Anja Banko
Dušan Kastelic
»Vsekakor mi je zelo koristilo, da sem v svojem prejšnjem
V • t •	•	•	f
življenju narisal stotine stripovskih zgodbic«
Dušan Kastelic (1964) je večkrat nagrajeni filmski animator, eden gverilskih pionirjev 3D animacije na Slovenskem, uveljavljeni stripar ter ustvarjalec računalniških iger. Obenem je Kastelic tudi neutruden družbeni aktivist, ki se v rodnem Zasavju s »čopičem« v roki bori predvsem za ekološko ozaveščenost družbe in prepoznavanje človeškosti v odtujenem svetu. Njegovi animirani filmi in videospoti, kot so na primer že kultni Perkmandeljc (2011) za skupino Orleki, sladko-grenka animirana ljubezensko-družinska zgodba po pesmi Iztoka Mlakarja Čikorja an'kafe (2008) in na lanskem Festivalu slovenskega filma ter nekaterih drugih ključnih svetovnih festivalih večkrat nagrajena antiutopistična parabola Celica (2017) izražajo vedno inovativno, detajlno poglobljeno in idejno ter slogovno razdelano avtorjevo umetniško žilico.
Intervju predstavlja vpogled v avtorjev umetniški razvoj in razstira njegove miselno-ustvarjalne procese, ki se nikakor ne pustijo ukalupiti v eno samo ustvarjalno »celico«.
66
Od kod ideja vizualne podobe za film Celica? Vizualno film spominja na vaš strip, objavljen v kulturni rubriki časnika Delo (Kulturčniki) - možicelj, ujet v »škatlo« (oziroma stri-povski okvirček), ki se prebije na plan in konča, izgubljen v drugem tekstu... Tudi sicer ste najprej začeli risati stripe, potem pa ste postali še animator. Začnimo od začetka... Kot mule sem sanjal, da bom nekoč risal stripe. Take, kot je Zagor ali Flash Gordon. Nekje proti koncu osnovne šole sem prvič videl stripe mladih striparjev iz Zagreba, ki so ustvarjali pod imenom Novi kvadrat. Za mulca iz Zasavja je bil to kulturni šok! Njihove ideje so bile nekaj novega in vznemirljivega. Prvič sem spoznal, da je lahko strip mnogo več od napete zgodbice. Čez noč sem opustil ideje, da bi narisal novega Zagorja, in se odločil, da bom nekoč postal član Novega kvadrata. Le da takrat še nisem vedel, da je skupina že nekaj let prej razpadla, tj. leta 1979 ...
Mnogo pozneje (leta 2002), ko sem bil že dokaj uveljavljen stripovski avtor, so mi pri časopisu Delo predlagali, da bi za njihovo kulturno stran risal kratek strip v nadaljevanjih. Dali so mi popolnoma proste roke, zato sem se odločil, da izživim neuresničene ambicije iz otroštva in narišem strip v stilu zagrebškega Novega kvadrata. Kot nekakšen hommage junakom moje mladosti! Narisal sem strip o čudnih bitjih, ki bivajo v stripovskih okvirčkih in si želijo od tam na vse načine pobegniti. Pri risanju sem zelo užival, ideje so postajale iz epizode v epizodo bolj drzne... Junak je po nekaj epizodah končno pobegnil iz stripa in se začel sprehajati po časopisu. Imel sem veliko zamisli, kaj vse bi lahko počel, osvobojen stripovskih okvirjev: lahko bi hodil po strani, spreminjal naslove člankov in delal zgago kot nekakšen tiskarski škrat... Žal so se tehnični uredniki kmalu naveličali mojih eksperimentov in mi zabičali, da se moram s stripom omejiti na prostor, ki mi je dodeljen. To pa je postalo dolgočasno, zato sem strip prekinil. Škoda.
