Published and distributed under permit (No. 643) authorizedOctober 6,1917, on file at the Post Office of Joliet, 111.—By order of the President, A. S. B urleson, Postmaster General
Slovenec
Ametican In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenian« in the United States. Kates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki	in glasilo D. S. D.	Organ of the Best Element of AmericanlzedJSlo* nians . It covers News and Contains Matters o Special Importance to Them Not Pound elsewho
ŠTEVILKA 81.	JOLIET, ILLINOIS, 31. AVGUSTA 1920		LETNIK XXIX
Rusi spet pode Poljake; 'NapoleoiTže dosluzil.
Iz Poljske došla poročila pričajo, da so boljševiki začeli novo ofenzivo.
TU1AČEVSKI IZGUBIL VARŠAVO.
Ker ni zasedel poljskega gl. me sta bil odslovljen.
Rusi spet napadajo.
Varšava, 29. avg. — Poljaki poročajo, da se je ruska vojska obrnila spet nazaj in začela ofenzivo proti Poljakom. Boljševiki se so že spet začeli reorganizirati za novo ofenzivo.
Vrhovni boljševiški poveljnik odstavljen.
Varšava, 27. avg. — Informacije, ki so jih dobili tukajšnji listi, pravijo, da je general Tuhačevski, poznan pod imenom 1 'sovjetski Napoleon", bii -odstavljen kot poveljnik armade na poljski fronti, ker se mu ni posrečilo zavzeti Varšave. Boljševiški častniki, ki so bili zajeti, baje izjavljajo, da je vodstvo armade sedaj osebno prevzel vojni minister Leon Trocki.
Mažarski napad.
Maribor, 3. avg. — V noči med 1. in 2. avgustom so Maža-ri vdi'li pri Hodošu in še na ei nem kraju v naše ozemlje in napadi našo obmejno postojanko. Posrečilo se jim je ujeti dva naša moža. Naša četa je poklicala pomoč, oprostila naša dva ujetnika in vrgla Ma-žare preko meje. V naših rokah sta ostala dva mažarkse* ujenika. Kakor se mi je zatrjevalo, so oblasti ukrenile vse potrebno, da se taki poskusi v bodoče ne bodo več mogli ponavljati nekaznovani. Ali ima-' mo v tem slučaju posla z ropar sko tolpo ali z •mažarskimi četami, nisem mogel zanesljivo dognati.
Demarkacijska črta.
Celovec, 3. avg. •— Danes bi se bila imela odpreti demarkacijska črta. Nemško orožništvo je črto že zapustilo.
Snoči je bilo v hotelu "Gang wirth" shod koroških begun cev, ki ga je otvoril avstrijski delegat linijski kapitan Peter z besedami: "Die >Schranken sind gefallen.'' Te besde so zbo rovalci sprejeli z gromovitim "hura", "heil" ter žarečimi obrazi. Danes zjutraj je drlo nešteto ljudstva z nahrbtniki proti Vetrinju, kjer so se mogli na lastne oči prepričati, da demarkacijska črta še obstoji. V Celovec so se vračali razočarani.
Včeraj in danes so pokupili Celovčani po bankah veB jugoslovanski denar, v nadi, da gredo kupčevati v Jugoslavijo.
Nemiri na Irskem.
Trgovske zeveze med Francijo in Jugoslavijo.
Belgrad, 10. avg. — Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se otvori v Parizu agencija, ki bo olajšala trgovske zveze med nami in Francijo.
Učinek ruske blokade.
Philadelphia, Pa. — Tukajšnja strokovna organizacija us narjskih delavcev je sprejela resolucijo, /v kateri obtožuje, da je blokada Rusije povzročila veliko brezposelnost med usnarjskimi delavci, zaradi tega zahteva, da se blokada odpravi.
$25 kupi en miljon rabljev.
Sebastopolj, Rus.—Neki časnikarski poročevalec je kupil za pet in dvajset dolarjev en miljon rubljev. Plačal je šestdeset tisoč rubljev za obed, de-st tisoč rubljev za vožnjo z dro ž ko, kljub temu je pa še ostalo nad devet sto tisoč, tako da bi se z njimi lahko še preživel še par dni.
Bivši bandit Villa daje zdaj nasvete banditu Zameri.
Mehiko, Mek.—Bivši bandit Fi-ancisco Villa je pisal banditu Zameri, da naj se pola. V pismu mu je svetoval, da naj žrtvuje svojo čast v interesu domovine.
Beudini potolkli 150 kristjanov
Kaire, Egipet. — Neka četa Beduinov je pomorila sto petdeset kristjanov v Ajlunu, ki se nahaja petdeset milj severno od Jeruzalema. Tako poroča brzojavka iz Kajfe v Palestini.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
Tretji dan zlatega jubileja nadškof umrl.
Freiburg, Nemčija, 25. avg. •—Tri dni potem, ko je slavij svoj zlati jubilej mašniškega posvečenja, je prišla bela žena k staremu monsignorju Dr. T. Noei'ber, nadškofu v Freibur-gu. Nadškofijsko čast je dosegel že leta 1898.
Škof bil tolažnik mesta.
