55 Novičar iz domačih in tujih dežel. z Dunaja. — Samo o vspehih razprav z ruskim ministrom Giers-om je bilo mogoče pretekli teden še kaj brati in čuti poleg sicer edino vladajoče dogodbe bivšega poslanca Kaminskega. — Levica državnega zbora spustila je vse svoje viharje in nevihte v zboru ia po časnikih, da bi dobila za Kaminski-ovo dogodbo kaj držaja zoper vlado Taaife-ovo. Vsi časniki kričali so po prejetem povelji: „Gorje! na desnici državnega zbora 80 poslanci, ki v poslanskem |:oklicu iščejo dobička —-dobička 630.000 gold.; to se godi na oni desnici, katera nam vedno očita „Trinkgelder'*, „Chabrus" in druge take malenkosti, toraj križajte vlado, križajte desnico!" Tako kričanje traja zdaj blizo 14 dni. In kaj je storila desnica? Poljski klub je, zvedevši, da je ud njegov Ramenski po drugem udu Wo 1 s kem res izročil tožbo zoper judovskega barona Schwarza, v kateri zahteva za svoje posredovanje in pripomoč pri pripravah in oddaji gališke transverzalne železnice po prej prejetih 3000 gL 56 še ostanek obljubljenih 3%, namreč 325.000 gold., in pri obširnem vtemeljevanji sumiči uradnike, ki so imeli pri tem opraviti; poljski klub je ona dva svoja uda iz-bacnil in sta po klubovih pravilih morala odložiti svoji poslanstvi. Desnica je izbacnila ona dva uda svoja, ki sta se pregrešila zoper častni posel poslanca. Pozve-deti, ali je morebiti še kaj v tej zadevi zapletenih, vprašala je tudi združena desnica vlado, ali hoče to dogodbo z največo ojstrostjo preiskati, da se pozvedo in kaznujejo vsi vdeležoiki, pa tudi reši čast po krivem natolce-vanih; na to je vlada koj odgovorila, da je vse potrebno v ta namen koj vpeljala, da hoče stvar kar najhitreje rešiti in potem izid preiskave zbornici naznaniti. — Levičarjem tudi to ni zadostovalo in predlagali so, naj se so-stavi iz zbornice posebna komisija, katera naj bi to preiskala; desnica tudi temu ni hotela nasprotovati izrekši samo, da s tem ne izreče vladi nikakoršne nezaupnice, da se ji pa taka Komisija po tem, kar se je sicer storilo, zdi odveč. Izvolil se je tedaj včeraj poseben odsek 15 udov, ki bo imel z obširnim in nadrobnim gradivom v roki priliko, vse na drobno preiskati. Desnica je privolila v to z dostavkom, naj se vsak sokrivec brez-ozirno kaznuje, pa tudi vsem po nedolžno obdolževanim čast povrne. — In kaj se zgodi včeraj po vsem tem! Levični časniki začeli so zagovarjati Kaminskega, Wol-skega in fcchwarza in vso to dogodbo. (Glej ;;Neue fr. Presse".) To je ona obrekovana nedolžnost levičarjev. V včerajšnji seji državnega zbora volil se je odsek 15 udov o zadevi KamiusKOvi, sklenilo se je oddati postavo o ribštvu posebnemu odseku ter se naglašalo od češkega in poljskega kluba, da postavodajstvo o ribštvu spada v področje deželnih zborov in da se bo desnica tega držala; na dalje prebralo se je pismo isterskega poslanca barona Jakoba Lazzarini-a, v katerem naznanja odpoved na poslanstvo zarad svojih družinskih in gospodarskih razmer (ima veliko gospodarstvo, bolno soprogo in skrb za veliko družino). Iz Trsta. — Mestni zbor v svoji lahonski večini hodi neustrašeno po stari, državi sovražni poti, ne da bi merodajne oblastnije poskušale tukajšnje razmere enkrat predrugačiti po naravni poti. Zadnjič obravnaval je mestni zbor poročilo šolskega odseka, v