V zvezi s kontekstom nastanka Celice - strip in film verjetno izhajata iz drugačnih smernic, bolje rečeno, trenutkov razmisleka. Sama strip berem kot tragikomično metaforo ujetosti v prostoru slovenske kulture (glede na kontekst objave v kulturni rubriki), medtem ko je »filmska« Celica seveda zastavljena kot čisto samosvoj tekst: abstrakten in abstrahiran prostor (zaporniške) celice-škatle, ki v presvetlje-ni modrini deluje kot nekakšen terarij, ponuja možnost bolj univerzalističnega branja z očitno družbeno-kritično noto, kot kritiko pasivne družbe istosti, ki drugačnost zavrača in jo poskuša zatreti. A konca sta različna: če v stripu izhoda iz istosti še ni, se v filmu junak upre, dobesedno izkorenini in spleza iz celice-škatle drugam, ven ... Kot ste sami ugotovili, je bil strip precej drugačen od filma. Strip je bil precej zabaven, medtem ko je vzdušje v animi-
r-poiia kulturafcfJelaM
ki
Kulturčniki
"Promocija " slovenske kal
Vaši kulturniki
Skaplna vU.fnl.jh hullurnl-ki vodria.il* M medna-pdnrn f<Vl»ilij "Kukala jc rrfNMsl- Jr pinLrhcU /a Ika-•dal bi ti pflajiir:
Pilo Zriravko Drtn
uJiumciM b&jvliovinp, k na
vAabito lran,mlcfi Miru k. ■rtu n kvhuro prrjlnji Min nit* na romjta / luiknum Kaliur» J« urpnM". [«»ve-enem loiitju mj nuu-H
tcudv Kil. .lil ka:iuiu|.i Hita
no «ivre-li priljj.Ui jaith kul-imii Av;uv kjjii dm
i	»eCcrum*. w
«d vrinem ruligjno* \*c
(¿•pat
•Ti. fcta « »Uf irw Ik-tiii.fl prcbctaikov
ht Nifcnje. Za/aJj Ufi >o jda bndvji iuvKi|Oda| /juuaj. u
Pogovor z Aloiom
Likovne zgodb zazvenijo c
Kob. luru sol/. Dvoje, Šc Je enlumntiče s katerim A Itn Olboh gostuje v Moderni j
pnnlvrih Nfodmmbrijc Jclrd*lM*|1t4MniMa R.
• I». UoKlrik. klk fl». TO, Icllh drl..v al . ...anl .kup
K» > pod njih pn>vl*ftt*b4ft*l galerij C po mnenju nekaterih nad. U f delom v IcJ »kupliil- Sam m i leni «c vlrinja popolnima _. Z railm ;od*Jlm pmfrhom povedan modni llrad in vim- Miru I r	pmiori* Uodrrmr hol pripadnovli todobnemu /mini
galrnjr w tdi da tlrdllr por- med.j.kcniu pktnfou Ona- (udi p« rMI Uwpl*r I'M i J, U ur JI OKOI	tudi v delih mo- Ml
prrj Iril pripaJmtL AH grr (m Jiflliinu.	ahMIjUnCf:» pnt/rl
iiuiitAultrtu'	ckaprevkoni/nu inicp-^-cN-j v Jama:
fV. /a Jn|i m (tkuftoem)fkto- poparlu. ko .«nameni m 1*1 k Ki-. |cklu Slika d.ke II in |Hed- invpUaoja, ampak jc imel nic- /ap«itf Marjlvi VSSD IU DrhcUcm »M rnoilaj tomellunli. Pn .J-vlaJ. Str.ilu V5 - wm w /».VI u- motVriUfiftu pa »M» Uhko Vcndi ukvarjati v pivni k- bf« tramu jis brci kjyiu»nnji pcuon hxn Meirtnik. » kalen« kk uporabljali .gnojene ali pn- dno r. wp<*UYit dnianco do tvnjefu «de oraamenu. |.h inicrprc- npr. k pi.jtnjci» Jda. torej d., urili, ncprali. rcokhtali ild. <dv« .i.arjanja v »lupini VSSD. Ktkimm rtofopa Ima mt- men».