Pariz, 25. avg.—M. Delasalle, ki je bil župan mesta Lille v Franciji, ko je tam orila vojna furija, je poslal poslovljevalno pismo monsignorju Charostu, škofu v Lillu^ ki je bil ravnokar imenovan adjutantom kardinala Dubourga, nadškofa v Rennesu. Bivši župan je v svojem pismu navajal zasluge škofa. Pisal je, da je bil škof Charost s svojo energijo in svetostjo med meščani, ko je bilo mesto Lille v nemški okupaciji, največji tolažnik meščanov.
ZVEZNI SENAT SPET PREISKUJE KORUPCIJO.
Hays zagovarja rep. stranko, ki je obtožena ' 'zarote'' za nakup predsedništva.
GOV. f©X STOJI PRI IZJAVI.
Tajnosti obeh velikih političnih strank pridejo pred senat.
Hays zagovarja republikance.
ženske posetijo sv. Očeta.
New York, 27. avg.—Mednarodni katoliški ženski koncil se snide v Kristijaniji, na Norveškem, dne 8. do 16. septembi-a, letos. Nad trinajst milijonov katoliških žen bo tukaj zastopanih. Devet delegatinj se u-deleži iz Amex*ike. Pred enim tednom so odpotovale. Te a-mer. delegatinje nameravajo posetiti tudi sv. Očeta v Rimu. Poleg delegatinj so šle tudi njih namestnice in mnogi drugi romarji.
Chicago, 111. —Nezavestnega so našli na cesti natakarja Charles Loberta. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Zdravniki so konstatira-li, da je smrt nastopila vsled zastrupljenja z alkoholom.
Norveški škof piše o Evropi.
Klenkajo s pomočjo elektrike.
Chicago, 28. avg. — Right Rev. John Olof Fallize, D. D., škof v Elussa, Norveško, in prvi apostolski vikar za Norvegi-jo Spitzbergen izza reformacije, je poslal dolgo pismo, v katerem* razlaga o trpljenju in mizerijah, ki so zadele evropej-ska ljudstva zavoljo svetovno vojne. Ob enem se zahvaljuje Amerikancem za zdatno pomoč, katero so naklonili trpečim evropejskim narodom.
Pariz, 25. avg. — Tukaj se je ustanovila družba, ki bo imela namgn, da bo po raznih cerkvenih stolpih napeljala električni tok do ur in zvonov, da bodo klenkali s pomočjo električne sile.
Kapitana ni in z njim so šli tisočaki.
Chicago, 111. — James L. Mooney, načelnik mestnih detektivov, je prejel od oficirjev iz St. Louisa pismo, v katerem ga prosijo, naj pomaga poiskati kapitana Jae. M. Morella, ki je že lani v oktobru izginil iz St. Louisa z $18.789.
Vlada ga je dozdaj iskala taj no, a ker je spoznala, da ga ne najde, se je obrnila na detektive v raznih mestih, da ji pomagajo najti kapitana in tisočake.
London, 30. avg.—Pred več dnevi so izbruhnili novi nemiri na Irskem. Več oseb je bilo u-bitih in ranjenih.
Zmaga komunistov v Belgradu.
Belgrad, 23. avg.—V Belgradu so komunisti izvolili komunističnega župana in izmed šti' ridesetih mestnih odbornikov je sedaj trideset komunistov. Komunisti so zmagali tudi v sedmih največjih mestih v prosinci j ah.
Ruski nadškof v Londonu.
London, 25. avg.—Monsignor baron Ropp, nadškof v Mohil-jevem, Rusija, in istotako katoliški metropolit za vso Rusijo, je dospel v London po posebnih opravkih glede katoliške cerkve v Rusiji.
Papež povišal škofa.
Rim, 27. avg.—Papež Benedikt je danes povišal monsig-nora Gannona pomožnega škofa v Erie, Pa., za škofa in poglavarja škofije v Erie, Pa.
Dijamantni jubilej župnije.
Buffalo, N. Y., 30. avg.— Župnija sv. Marije bo obhajala svoj dijamantni jubilej to leto. Ta župnija je, razun ene same, najstarejša v škofiji. Ustanovljena je bila 1. 1845. Slovesna sv maša se bo služila v stari cerkvi, ki je lesena in stoji še izza časa ustanovitve župnije. V stari cerkvi se več ni brala maša zadnjih 12 let.
Naročite "Amer. Slovenca" svojcem v stari domovini, $3.00 na leto.
Chicago, 30. avg. —Tajnosti ,obeh velikih političnih strank pridejo pred senatni odsek, ki zdaj preiskuje dohodke in izdatke republikanske in demokratske stranke v Washingto-nu.
Cox obdolžil republikance.
Pred nedavnim je gov. Cox obdolžil republikansko stranko, da je prejela že do $15,000,-000 od raznih trustov in milijonarjev za svojo kampanjo.
Žrtev lesnega alkohola.
Dnevnik v Chicagu se podražil
Chicago, — Dnevnik "Chicago Evening Post" se je pon dražil na tri cente. Izdajatelji pojasnjujejo, da so morali po^ dražiti vse tiskarske potrebščine, najbolj pa papir,
Gazolin se podražil en cent.
Chicago, 111. — Posledice povišane voznine na železnicah so že tukaj. Uradniki Standard Oil družbe pojasnjujejo, da se gazolin podraži pri galoni za en cent zaradi povišane voznine na železnicah.
Levinja popadla dečka.
