoljni državljani lahko več prispevah k dobremu vzdušju, je še dejal veleposlanik Kosin. V dopoldanskih urah je ambasador Kosin v Vidmu uradno obiskal prefekta, pokrajinskega predsednika, župana ter predstavnike trgovinske zbornice, popoldne pa se je odpeljal v Bardo, kjer so ga sprejeli predsednik koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa Dino del Medico, predsednik teritorialnega odbora SKGZ Viljem Černo, župan občine Bardo Sergio Pi-noza in predsednik gorske skupnosti Sergio Sinicco. V Bardu je veleposlanik Kosin lahko na kraju samem ugotovil velik uspeh pri obnovi vasi s pomočjo solidarnosti Jugoslavije. Obiskal je tudi županstvo in neko «slovensko hišo* v Bardu, (gv) SEUL — Mestece Sabuk, v Južni Koreji, je že od nedelje v rokah 3.500 rudarjev, ki zahtevajo povišanje plač. Mestne oblasti so prepovedale množičnim sredstvom, da bi poročala o incidentih in . med rudarji in pohcijo. Kaže,! so bih to najhujši v zgodovin1 >. dikainega boja v Južni Koreji. TURIN — Turinski pretor Giulia Violante je včeraj r. da mora Fiat spet vzeti na Riccarda Braghina, enega od službeneev, ki jih je vodstvo f£j odpustilo od službe, češ da so * povezani s terorizmom. WASHINGTON - Neki visoki meriški funkcionar je potrdil & ti ki so jo objavili prejšnji tede«* ja ganski uporniki, da so med nap3* na letališko oporišče v Bagrafl«1 zu Kabula, ubih 50 sovjetskih ™ k č vojaških le**"- it kov in uničili več uiuiiiiiuiiiiiitiiisttiiuiiiuitiiiitiinmniiimiitmiiiiiniiiiiinmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin*'1 ,11111“ Jit m Naftnega madeža na Padf ni bilo mogoče zajeziti CREMONA - Veliki naftni madež (približno 400 ton petroleja), ki je v ponedeljek po okvari na naftovodu Genova - Milan onesnažil Pad, se je včeraj zaradi zmanjšane hitrosti rečnega toka, lepega vremena in pomanjkanja vetra razdelil na številne majhne madeže, ki sedaj stagnirajo ob številnih sipinah, zalivčkih in ob bregovih vzdolž re- iiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiuiiimiiimiiiuiMifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiitiituiiiiiii PRVI IZSLEDKI PREISKOVALNEGA URADA NOGOMETNE ZVEZE Štiri društva in 18 nogometašev prijavljenih disciplinski komisiji Nogometaši tvegajo doživljenjAo izključitev, društva pa izpad v B ligo FIRENCE — Preiskovalni urad italijanske nogometne zveze je včeraj prijavil zaradi prekrškov na športnem področju disciplinski komisiji 18 nogometašev, predsednika Milana in štiri nogometna društva A hge: Milan, Lazio, Avellino in Perugio. Prijavljeni so osumljeni, da so se pred tekmama sporazumeli za izida dveh srečanj; Milan -Lazio z dne 6. januarja, ki se je končala z zmago Milančanov (2:1) in Avelhno - Perugia z dne 30. decembra (rezultat je bil neodločen 2:2). Disciplinska komisija bo morala sedaj nujno ukrepati proti nogometašem in društvom, ki tvegajo hude obsodbe. Nogometaše bi iahko dožiyljenjsko diskvalificirali, tri od štirih društev (Milan, Perugia in Avellino) pa tvegajo nazadovanje v B ligo. HAMBURG — V Hamburgu je te dni v teku vrsta Razgovorov na mednarodni ravni med bogatimi in revnejšimi državami za preureditev monetarnega sistema, ki je že dalj časa hudo neuravnovešen. Po ocenah izvedencev dosegajo pre sežki v denarnih rezervati proizvajalk nafte 120 milijard dolarjev, medtem ko znašajo deficiti v plačilnih bilancah razvitih držav in dežel v razvoju 50, oziroma 70 mi lijard dolarjev. Danes se bo začela v Kongres nem centru seja interinalnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, ki mu bo predsedoval italijan ski zakladni minister Pandolfi. 