.rti jI L.'i ril no.e VKti«C in	r railkdrllk'
notive. Zavedal Ktnv.JjK v	pckVmh r«vb Irfe'"
■nditklualnodelomoinora/li-	«viMi oc vwneil|ai)inam n
kuje oJ ikupimkcga. in lelc	f"*1" * P-
ielo poia»i spoMUl. tc n.nch<j	sl^nja
pridclu n ra/Ma.o lniK»fvV-	-U ali i*li o p«ka. Go-	m. /Ji
<vcet]tki<iakri|i vvj.«hnc	l»un.>p«luiii u	nunjk
.-(ivniikia IW|. Jadc|an-	ph»aje aliHk.0».	wk>ei
i ko ne morem /»ntk.i. »h bri-	la To- klt * lu <*<>**>*■
%>vtc iKdchkrf: l« k M	|e "ielo meiMBorkuv oNAe:	oirtna
m.^.- irkuinic. Kl,uf«.	Jinjmtftvo.iiNjrko. licnn Fo-	onetn
pa k- pn nwjcm teili^m	"
delu dc F'c « kMOMkrto.	kl w "" 'J> f^K
jmpak djvkt«unuiicio.	memb« - »im fcl»rfno	iraj ok
/II Uhio io /«koliko poj*-	hj Jc	nam ft Mlin
ri ^4>lik.ovinju prclic
Nc (K u rde{o nil alt la
del» m njcp«i podob* Je ne- mm ^ linijo/ .<ukitwiik>, eihHIatrvo prevlano ...mjav^c- med » put uuvai>anja. jntpak i> odi •	» "K®	"7
n*. ji iti vcfUKIM im /elo C-- K,Urn I™"™ lm"a F* m"ui
,Wne icmc % ^m delu To ^rf^k'drtajl ^ Kompo- pn-iin ni napreJek jI i lic Jenu' eni.	fcoln Wm». «na- ZMolm
■nnirt ni i4c|i. ampak ic pfeple-Mjo «lu i«Wra in.Si« in pri-vi.»p. pil pinji Mihi Gre (udi fl U\*J1 Ijinf-.-. pirkinjanje - " de hi rekel veje - n pr« b«io urUirri pn moji
Preprogo, i
Gre
v edine naje. je Me-	i»lprt vilmra plcdaicrm ob pogled*	in ludi na k Me pcKok h>be pn«	I »oje «
^ toK o^i.^rT™ i"™«"*
>Hln«»l.-.tc|...-trc-rf.	lit»
iicm »fw4|q»4n|U do maeilal	ib«i|
n »jikon^j >|wi>rilj ^ fri !*■	Dek> i
7jhel » »ujtB lek.il«). Kij» .erjelno .^vnli ludi. d* »cm
><onl imx"iKi (arero. hntni-	(A.ni (jiJ
I »t »li prcMookc ttiLe JU jih jc	Mc-a1iMin«<VtJn<. ir
i fjfiilejii mandatu, dolo pnlnl
[»■Jpiuu«ljsk.up.nj VSSD. v
bile «talne. »kJjuievale i« ¿^S* »ak. ki m.rfa «leni. obldosalc » v« dimen/ije lcdAocnilV«jc«»
|Wikki. lorej Mene. vi rop. Tla. ivorior v eckHL Na raruat Kob. Igr* Diojf. Se pa t urdd«'a wvkv" * R v kole. r,,J Uu>m ujt Ulova
fj J« Irci» ptiftmiii Sloje i*-
Uene pa u> mino dru-	\-upajr
ga<iK, ruliencin nipuniivlic«,	/mehe.
vuko /^bliknjem Jru(x\. Pri	/daj si
zadnji nwi.ihi.denimo. jw-	ptCe. \
«ena nwt»i precej manjiih	drujcaf
IrJiH,.	Am t.i -1— ^	—	Iiuujni
."j-. ", i-..«.-, i- ^
tiraJJat« fcirtamo I; koait-tild - grr pri l alr« Jrlu ¡a -brtiutrbtiu dr koral h Miril-.