Beach, N. D. — Malo je man jkalo, da ni levinja pri tukajš .njem karnivalu posnela lllet nemu Haroldu Eipe vso kožo na glavi ter da ni celo izgubil svoje življenje. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer so mu zdrav niki dali okrog 50 šivov na gla vi, hrbtu, po rokah in po pr sili. Zdravniki pravijo, da bo .okreval. Radovedni Harold se jo splazil pod šotor, kjer so se nahajale zverine, ko so bili u-službenci pri obedu. Prišel je preblizu levje kletke, in levin ja ga je z eno taco pograbila ter se ga lotila s čeljustami. Na levinjo so morali oddati dva strela, predno je izpustila dečka.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
150.000 premogarjev pred stavko.
Washington, 27. avg. — Delavski vodje so mnenja, da v industriji trdega premoga grozi nova stavka kot posledica odločitve, ki jo je podala Wil-sonova premogovna komisija. Napoveduje se, da bo najmanj 150 tisoč mož, ki so zaposleni v ti'dih premogorovih justilo delo in ustvarijo položaj nič manj resen kot preteklo jesen, ko so zastavkali mehki premo-garji, ako se bo odločitev komisije tudi izvedlo.
Izpor je še v veljavi.
Z. D. PROSI SRBIJA V SPORU Z ALBANIJO.
Gre se za neke bivše turške pokrajine, katere si hočeta osvojiti.
GROZNA MAŽARSKA ZVERINSTVA
Poročajo o brutalnih činih Og-rov nad Slovani.
Amerika za posredovalko.
Milwaukee, Wis.—Izpor H C. Miller kompanije proti kov-vinskim delavcem je še vedno v veljavi, čeprav že teče enajsti mesec. Kompanija je trmoglava in noče priznati osemurnega delavnika.
iStavkokaze prevažajo vsaki dan v tovarno in iz tovarne zopet domov kot čredo ovac. Ali organizirani delavci so ravno tako solidarni, kot so bili prvi dan izpora. Prepričani so, da bodo končno le zmagali v tem boju in da bodo morali stavko-kazi navezati svoje culice in iti s trebuhom za kruhom, ko ravnatelji kompanije spoznajo, da jim njih trmoglavnost ne povzroča drugega kot izgubo.
Podjetniki so za delo od kosa.
New York, N. Y. — Industri-jalni biro trgovske organizacije je razposlal veletovarnarjem vprašalne pole, da izve, če so tovarnarji za delo na kos. Devet in petdeset tovarnarjev je seveda potrdilo to vprašanje, ker smatrajo, da je delo od kosa najbolji priganjač za delavce, da dajo zadnjo moč od sebe v tovarni.
Washington, D. C. — Srbska vlada se je obrnila na vlado Ze dinjenih držav, da nastavi zastopnike pri zavezniški komisiji, ki bo preiskala spor med Albanijo in Jugoslavijo.
Prošnja, ki je bila včeraj izročena od strani srbskega poslaništva v državnem department^ je bila istočasno izročena Angliji, Franciji in Italiji.
Poročilo, katero je danes objavilo tukajšnje jugoslovansko poslaništvo, pravi, da napade na jugoslovansko-albanski mejo niso izzivala nikaka dejanja od strani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Spor med Albanijo in Srbijo je nastal leta 3913, ko je Srbija po vojni s Turško anektirala Sandžak in severno Macedoni-jo. Pred 1913 so bile najbolj važne srbske zgodovinske pokrajine pod Albanijo, ki je bila podrejena Turški. Kot posledica je sedaj ozemlje vzhodno od sedanje albansko-srbske meje povečini naseljeno z Albanci.
Zverinstva madžarskih belih teroristov.
Položaj v krojaški industriji je slab na vzhodu.
Baltimore, Md. — Okoli pet tisoč krojaški delavcev dela po tri dni v tednu, okoli pet tisoč po štiri dni v tednu, v štirinajstih dneh bo pa okoli deset tisoč delavcev brez dela sko zi šest tednov. Tak je tukaj položaj v krojaški in dustriji.
V New Yorku je pa položaj še slabeji. Od sedemdeset tisoč delavcev ne dela skoraj pet deset odstotkov.
Slovan urednik angl. lista.
Eksekucija dečka odložena.
Sacramento, Cal. — Gover-ner Stephens je prejel iz vseh krajev Združeoiih držav proteste proti eksekuciji 15-letnega dečka Roy Wolffa, ki je imel biti obešen dne 17. septembra, ker je umoril šoferja Elmer Greera. Protestantje pravijo, da je Wolff še otrok in da naj se njegova smrtna obsodba spremeni v dosmrtno ječo. Gover-ner je eksokucijo odložil do 22. oktobra.
Detroit, Mich., 28. avg.— Rev. Frank A. Pokriefka, ki je pomožni duhovnik pri cerkvi sv. Rožnega Venca, in je Slovan, je bil te dni imenovan u-rednikom lista "Michigan Catholic", katerega je pred nedavnim kupil Rt. Rev. M. J. Galagher, D. D., škof v De troitu. Ta list bo uradno glasilo detroitske škofije.
Nova katoliška šola.
Albany, N. J., 29. avg.—Sestre sv. Jožefa so tukaj ustanovile nov kolegij sv. Rozalije, ki se otvori s veliko slovesnostjo dne 22. septembra 1920.