21 finančnih ministrov, ki zastopajo vseh 138 članic MDS, bo razprav ijalo o ustanovitvi «nadomestnega računa*, v katerega naj bi se ste kal del dolarskih rezerv. V strokovnih krogih vlada pa prepričanje. da ludi ob tej priložnosti ne bodo sprejeli nobenih sklepov, ker so gledišča še precej različna. Na sliki (telefoto AP): Kongresni center v Hamburgu, kjer zaseda interinalni odbor Mednarodnega denarnega sklada. IIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMlllllllllIMlinillllllllllllllllllllHMIIIMIIllMlllllllfllllllllllHIIIIIIIIIIIIHIllliiAiniVIIIIIMIIIMIIIIMIlllimillUllllIlIlHIUIIIIIIIHmilllllllllimillimMllinillllllimHHMMIIIIMMIIMIHIIIIlillllllUIIIIMIIllll« ZAKAJ BI NE GOVORILI NORDIJSKO? STOCKHOLM — «Govori nordijsko* je nasvet, ki ga daje drobna knjižica; res je, tak jezik morda danes ne obstaja, vendar pa ga je bolje ustvariti, I ot se zatekati vedno k angleščini. Knjižica je ena izmed pobud nordijskega sveta, skupnosti parlamentarcev iz petih držav (Švedske, Norveške, Danske, Finske in Islandije), ki si prizadevajo za dosego čim tesnejšega medsebojnega sodelovanja in jih zaskrbljuje dejstvo, da si angleščina v čedalje večji meri utira pot med prebivalstvom teh držav. «Pogosto se dogaja, piše v knjižici, da se Skandinavci pri medsebojnih pogovorih zatekajo k angleščini.* To je negativno, pravijo avtorji knjižice, ne samo zato, ker krši ideale jezikovne enotnosti, ampak tudi zato, ker odpira vrata nesporazumom. glede na različno raven obvladanja angleščine Večji del knjižice je namenjen navodilom, kako naj bi povečali podobnost med švedskim, norveškim in danskim jezikom. Tega niso naredili s finskim jezikom ogrskega izvora, ki se povsem razlikuje od ostalih skandinavskih jezikov. Vsekakor obvlada večina Fincev tudi švedski jezik, ki je na Finskem drugi uradni jezik. Kar pa zadeva Islandijo se je tamkajšnji jezik od devetega stoletja do danes kaj malo spremenil. Vendar pa so na otoku od leta 1241 do leta 1944 vladali Danci in govore prebivalci Islandije tudi nekakšno poenostavljeno danščino, ki bi lahko bila celo vzorec za «nordijski jezik*. Skandinavska letalska družba SAS je že sama poskrbela za uvedbo e-notnega poenostavljenega skandinavskega jezika, ki mu pravijo «saspe-ranto*. Gre za sestavljenko oznake letalske družbe SAS in mednarodnega jezika esperanto, vendar pa v pilotskih kabinah in v pogovorih s kontrolnimi stolpi dosledno uporabljajo angleščino, da bi ne prišlo do nesporazumov. Pri postopku za poenotenje jezika imajo naj večje težave Danci zaradi svoje neobičajne izgovarjave. Norvežani pravijo o njih, da govorijo, kot da bi imeli krompir v ustih, medtem ko jim Švedi očitajo, da začenjajo besedo pravilno, na sredi pa se jim začne hlipati in si morajo «očistiti grlo* pred koncem vsake besede. Norveški in švedski slovar sta si precej