T* pfifKjmhj v mi iJi «elc. a«na Mojc delo jc poilvd« iB^Uiranih in k.Hnptrkuiih fHo<««W. ki pa 'rpdj" li-'•mili. Aivlal. u%lvaljaIni .... impak vo ludi nevarni, de-viiuklivni povlopki. lahko w /c ki Mubni. i vol1
Imala nekako "doma-	vprem. ic' dtrnenrije: eden Je lahko vVo, ar
umb"l pila. imre.dr-upjc wm-	lerijdc
Uil /a prepropiv	/lil lid. \ailor nzuarr Jr rhlf: trna
ftvt\ hra Urajr. Sr, Alt >rrV%k.
ta loklo mj/»i/(r*	Z.O.
Mjinojtiede, auln.i v. ve	ieji nr
nekomu nkli poeliini. dejan-	cek.ru
vkopa to tpuuijeni: ruhjc flua	vljenl,
fil»/of»ki ItflTiin ilw)r |» v na	previja
«ta«tipi. ipnopj f.m. „H pri Kicmcbcju, Sr Je iu-	im. iuJ
Jiuihcni m vooalm vplt- Uov Lannoie knjijte, iv*	<u«ivi
" k.Mnbin.ram wbine p.v K |,|m Neila Jordana Nouni-	nema,
vi.tc. r«*m«lne in i'*oorwi- mj „c duranjc «U upn/arja-	uokviij
ne. hipne, nepovredne in pol*- iforijc. filma ... TI nailovi	iraj na me. premtil>enc - in n nikoli prcproUo najbolje utirejajo frikri,.
—h-. .... deko- dek>™ m jih najbolje imenuje-	pft»i.H
(o. ubcvcdijo.	nanjiiu TortJnhieItiiaHpo/.irim »dni1
In pri »Jrm likali mardlMT	prehod
Sploh nc. vc«xda pa je /ck>	iveloii
impiralncn m prctasicn. Na»-	Kaj j
dihvjc- »«vdutujc in vumulira	LJ*<t)r me veliko i4v*ri v bvtjcnju: la.C.
prav lobko M»»rinn Uhko tu-	tanek.
fc»i / /aielka JO. iloldja. V ^i UJi.dcvlunuUra.ovua. pm.	te vuhi
k.mickilu Moonali/ma in 6- birm odnou med Irorijo in	H|on u
«enja «dretah »vchin in nc- umtiivnijo Jc vcien in morda	naravi
hre/osrbni ni
ralivni.
ta nadar Jt mtjo mrd dr-korpitrmmljv la vmmllko li-porrdmntjo prmr pri rlrmrn-lik arnammro prrcrj ¡»triu-
ranem filmu turobno in moreče. Ideja o morečem vzdušju je namreč nastala deset let po stripu in najprej s samim stripom ni imela nobene povezave. Takrat sem imel precej stresno obdobje. Ponoči sem slabo spal in nekoč sem se v morastih sanjah znašel v temnem prostoru, v katerem so stali, natlačeni drug ob drugega, speči ljudje. Ko sem jih natančneje pogledal, sem opazil, da so s koreninami zraščeni
v tla. Poskusil sem jih zbuditi in jim nekaj dopovedati, a oni so spali naprej. Potem pa so naenkrat široko odprli oči in začeli na ves glas vpiti. Ta slika je name naredila močan
67
vtis! Moraste sanje pa so se v naslednjih letih zelo pogosto ponavljale. Počasi mi je postala všeč ideja o morečem, zadušljivem vzdušju in ljudeh, ki so napol drevesa. Bila je vizualno močna. Zdelo se mi je, da bi jo lahko kdaj uporabil.
Leta 2014 sem se odločil, da je skrajni čas, da naredim nov film. Že nekaj let prej sem načrtoval film po ideji drugega avtorja, vendar se je zadnji trenutek zapletlo z avtorskimi pravicami. Takrat sem se spomnil ideje o ljudeh-drevesih. Seveda pa moje more niso imele nobene vsebine, zato sem moral vse skupaj zapakirati v zgodbo. In potem sem se spomnil na tisti stari strip iz Dela. Epizoda o rojevanju novega ploskoglavca se je namreč super vklapljala v ta koncept. Tako sem oboje združil ter v rekordnem času pripravil scenarij in zgod-boris (sforyi?oard). Vsebina prve verzije je bila povzeta neposredno po stripu. Bila je precej krajša in na žalost ni delovala. Tudi druga ne. Šele tretja ali četrta je bila kolikor toliko dobra, a se je precej oddaljila od izvornega stripa.