Premogarji v Angliji
Sedaj se vrši glasovanje med ■premogarji v Angliji ali gredo na štrajk ali ne. Kot se čuje je večina premogarjev za štrajk
V Zagrebu je bilo dne 4. jul. na čehoslovaškem konzulatu kočan zapisnik v pripadnikom čehoslovaške republike, ki se je povrnil iz tabora interniran-cev v Zadaegerszegu. Bil je brez vzroka prijet, ko je prekoračil mejo na potu v Čuprijo, kjer je že pred vojno delal v tamošnji sladkorni tovarni. Takoj so mu vzeli potni list in ga preko Budimpešte eskorti-rali v Zalaegerszeg. Po njegovi izjavi se nahaja tam preko 1000 civilnih internirancev, večinoma Jugoslovanov, in Čeho--slovakov. Kot samovideo navaja barbarsko, nečloveško postopanje Madžarov in pravi: "Dajali so nam zaušnice, ki so bile na dnevnem redu, in nam pulili lase z glave ter nas silili jih jesti. Z gorečimi cigretami so nam palili lica in nas silili lizati pljuvalnike. Brez sodnega zaslišanja so obešali nesrečne žrtve na zverinski način. Posmehovali so se jim in jih pred smrtjo večkrat potegovali gori in doli. Sele po teh' grozotah so jih usmrtili in kričali" Pojdi k Petru!" V vlaku v katerem so nas vozili iz Budimpešte, so mnogo žrtev zaklali z bodali in jih potem vrgli in vagona, češ, da so hoteli pobegniti. Internirancu se je po štirih mesecih posrečilo pobegniti in prosi, da se obvesti o te javnost in oblastva, da pomagajo nesrečnikom. Med njimi se nahaja mnogo inteligen-tov, celo en uradnik iz Belgra-da, mnogo žen in otrok, ki so popolnoma odrezani od sveta, ker se njihova korespondeca u-ničuje in nimajo od nikogar pomoči.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek tlovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. - lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Chicago Telefon 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto----$2.50
Za Združene države za pol leta $1.50
Za kiozemstvo na leto..........$3.00
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
ma diplomo iz jolietske višjo^ička prinese, kakor pa zasa-šole, ima v nji izkaznico, ki mu čenje morilcev, roparjev in dru
bo odprla pot do boljše bodočnosti. Najlepše se je to dokazalo takrat, ko so- bili nabori mladeničev za vojaške akademije. Vsakteri, ki je imel diplomo višje šole našega mesta, je bil sprejet v vojaško akede-mijo in v nekoliko tednih je bil izvežban ter postal lajtnant. Ko je bil vpoklican, je dobil dva do trikrat več plače, kakor pa oni, ki niso dovršili višje šole. In ravno tako je vsepovsod. Ko se človeku dokaže: da?^"	.. , • - izobrazbo višje šole, b° mnoS° skode naredlla na ko
gih zlodejcev, katerih je v našem okraju čedalje več odkai> šerif bolj voha za "rozinov-cem.''
— Pa smo spet dobili nekoliko dežja zadnje dni. Po par, krat na dan in noč se je vlila ploha, da je bilo veselje. Še je- zemlja suha, pa vendar je veliko pomagalo koruzni in drugim sadikam.. Letos je vse nekam zakasnelo za par tednov. Ako pade zgodnja slana.
flacuje se vnaprej.
Depisi in
denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Oopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet. III., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. sioventc-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
i Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 30. avg.—Ta te-
den se prične novo šolsko leto. Naša nadebudna mladina se bo spet napotila k učenju. Vsaka slovenska družina naj pošlje svoje otroke v našo slovensko šolo, kjer je to sploh mogoče, |1 y
ima moz ga takoj smatra za sposobnejšega nego onega, ki ni pohajal višjih šol.
Izobrazba je za vsakogar največje bogastvo. Ona je zaklad, ki ga molj, rja ne more pokončati, pa tudi tat ali ropar ne more odnesti. Naj bi se tega zavedal vsak oče, vsaka mati, pa tudi vsak mladenič in deklica. Pošljite svoje otroke v šole dokler je to mogoče. Vse premalo naših mladeničev in deklet pohaja v višje šole. Daj-,te svojemu sinu in hčeri najlepšo doto s tem, da mu preskrbite višjo izobrazbo. To je vsacega očeta in matere poleg prve najvažnejša dolžnost.
—	Prihodnji pondeljek bo Delavski dan. Tudi v našem mestu se vrše velike priprave za velikansko parado, katere se bo udeležilo organizirano delavstvo. Pravijo, da bo nad 15,000 članov in članic raznih unij korakalo v paradi. Veliki piknik se bo vršil popoldan v Dellwood parku. Na programu je več znamenitih govornikov iz raznih krajev. Potem bo venčana "kraljica", kakor vsako leto. Tudi raznq druge zabave bo obilo na razpolago za stare in mlade.
—	Poljaki našega mesta, so podpisali za $25,000 zadolžnic ali obveznic, katere prodaje sedaj poljska vlada za svoj obrambni sklad. Pričakovalo se je od njih veliko več, ako se je ozirati na velike parade in druge manifestacije, ki se so vršile zadnje tedne po Jolietu. Vpije vsakdo, a pomaga pa le malokateri.
ruzi, ki je še vsa zelena. Upamo pa, da še slance ne bo, potem bodo naši farmarji veseli dobre letine.