slična, vendar pa so nekatere «zanke», ki povzročajo vrsto nevšečnosti. Če se Šved zanese na sličnost jezikov in se norveškemu gostitelju zahvali, ker je preživel zelo «rolig* večer, bo naletel na bolj ah manj prikrito negodovanje. Roiig pomeni v švedščini prijetno, v norveščini pa dolgočasno. Če pa ti se Norvežan opravičil švedskemu poslovnemu partnerju, da ga canled- ning» ni obiskal bi verjetno za vedno končal vse kupčije: prepričan bi bil, da se opravičuje, ker ga ni obiskal zaradi prezaposlenosti, dejansko pa bi v švedščini to pomenilo, da ga ni obiskal, ker za to sploh ri imel razloga. Pri Norvežanih je vse še bolj zapleteno, saj sta na Norveškem kar dva uradna jezika, prvi pod vplivom štiristoletne danske zasedbe, drugi pa čist norveški jezik. Vse šolske knjige so natisnjene v obeh jezikih. Vsekakor pa nordijski svet še vedno upa; v knjižici so navedene nekatere največje in najhujše zanke, v katere se lahko človek ujame pri uporabljanju enega od skandinavskih jezikov v pogovoru s pripadnikom drugega naroda. V knjižici je navedena tudi izgovarjava posameznih besed in gesel, kar seveda bistveno pripomore k medsebojnemu razumevanju. Med prijavljenimi nogometaši so nekatera zveneča imena italijanskega nogometa: Paolo Rossi, Giordano, Wilson, Manfredoma, Chiodi, De Ponti in drugi. Vse sta vpletla v afero o nezakonitih nogometnih stavah in prodanih tekmah rimski trgovec Massimo Cruciani in gostinec Alvaro Trinca. Proti nekaterim nogometašem je izdalo rimsko sodstvo zaporne naloge, tako da jih je 13 že okusilo italijanske zapore Poleg sodstva pa je uvedla preiskavo o nogometnem škandalu tudi nogometna zveza. Potem ko je preiskovalni urad na prošnjo sodnikov za približno mesec dni prekinil preiskavo, jo je v zadnjem času nadaljeval, kar je tudi privedlo do včerajšnje prijave športni disciplinski komisiji. Vse kaže, da bodo športni sodniki sodili nogometašem in društvom v začetku junija, ko naj bi potekal proti njim tudi proces pred rimskimi sodniki. Preiskovalni urad nogometne zveze pa ni še končal svojega dela: še vedno nadaljuje preiskavo o domnevnih nepravilnostih na preostalih osmih tekmah. Izsledke bo čez nekaj dni posredoval disciplinski komisiji. razmah različnih oblik narodnoosvobodilnega gibanja na železnici. Kljub okupatorjevemu nasilju sta bili moč in širina Osvobodilne fronte na železnici tolikšna, da sta skupaj z ostalimi oblikami boja, kot so sabotaže, stavke, prevoz ilegalcev itd. predstavljale narodnoosvobodilnemu gibanju varno zavetje in neprecenljivo moč. V svoji knjigi avtorica Anica Vidovič - Miklavčič še posebej obravnava vlogo nekaterih najpomembnejših voditeljev in organizatorjev osvobodilne fronte, železničarje, kot so narodni heroj Tine Rožanc, Peter Romavh, Tone Šušteršič, Tone Zalar in drugi. Opozarja, da vključevanje železničarjev v NOB korenini v dolgoletni tradiciji njihovega strokovno organiziranega delavskega gibanja na Slovenskem. ke. Naftni val se je nai daljšal in zajema sedaj po01"" kakih 30 do 40 kilometrov, i ; Razkroj velikega madeža j®, vzročil gasilcem in številnih1 nikom še dodatne preglavic« "J'i osnaževalni akciji. Slednji so 'j pripravljeni, da zajezijo na*\Ll ,f umetno pregrado, nekakšnim