V opisu stripa ste izpostavili trenutek, ko junak pobegne iz stripovskega okvirčka in se začne sprehajati po časopisu. Ta ideja se mi zdi zanimiva, saj odpira čas in prostor zgodbe in podobe na drugačen način - jo spravi v gibanje.
V tem kontekstu sem pomislila na prevezavo med vašim stripovskim in filmskim ustvarjanjem (animacija kot oživljanje podobe, ustvarjanje iluzije gibanja). Kako ste se sploh začeli zanimati za animacijo? Kako specifike samega medija (enega in drugega) vplivajo na vašo idejo? Kot sem omenil, so podobne eksperimente delali že fantje iz skupine Novi kvadrat. Strip Kulturčniki je bil nekakšen hommage tej skupini, danes že malce pozabljeni. Nekakšna zahvala avtorjem, kot so Mirko Ilič, Krešimir Zimonjič, Igor Kordej..., ki so me v določenem obdobju veliko naučili. S stripom sem se polprofesionalno ukvarjal približno deset let. Stripovski trg v Sloveniji je zelo majhen in nemogoče je preživeti samo od tega. (No, pravzaprav je tudi za animatorje trg majhen, ampak mi imamo vsaj filmske sklade, ki nam pomagajo preživeti. Pri stripu tega ni. Tam si odvisen od trga in mizernih honorarjev.) Edina možnost je bila, da »se prodam« tujcem. In po letih truda sem bil končno pred tem, da mi uspe. Našel sem agenta v Franciji (oziroma je on našel mene), ki je začel navezovati stike s potencialnimi naročniki, vse je kazalo dobro..., takrat pa sem si premislil! V tujini bi sicer lahko živel od stripov, vendar bi kot začetnik moral risati ves »pofl«, vse, kar bi mi ponudili. To pa mi ni dišalo - v Sloveniji sem sicer imel malo denarja, a vendarle veliko ustvarjalne svobode. Poleg tega so me čedalje bolj zanimali novi mediji, ki so takrat nastajali, Impresionirala me je 3D animacija, zanimalo me je programiranje računalniških iger... Tako sem se tik pred zdajci odločil, da pozabim na mladostne sanje in začnem z novo kariero. Ustanovil sem Bugbrain, inštitut za animacijo, kjer smo se posvetili animiranim filmom in računalniškim igram (v glavnem izobraževalnim).
Zame je bil prehod iz stripov na animirane filme precej neboleč. Animirani filmi so nekakšna nadgradnja stripov. Preden začneš delati animirani film, moraš najprej narediti zgodboris, ki je v bistvu strip. V naslednji fazi animatorji ta zgodboris pretvorijo v animatik - že skoraj pravi film z zvokom in kadri, ki so po trajanju in obliki precej podobni končnim ... Delo na animaciji je namreč
Perkmandeljc, 2011
68
zelo različno od dela na igranem filmu. Ker je animacija bistveno bolj zamudna, si ne moremo privoščiti (tako kot filmarji), da bi posneli nekaj 100 ur materiala in ga potem v montaži 99 odstotkov vrgli stran. Animatorji skoraj nič ne vržemo stran. Zato je ta uvodna predpriprava (zgodboris, animatik) za nas tako zelo pomembna.
Vsekakor mi je zelo koristilo, da sem v svojem prejšnjem življenju narisal stotine stripovskih zgodbic. S tem sem dobil kilometrino, rutino in postal precej dober pripovednik ... Z delom na animacijah ne moreš pridobiti takšne kilometrine, ker izdelava kratkega animiranega filma traja vsaj nekaj mesecev, če že ne let, medtem ko je kratek strip narisan v nekaj dneh. Tu je količina pomembna. Več ko delaš, več napak narediš in iz lastnih napak se najbolje učiš.