Cleveland, O.—Mr. J. Fale-ticli je potom državnega oddelka (Department of State), v Wasliingtonu vložil tožbo proti kraljevi- italijanski vladi za povrnitev škode na njegovem posestvu na Goriškem. Mr. Fa-letich je imel tam hišo in lepo posestvo. Italijani so, ko so dospeli v vas, porušili hišo, drevesa pa posekali. Državni oddelek ameriške vlade je spre jel tožbo in bo iztiral od italijanske vlade odškodnino, ker je Mr. Faleticli amer. državljan
—	Starišem Možina na 679 E. 157tli St. v Collinwoodu je umrl 10 mesecev star sinček Charles. Pogreb se je vršil v četrtek.
—	K rojaku Mike Setnikar-ju je hodil v .vas neki poštenja-kovič, ki se je izdal za državnega zrakoplovca, ki vozi pošto t- zrakoplovu med Chicago in Clevelandom. Adut je obljubil Setnikarju, da ko bo prihodnjič vozil nad Glass ave. da bo vzel Setnikarja s seboj v zračne višave. Znal se je tako vtihotapiti v zaupanje našega rojaka, da mu je Mr. Setnikar zmenjal ček za $140, ki je pa kmalu prišel iz banke nazaj— no good. Setnikar pa seveda na policijo, in ptiča so kmalu dobili.
Josip Kovach, 8510 Bučke ve Rd. je v sredo spil pol steklenice čistila za pohištvo v mišljenju, da je žganje. Dve uri pozneje je umrl v St. Alexis bolnišnici.
—	Umrla je v sredo Mrs. Mary Novak, v starosti 75 let.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v -druziriaih.
Nered črev
je v vročih poletnih mesecih in zgodnjih jesenskih pri obeh, odrastlih in pri otrocih splošna prikazen. To prihaja morda od nepravilne hrane, pijače ali hitre izpremembe vremena ali drugih vzrokov.
Severn's
Diarrhoea Remedy
(Severov Pripomoček proti driski) se je izkazal vedno kot zanesljivo zdravljenje za drisko, želodečne krče, colico, proti poletnim neredom drobovja itd. Dobro in sigurno za oboje — odraotle in otroke. Cana 80c in 2g davka. Na prodaj pri lekarjih.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
LAB0:: FLORISTS
ako pa otrokom ni mogoče iti v našo slovensko šolo, pa naj se jih pošlje v najbljižno katoliško šolo. Še le v slučaju, da nikakor ne morete poslati svo-
— Politika se čedalje lepše razvija v našem okraju. Še
imamo le dva tedna do primar- j'Stanovala je na 8015 Marble
ave. Njen soprog John je umrl le tos 20. jan
ne volitve, ki se bo vršila dne septembra. Demokrati ni-
majo skoro nobenega kandidata, le za državno in zakonodaj-ske urade. Vsekakor pa je živahnejše na republikanski strani, kjer se kandidatje za o
Vrtnarji in trgovci
vse vrste svežih cvetlic, palm, ferns, dreves, grmičja in raznih drugih enakih predmetov za vse prilike posebno za Svatbe in Darila.
Greenhouse: Raynor & Mason Store: H©bbs Bldg. JOLIET, ILL.
Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227
POZOR ROJAKINJEI
Ali este, kje je dobiti najbolji« meso po najnižji ceni? Gotovo! V metnie:
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in »reki jene klobase in najokusneile *ne«K. Vse po najnižji ceni. Pridite tore i « poskusite naše meso
Nizke cene in dobr* postrežba t> naše geslo.
Ne pozabite torej nas obiskati v našej mesnici ir* groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone lilt
POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ.
jih otrok v slovensko ali vsaj krajne urade prav krepko po-
katoliško šolo, potem seveda morajo otropi v javne šole. Med dorastlimi učenci naše
Waukegan, 111.—Slavno uredništvo! Tukaj preloženo Vam pošiljam $6 za naročnino za list naprej in nazaj.
Ker nisem mogel osebno vsa-comu zahvaliti, zatorej se tem
tegujejo za glasove, ker kateri
izmed njih bo nominiran, bo[potom srčno zahvaljujem za ,tudi izvoljen. Največ zanima-' prijazno naklonjenost za časa slovenske šole je dokaj veliko |hja vzbuja kandidatura našega ' mojega bivanja med Vami ob
Tem državnega senatorja Barra, ki'štirinajsti Konvenciji K. S. K kandidira za državnega gen. j J- vsim zavednim Jolietskim pravdnika. Pred 4. leti je bil Slovencem in jim izrekam to-Posebno .je tudi kandidat za isti urad, pa'P10 zalivalo.