J^f pri otoku Serafini nedaleč od mone, kar naj bi omogočilo nje nafte v avtocisteme. . zmanjšane hitrosti in razkroj« nafta sploh ni prispela do 0 j, tako da je bilo vse delo kaki*1 g oseb, ki sodelujejo pri akcij1-man. «čistilce» Pada čaka sed«! dodaten napor. Nafta se je P šila po reki in v posameznih^ kah jo je premalo, da bi jo *. j črpali z gladine reke. Nekaten jj, bili mnenja, da bi uporabili Pj, stilni akciji razna kemijska ki bi jih spustili na onesnaženj‘ j no površino s helikopterjev. krep so pozneje kategorično t-T li, saj obstoji nevarnost, da h>, j pila preveč' obtežila nafto, ki zato pogreznila na dno reke-loška škoda, ki je itak že ye% bi bila v takem primeru 'uft jt lcuvv.;ih imet m k I* ki se je v ponedelj^ I, je pustila za seboj "j Nafta, ki lila v Pad, ,__________________ vo morijo rib, hudo prizadet«, je bila tudi rečna flora. B«« reke so na več mestih pokriti kaj milimetrsko plastjo nafte-., je močno oškodovalo tamk"' prebivalstvo, ki je v precejšni1 , gospodarsko odvisno od reke, ™j) ženo pa je tudi preskrbovanr J rezerve pitne vode. Včeraj s° jtr munistični poslanci naslovih ri italijanska ministrstva nje, v katerem sprašujejo, kaj jv j) ukrenila, da bi omejili škodo, * povzroča naftni madež. Na sliki (telefoto AP): nost ribiča na bregu Pada. Dejavnost železničarjev v Sloveniji v letih 1941-43 LJUBLJANA — Založba partizanska knjiga je predstavila monografijo, ki odkriva pomen organiziranega dela železničarjev ljubljanske pokrajine v času italijanske okupacije, v letih 1941 - 1943. Izdajo te knjige je omogočilo sodelovanje «In-štituta za zgodovino delavskega gibanja* v Ljubljani in Železniškega gospodarstva Ljubljana. Osrednji najobsežnejši del knjige so poglavja, ki prikazujejo ustanovitev in razvoj organizacije Osvobodilne fronte, ki je pod vodstvom komunistične partije postala trden temelj za Na Bledu seja komisij o videmskem sporazum«1 .. .. , ... ,_______ ______|______rtfjP jugoslovansko - italijanske delovne skupine za novelacijo viden1«* BLED — Na Bledu se je 24. aprila pričelo dvodnevno zase sporazuma. Jugoslovansko delegacijo, v kateri so predstavniki zvezni h r republiških organov in obmejnih občin, vodi predsednik jugos*0'..) skega dela stalne mešane komisije za izvajanje določb videm^Si sporazuma Tone Poljšak, italijansko pa ambasador v italijan*1 P ministrstvu za zunanje zadeve G. Trotta. f S Sporazum o ureditvi osebnega prometa ter suhozemskega 111 .si s isK‘ morskega prevoza in prometa'med obmejnimi območji (vid®*^ sporazum), ki se uspešno izvaja že več kot 20 let, naj bi bil v n0 -^ I k/u-ivlilii li eiiniiL IntMnl X*.__I..J - L , • i i . L besedilu v svojih temeljnih funkcijah potrjen, hkrati pa izb°V in prirejen novim razmeram. Pri tem bodo uveljavljene pred^- j poenostavitve. Za izdajo in uporabo dokumentov in zaokrožene C* 'S ske valutne olajšave. Nekoliko se bo razširilo območje velja^j j sporazuma, ki je do sedaj obsegal posamezne kraje, v prihodnje A 1 naj bi pokrival celotno ozemlje občin in sicer na jugoslovanski s*j> s tem, bila vključena sr«0 občine Jesenice, Tolmin, Nova Gorica, Koper, Izola, Piran ter Z italijanske strani, pa bi skladno kot so Tržič, Čedad in druga.