Kako razumete razvoj lastne estetske linije? Vaši animirani filmi (Perkmandeljc, Čikorja an'kafe. Celicase zdijo vsebinsko precej različni, pa vendar so si v podtonu in potezah podobni, močno prisoten je gotovo tudi element humorja.
Nekje v srednji šoli sem ugotovil, da bi se spodobilo imeti lasten prepoznavni slog risanja, če že nameravam biti umetnik. Odločil sem se, da bom razvil čim več risarskih stilov in se potem odločil, kateri mi najbolj ustreza. Že v srednji šoli sem si žepnino izboljševal z risanjem za razne časopise. Kmalu sem spoznal, da ilustracijo za otroke težko narišeš v istem slogu kot politično ilustracijo ali tehnično ilustracijo z navodili za uporabo. Zato sem se nehal truditi
iskati en sam stil, ampak sem jih sočasno razvijal cel kup in uporabljal tistega, ki je najbolj ustrezal projektu. Ta zmešnjava stilov je postala še bolj očitna, ko sem začel delati za Mladino, Tam smo avtorji nalašč risali v različnih stilih in se pod njih celo podpisovali z različnimi psevdonimi. Malo je bilo tudi zdravega rivalstva, saj smo na ta način kazali, kdo bolj obvlada ... Najboljši je bil seveda Tomaž Lavrič (lanski Prešernov nagrajenec), ki mnoge od teh slogov še vedno uporablja (čeprav že več kot dvajset let praktično sam ilustrira Mladino, ljudje še vedno mislijo, da za revijo riše cela četica ilustratorjev).
In tako je naneslo, da nikoli nisem razvil nekega zame prepoznavnega risarskega sloga. Oziroma sem jih razvil preveč, da bi se kakšnega od njih posebej oprijel kot »svojega«. Seveda sem tudi sam imel vzornike, ampak vseeno je bil vsak od mojih stilov dovolj originalen in nimam slabe vesti, da sem koga kopiral.
Ne samo likovno, tudi vsebinsko sem se vedno trudil, da je bil vsak nov projekt popolnoma drugačen od prejšnjega. Novi film Celica je na primer v vseh pogledih popolnoma drugačen od Čikorje an' kafe. Po uspehu slednjega so ljudje od mene pričakovali, da bom delal samo take, lepe risanke, zato sem se z novim filmom nalašč hotel od tega čim bolj oddaljiti. Na podlagi Čikorje so si ljudje o meni ustvarili predstavo, da sem nežen in poduhovljen, kar mi je šlo malo na živce. To sem hotel z novim filmom razbiti. Bi se pa z veseljem še kdaj vrnil in naredil kaj po
69
Mlakarjevih pesmih - načrtoval sem celo serijo filmov po njegovih pesmih. Ampak to je predvsem ogromen producentski zalogaj. Pravijo, da danes ni umetnost narediti film, umetnost je zbrati denar zanj in ga prodati.
Že med delom sem se zavedal, da Celica ne bo tako vsesplošno dopadljiva kot Čikorja. In res se dogaja, da gre Celica mnogim na živce. Ta film izrazito polarizira ljudi: enim je všeč, drugi ga ne prenašajo. Tistih vmes ni veliko. Verjetno je to v redu, saj je najslabše, če si nekje »vmes«, mlačen ... V neki fazi sem resno razmišljal, da bi naredil like bolj karikirane, bolj simpatične, bolj risankaste... V eni od verzij naj bi bil to otroški film o zdolgočasenih rožicah in o eni, ki ostalim počasi raste preko glave. Tako bi bila zgodba verjetno bolj uspešna. A s tem bi izgubil temačno, zadušljivo vzdušje, ki je bilo inspiracija za film. Tako sem se odločil, da kljub vsemu ostanem pri prvotno zastavljeni ideji.