Jolietski Slovenci so pokazali jih srce za vero in narod-
Bati se je, da ne bi bil
jako nadarjenih dečkov, je treba dati prilike, da svoj talent porabijo. Treba jih je poslati v višje šole.
priporočati, da se take mlade- j jo bil y Chicagu poražen. Zdaj mče pošlje v katoliške višje bo- uasprotuje isti> kakor tale, kjer so naj pripravljajo zaj]a,aj.
duhovski stan. Vse premalo j Ban. Spet "poražen, posebno za
nost, ki se ne prekaše. Upaje, da bode tudi Vaš mla naših mladeničev se pripravlja'^ ker* njegovega'nasprotnika 'M naraščaj hodil po Vaših sto za ta vzvišeni poklic. Duhov-L)0dpiraj0 čikaški listi, ker ga pinjah, potem se ni bati, da bi nikov povsod manjka po naših Lmatraj0 za jako zavednega in se naš slovenski jezik utopil v župnijah v Ameriki. Treba je poštenega moža. Vsekakor bo'drugi narodnosti za dobe 500 več pa tudi mlajših moči, da prav? če bo izvol]cn cden ali let. bo Vinograd Gospodov prav,,i,.„„; „ dobro obdelan.
Mnogo naših slovenskih deč-
kov in deklic je že dorastlo našo in javno šolo. Za te je priporočati, da se jih pošlje v višjo katoliško šolo, La Salle zavod na vogalu Jefferson in Broadway, kjer stoji stara St. Patrick's cerkev. Tam bodo dobili višjo izobrazbo v'vsem za obrt in trgovino. Tudi je priporočati, da bi poslali naši rojaki več svojih odrastlih dečkov in deklic, ki so nadarjeni in so dovršili našo slovensko šolo z odliko, v tu-kajšno višjo šolo. Jolietska višja šola je eden najboljših in največjih zavodov te vrste v državi Illinois. Vsakdo, ki i-
prav drUg^ a m[ seveda držimo z Barrom, ker ga poznamo osebno, in ker je naš sosed.
— Naš šerif je spet zavohal neko žganjarico. To pot pa je zasačil dva dalmatinska rojaka, Sema Paladina in Božo Bo-tico. Pekla sta "munšajn" na •neki farmi blizu Shanahona. Koliko bosta morala. plačati globe se še ne ve, a gotovo je, da bo občutna. Ako bi naš šerif malo bolj pazil na razne vo-znike-divjake, ki tako hladnokrvno ubijajo ljudi na cestah, bi bolj vestno izpolnjeval svojo dolžnost. Seveda, pri "mun-šajnarjih" bolj nese, ker ima vsak več ali maj cvenka, ko se ga krepko potrese. To več do-
Tebi list-Origenal vseh slovenskih listov—pa želim lepo bodočnost!
JOHN UMEK,
1426 McAlister Ave.
Little Falls, N. Y.—Ponesrečil se je 12. avgusta 35 letni John Lukan. Splezal je na jablano in obiral jabolka, kar naenkrat se mu je odlomila krhka veja. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil roko ter se poškodoval na glavi, akoravno ni bilo bolj visoko kot 6 čevljev. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer je 15. augusta zjutraj za večno zaspal. Pokojnik je bil doma iz Rovt na Kranjskem ter zapušča tukaj v Ameriki dva brata in dve sestri.
Telephone 2986
HRVATSKEIN"
SLOVENSKE
GOSPODINJE
vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni ceni.
Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino.
Se priporoča za obilo naročila.
-o-
ANDREW T IJ A N Grocerija in Mesarija
20014 Ruby St. :: Joliet, HI.
GOSPODINJE
•
so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni
JAKOB ŠEGA
Phone 4865
315 Ruby St. :-: Joliet, 111.
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo.
Zdaj pošljemo:
300 kron za.....$5.00
100 lir za.......$7.00
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri rneni n« boljše, najčistejše in najceneji«
meso, grocerije
istotako vse vrste drugo sveže in pr» kajeno meso *«x vse druge pedmet« ki spadajo v področje mesarske in gro cerijske obrti. Spoštovanjem
John N. Pasderts
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutcbina St., Joliet, II!
WM. M. RYAN & GO.
523 S. CHICAGO ST. Joliet, 111.
General Sheet Metal Work, Gutterinfi, Sky-lights, Steel Ceilings and Hot Air Furnaces,
All work guaranteed. Shop phone 4841. Res. 1558-R
VELIKA OTVORITEV
Slavnoztiatii
SLOVEN SKI POP
proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga piječ tembolj se ti priljub
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Naznanjamo, da smo otvorili pivnico mehkih pijač, smodk in pristfii "Bull Frog" near beer, ki je najboljši na trgu Poskusite z našo postrežbo.
Posebnost! Med . in 7. uro popoldan v soboto 4. septembra bomo napojili vsakogar v naišL pivnici zastonj.
Blago razvažamo po vsem mestu.
Joliet Slovenic Bott, Go.
Chicago Phone 3365 913 N. Scott St. Joliet,111.
BROWN & VISION
Across from 111. Steel Co.
1408 Collins St.	Joliet
Grozdje za vino
Pravkar smo prejeli več kar grozdja iz Cali- ■ fornije.
ZDAJ JE NAJBOLJ POCENI
Vprašajte zanj pri
M. Shlensky
Joliet and Washington Sts. Joliet, 111.
Zdravnik za Koronerja
Volite za
DR. E, A. KINGSTON
»ZA k0R0NERJA OKRAJA WILL.
Primarne volitve 15. sept. 1920.
Dr. Kingston že deluje kot zdravnik v Jolietu in Lock-poitu celih 17 let. Dobro je poznan po vsem okraju Will, pa tudi pri naših rojakih je čislan in spoštovan.