katerem se je pretresavala naredba c. k. namestništva, po kateri je bilo nekaj ustanov odvzetih viših šol dijakom zato, ker so se vdeleževali demonstracij za Oberdanka. Nekateri odborniki trdili so z vlado vred, da je v tej zadevi C. k. namestništvo storilo samo svojo dolžnost kot ona oblast, kateri pripada nadzorstvo ustanov, in da je to najmanje, kar državna oblastnija more storiti, da ne pusti rabiti dohodke ustanov zoper obstanek države. Lahonska večina mestnega zbora sodila in sklenila je drugače reKOč, da se namestništvo nima brigati za politično mišljenje dijakov, ki vživajo ustanove, ter da je prekoračilo po postavah dane meje, in sklenila je vložiti pritožbo v tej zadevi do ministerstva zoper naredbo namestništva. Glasoval je z Lahoni baje tudi baron Mor-purgo , ki se sicer prišteva vsaj od tržaške merodajne strani k avstrijski stranki. Tako se lahko prepričamo pri vsaki priliki, da je mestni magistrat in večina zbora zmiraj dobro zavetišče državi sovražnega lahonstva, in vendar gospodarita v Trstu oba dalje in dalje brez ovir. Potem se pa čudijo gospodje na Dunaji, kako da gospodari in raste v Trstu „irredentizem". Francoska. — Dne 9. spoznala je sodnija, kateri je bila pripadla preiskava zoper princa Napoleona, da v njegovem dejanji ne najde nič protipostavnega, tedaj se preiskava vstavi in princ Napoleon spusti iz ječe. -— Soboto in pretekli ponedeljek pa se je obravnal v sta- rešinski zbornici francoski sklep zbornice poslancev, kako postopati zoper one osebe, katere preže na francoski prestol. Zbornica poslancev je sklenila, da vlada sme izgnati iz Francoske vse ude poprej vladajočih družin, da jih pa* mora odpraviti iz armade francoske, Zbortiica starešin je v svoji večini ta sklep po obširnem dvadnevnem posvetovanji zavrgla pretekli ponedeljek. Poročevalec komisije trdil je in vtemeljeval, da take postave ni treba, da bi pa tudi pričala o veliki slabosti republike, ker bi ona segala po onih sredstvih sile, katerih so se posluževali zmiraj z nasprotnim vspehom samovladarji in konvent francoski. V republiki je vsak državljan enak in morajo veljati za vse enake postave; predlog po sklepu zbornice pa obsojuje nedolžne brez preiskave, brez sodbe, in izključuje od služeb osebe, katere so se zmiraj (kakor Orleanci) nevstrašeno stavile v prve vrste braniteljev Francoske. Tudi bivši minister pomorstva govoril je z odličnimi znanimi državniki vred v enakem smislu in ojstro. — Minister pravosodja De-ves skušal je braniti sklep zbornice poslancev, žugal je in svaril, naj se starešinstvo ne loči od sklepa in načel zbornice poslancev, pa vse zastonj. Večina zbornice zavrgla je z veliko večino sklep poslancev in predloge ministerstva, pa tudi vse popravke nasvetovane pri obravnavi, ki so se vjemali z načeli onih predlogov. Konečno nasvetoval je Leon Say sprejeti predlog Wa-dingtonov, ki izrazuje to-le: Ako katera onih oseb, ki se ponujajo za prestol francoske države, v ta namen podvzame kaj protipostavnega, ga sme pristojna sodnija ali zbornica starešin, ki se v ta namen konstituira kot sodnija, obsoditi v prognanstvo. Ta predlog bil je sprejet z okroglo 170 glasovi zoper 125. Kaj bo zbornica poslancev storila s tem sklepom, ni znano, pa prepričala se je, da se starešine ne boda preobrnili k njenim načelom.