Pomembno vlogo v vaših animiranih filmih ima tudi glasba oziroma zvočna podoba. Kako razumete odnos med podobo in glasbo oziroma zvokom? Od Perkmandeljca (videospota za skupino Orlek), preko Čikorja an'kafe po pesmi Iztoka Mlakarja, do Celice se zvočna slika izrisuje v močnih potezah, enkrat sicer bolj v ospredju, drugič v ozadju. Kako v vašem ustvarjalnem procesu prevezujete ta dva elementa - glede na naravo izpostavljenih naslovov je verjetno pristop vsakič drugačen. Zanimivo - malo preden sem prebral vprašanje, me je poklicala Mateja Starič, avtorica glasbe in zvočne podobe filma Celica, in sporočila, da je film prejel nagrado na kongresu SoundTrack2018 v Kolnu, ki je najbolj referenčen evropski festival na področju zvoka v filmu. Seveda si to nagrado malo lastim tudi sam, ker sem jo močno priganjal, če se malenkost pošalim. Običajno se namreč mojstri za sliko in glasbo vključijo čisto na koncu produkcije filma, Mateja pa je na projektu delala skoraj dve leti, torej praktično od začetka. Ogromno sva se pogovarjala in naredila veliko različnih variant. Samo za pesem »Oaiuaaa«, ki jo poje mule v filmu, je naredila vsaj dvajset popolnoma različnih variant. Večino sem zavrnil, ker je glasba zvenela prelepo, jaz pa sem potreboval pesmico, ki bi šla na živce, ampak si jo vendarle še dolgo ne bo moč izbiti iz glave. Mateja je nadgradila praktično vsako mojo idejo. Na primer v sceni, kjer začnejo ploskoglavci vpiti, sem imel sam v mislih samo (grleno) vpitje. Ona pa mi je predstavila nekaj modernih zborovskih skladb, ki ne slonijo na melodiji, ampak na raznih zvokih in krikih. Tako je iz vpitja nastala hecna kakofonija, nekakšno moderno zborovsko petje. V bistvu je cel film, vsa zvočna podoba, vključno z ambientalnimi zvoki, nekakšna glasba. Res sem vesel, da so v Kolnu to opazili.
Tudi prejšnja projekta sta bila zelo povezana z glasbo. Perkmandeljc je bil v osnovi videospot. Z Orleki smo prija-
telji in sosedje in tako so me nekoč prosili, da bi jim naredil animirani videospot. Takrat me je sicer že zelo zanimala 3D grafika, vendar nisem imel pojma, kako sploh deluje. Vsega sem se naučil sproti, med delom na videospotu, Orleki pa so potrpežljivo čakali. Od začetka je bila naša ambicija zgolj to, da se spot prikaže na Videospotnicah, ki so bile takrat zelo popularne. Potem pa se je kar sam razširil po internetu. Takrat še ni bilo YouTuba in podobnih spletnih video portalov. Filmi na internetu so bili v zelo slabi ločljivosti in moral si čakati celo večnost, da si lahko kakšnega snel. A kljub temu je Perkmandeljc postal eden prvih »viralnih« videov (čeprav so bile številke gledanosti bistveno manjše v primerjavi z današnjim) in tako so ga opazili producenti festivala Sundance ter ga povabili na festival. Potem so se stvari odvijale kar same od sebe, brez mojega truda, Čikorja pa je bil film za mojo dušo! Mlakar ima cel kup pesmi, ki bi jih bilo mogoče zelo lepo animirati, tako da sem imel kar problem izbrati pravo. In kot sem že omenil, upam, da se bo kdaj pokazala možnost, da bi iz njegovih pesmi naredil animirano serijo. Tudi tu je Mateja precej pomagala. V originalu je pesem dolga približno tri minute, mi pa smo jo skoraj neopazno podaljšali na osem minut. Kot zanimivost: obstaja verzija pesmi, v kateri Mlakar poje v angleščini! Prevod je napisal Branko Gradišnik in se celo ujema s sinhronizacijo.