PRI VOLITVI NAREDITE KRIŽEC PRED NJEGOVIM
IMENOM.
PRIPOROČILO.
So priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style.) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam 9 Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo ob'eko kot nove.
-o-
RUDOLPH POŽEK. 1007 N. Hickory St. :: Joliet
HJALMAR REHN
Kandidat za
Republikansko Nominacijo za
Državnega Pravdnika Okraja Will
PRIMARNE VOLITVE 15. SEPT. 1920.
On je sin priprostega zidarja. Star je 34 let, in biva v Jo-liet-tf od leta 1889. Od leta 1912 posluje kot Pravdnik in Advokat, in pogostokrat postreže Slovanom. Njegovi stariši S9 bili revni ter ga niso mogli nič podpirati pri njegovim študiran jem. On je dospel do sedan je stopinje lev sled lastne energije, ki je bila zares občudovan ja vredna ves čas njegovega življenja. On ni bil Se nikdar kandidat za katero javno služ-
bo. Sposoben je opravljati posle Državnega Pravdnika, in če izvoljen bo deloval na pošten in nepristranski način. Vsak glas za njega od-dan bo glas ^a zvestega zastopnika ljudstva. Njegova nomisacija pri volitvi, ki se vrši v sredo, Septembera 15. 1920, je popolnoma ležeča na Vaš glas, in dobro besedo za pridobitev za njega glasov Vaših prijateljev in znancev.
Zatorej, rojaki in rojakinje, na delo da bo izvoljen dober mož.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) ViTANOVLSNA 29. NOVEMBRA 19X4
V Z4EDIN.JB.NII1 DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE
Sedež: JOLIET. ILL-
Inkor. v drž. III. 14. mala 1915 lukor. v drž. Pa. 5. aprila 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
GLAVNI ODBOR.
Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St. Joliet 111.
I.	podpredsednik......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
iTajnik.................'...JOSIP KLEPEC, 1006 N Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH. Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Dnhovni vodja................REV. F. ŠALOVEN. Crosat St., La Salle. 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN. 12, Tenth St., North Chicago, Illinois.
NICHOLAS VRANICHAR, 1014 Wilcox St, Joliet, Illinois
r	_
'	FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 12 10 N. Broadway, Joliet, Illinois.
ANTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois.
{	JOSIP MEDIC. 918 W. WASHINGTON St., Ottawa, 111.
f	GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL,
F	_____
i
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania. kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00 Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00 Poleg smrt nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmctitov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. žeti navodila in pojasnila glede ustanovitve dmštva za D. S. D., se naj obrne na gt tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
NAZNANILO.
Bratom zastopnikom za IV. zborovanje in odbornikom D. S. D. naznanjam, da se prične isto v torek, dne 7. septembra 1920. v Jolietu. Vspored bo kakor sledi:
Vsi društveni zastopniki in odborniki se naj zberejo dne 7. septembra, točno ob 9. uri zjutraj v dvorani stare šole sv. Jo-žefa, da skupno odkorakamo v cerkev, kjer se bo darovala slovesna sv. maša na čast sv. Družine in za vse žive in umrle ude D. S. D. Po sv. maši se vrnemo v dvorano, nakar se otvori prva seja IV. zborovanja te organizacije.
Vsi zborovalci so naprošeni. da pravočasno nastopijo svoje prestore in storijo svojo dolžnost.
Pri tej priliki tudi naročam vsem cenj. sobratom zboroval-cem, da se pripravijo kar najbolj mogoče dobro za to važno delo. Čas je drag in za to je treba, da se ga ne trati po nepotrebnem. Glejmo, da tem več storimo ob tej priliki za napredek in večji razvojj naše mlade organizacije. Prejšnja zborovanja se so dovršila v par dneh, zato je upati, da bomo tudi zdaj tako urni in točni pri delu. Ako se vsi dobro pripravimo za to velevažno delo, bomo v malem času lahko v lepem sporazumu veliko dobrega in koristnega storili.
Nadejajoč se bratske sloge in sporazumnosti vseh cenj. gg. zborovalcev, kičem vsem dobro došli in na svidenje!
Z bratskim pozdravom, GEORGE STONICH, predsednik D. S. D.
ne pošlje zastopnika. Za društvo štev. 10, S. Chicago, 111.
ANTHONY MOTZ. Za društvo štev. 11, Pittsburgh, Pa.: JOSIP PAVLAKOVICH, Društvo štev. 12, Joliet, 111., ne pošlje zastopnice.
f^ovice Iz Stare Domovine,
ZASTOPNIKI ZA IV. ZBOR D. S. D.
Za društvo štev. 1, Joliet, 111.: SIMON ŠETINA, MARTIN PLUT, JOS. HORVAT, ANTON NEMANICH, st.. JOS. KLEMENČIČ, JOHN PETRIC, JOHN GERSICH, JOHN PRUSS, ŠTEFAN ŠTANFEL.
Društvo štev. 2, Mt. Olive, 111., ne pošlje zastopnika.
Za društvo štev. 3,LaSalle, 111.: ANTON ŠTRUKELJ.
Društvo štev. 4, Bradley, 111., ne pošlje zastopnika.
Za društvo štev. 5, Ottawa, 111.: MATH BAYUK.