Vrniva se nazaj k Celici. Zdi se, da vaš ustvarjalni angažma vseskozi spremlja tudi družbeno-kritiČna perspektiva. Skozi optiko podobe antiutopistične orwellovske družbe bi lahko gledali tudi Celico, na kar namiguje tudi angleški naslov Box, ki preigravafrazem »think out of the box«: navsezadnje dečku-ploskoglavcu na koncu uspe pobegniti - vendar kam? V novo (zaporniško celico) ali ven, za žarkom iz Platonove votline, v drugi in drugačen svet? Tesnobno vzdušje, ki ga ustvarite v Celici, riše uniformirano in pasivno družbo kot grozljivo resničnost - razumete sodobni trenutek tako? Ja, malo me je groza, kam gre ta svet. Svet je postal tako zakompliciran in skorumpiran, da ga nihče več ne more razvezati. Problemi so tako veliki, da jih sploh nismo sposobni dojeti, in tako si raje zatiskamo oči, kot da bi se z njimi spoprijeli. Kot ploskoglavci v filmu. Sposobni nismo rešiti niti tako enostavnih zadev, kot so na primer plastične vrečke, ki so ogromen ekološki problem, čeprav bi brez težav lahko preživeli brez njih. Čez noč bi jih lahko prepovedali ali vsaj krepko obdavčili; ljudje bi namesto tega s sabo nosili vrečke iz blaga in problem bi bil rešen. Na tem trivialnem primeru se vidita vsa nemoč in absurd današnjega sveta. Vse skupaj bi morali resetirati in zagnati znova.
Glavni junak v Celici, torej deček-ploskoglavec, je karak-teriziran kot zvedav fant, ki neustavljivo poje, za kar je kaznovan. Njegovo drugačnost bi tako lahko brali tudi
70
¡Celica, 2017
kot mesto umetnika v svetu (ravno skozi element glasbe), ki ¡e v romantični definiciji potisnjen na rob družbe v svoji običajni nekonvencionalnosti in nenormiranosti. Kako vi razumete vlogo umetnika - torej tudi lastno vlogo - v družbi?
Žal je danes vloga umetnikov popolnoma marginalna, za kar smo si v veliki meri krivi sami. Včasih je bila umetnost vrhunec tistega, kar je bilo človeštvo v nekem trenutku sposobno ustvariti. Umetnost je združevala tako znanost kot filozofijo in ju obenem razlagala. Tako je bilo od Altamire in prek Sikstinske kapele pa do Picassa in Charlieja Chaplina. Si predstavljate, kako se je pred stoletji počutil kmet, ki je cele dneve delal na njivi, nato pa je stopil v Sikstinsko kapelo? Ali ko je slišal Mozartovo opero? Dejansko je imel občutek, da so se mu odprla nebesa. Danes so drugi časi. Ljudje niso več izolirani nekje na podeželju, temveč so od rojstva bombardirani z mediji in informacijami. Do te mere, da so postali neobčutljivi in razvajeni. Umetnost pa je malo zašla in postala sama sebi namen. Sam na umet-
nost še vedno gledam precej konzervativno: najprej moraš biti dober obrtnik, šele potem imaš (majhne) možnosti, da boš po mnogih letih truda mogoče postal umetnik. Večina nas ne bo nikoli dosegla te faze. Danes pa na obrtno fazo gledajo z zaničevanjem in jo najraje kar preskočijo ter takoj postanejo umetniki. Umetniške akademije se množijo kot gobe po dežju. Žal kvantiteta ne prinaša kvalitete. Danes se vsakdo, ki ga to vsaj malo zanima, lahko vpiše na umetniško akademijo. Če ne bo sprejet na eno, bo pa na drugo ali tretjo ... Poznam študente likovnih akademij (teh je cel kup), ki so zaključevali študij, pa niso znali niti malo risati. Ko jih vprašam, zakaj so se sploh vpisali na ta študij, odgovorijo, da zato, ker se ni treba veliko učiti. In na ta način majhna Slovenija vsako leto sproducira sto ali celo dvesto novih umetnikov. Ki seveda na trgu ne morejo preživeti, zato životarijo in vzamejo kakršnokoli delo ter se prodajajo skoraj zastonj. In kako ponavadi preživijo lačni umetniki? Ustanovijo nove šole, seveda ... E
71