Društvo štev. 9, Chicago, 111.,
—	Dnevnik škofa Karlina.—
Ko je tržaška mularija vdrla v dvorec bivšega tržaškega škofa dr. Karlina, tam razgrajala in razbijala, je odnesla s seboj tudi slovenski pisan dnevnik dr. Karlina. Neki milanski list je potem malo pisal o tem dnevniku, a se je stvar kmalu pozabila. Vendar pa je tatvina popolnoma dosegla svoj namen. Dnevnik je med tem oči-vidno krožil po vseh tistih mestih, kjer je bilo škofa Karlina očrniti. Potem, ko je dr. Kar-lin moral oditi iz Trsta, je prišel tudi dnevnik na dan in ga je objavila tudi "L' Era nuo-va" v treh številkah t. m. v italijanskem, baje dokumentarno zvestem prevodu. V zadnji objavi dne 10. julija označuje "L' Era nuova" škofov dne v nik, delo škofovo in slovenske duhovščine s temi le besedami: "lz pisanja bivšega slovenske* ga škofa, ki je včasi prostodušno, včasi sikajoče, mnogokrat slikovito celo v svoji preprostosti, je razvidno in jasno to le: da je msgr. Karlin bil resničen in odločen nasprotnik Italije in da je kljub nedvoumnosti dogodkov tak tudi ostal... Sedaj msgr. Karlina ni več v Trstu, toda v Beneški Juliji so še ostale stotine slovenskih duhovnikov, ki svojo politiko nadaljujejo z istim sovraštvom za vse, kar je italijanskega, z istim raznarodovalnim namenom
v	mešanih krajih naše pokrajine.
—	Vlomi v Mislinjah. V noči od 22. na 23. jul. so izvedli neznani vlomilci sledeče tatvine, oziroma vlome: V Mis-linjski grapi št. 26 so ukradli iz kovčega Jožefu Založniku novo rjavo obleko, vredno 2000 kron. Heleni Tiniharjevi 2 kg. zabele in Šimonu Brešarju 7 kg. pšenicne moke. V Misli-nju št. 16. so pokradli kureti-ne, vredne 1000 K. — Zelo veliko obleke in perila in perila so pokradli Filomeni Mlčniko-
vi	v Mislinjah št. 10. Mlčniko-t
va je oškodovana za 3000 do 4000 kron. Roparji so bili ob^ oroženi z lovsko puško, iz katere so tudi dvakrat ustrelili, toda zadeli niso nikogar.
—	Radi suma tatvine je bil,
aretiran v Trbovljah Matevž Zidar, katerega je trboveljsko orožništvo izročilo okr. sodišču v Laškem.
—	Oddaja električnega toka
iz falske elektrarne v Mariboru se prične tekom meseca septembra.
—	Hudo gostilničarka. V
mariborsko gostilno pri "Zlatem konju" je prišel precej pozno gost, ki bi si ga bil rad še en požirek privoščil, dasi je bil že v "rožicah." Gostilničarka ga je pa vrgla vun in ga je so pomočjo natakarice na tleh ležečega z nogami in rokami tako dolgo in "nežno" obdelovala, da ga je moral rešilni voz prepeljati v bolnišnico.
—	Vodovod se je otvoril v
Selnici ob Dravi.
—	Grobelno. Marija Stimu-
lak iz Nove Cerkve pri Vojni-ku je služila pri posestniku Janezu Goležu v Grobelnem. Slu* žbo je pa brez odpovedi zapustila in odnesla s seboj 360 K vredno obleko.
—	Velik vlom v Tržici pri
Vranskem. V noči od 16. na 17. julija t. 1. je bilo vlomljeno pri posestniku Antonu Pozniču v Tržici pri Vranskem. Tatovi so 'odnesli Antonu in Juliji Poznič raznega blaga v vrednosti 12,300 K.
—	Nevaren tiček ujet. Maks
žvižaj, roj. 1. 1896. v Trnovljah ki so ga radi hudodelstva, ropa in tatvine že dve leti iskali, a se je potikal po Češkem in še bogvekje po svetu ter je še nedavno ušel na eskorti iz Zagreba v Celje, je bil v noči od 22. na 23. t. m. od orožnika Josipa Gumzeja v Gaberjih aretiran in oddan v zapore okrožnega sodišča v Celju.
—	Otrok se je nataknil na
plot. Pri posestniku Kolencu v Sp. Grušovlji pri St. Petru v Savinjski doline je dne 18. julija padla 13 letna hčerka s hru ške in se je nataknila na plot. Padla je tako nesrečno na ostrino plotne planke, da ji je o-strina šla pri hrbtu pod ramo skozi truplo in je pri prsih pri-drla ven. Otrok je grozno kričal in se zvijal v strašnih mukah. V talcem položaju ga jo našla lastna mati. Imela je toliko poguma, da je otroka izpulila s plota. V ponedeljek, dne 19. julija, je nesrečni otrok še živel, pa zdravnik je izjavil, da ni rešitve.
—	Smrtna kosa. V Kranju
je umrl profesor II. drž. gimnazije v Ljubljani g. dr. Gvidon Sajovic. Pokojni je bil znan' naravoslovec. — V mariborski bolnišnici je umrl pliberški odvetnik gosp. dr. Viktor Sušnik na posledicah zavratnega napada pred štirimi tedni. Na smrtni postelji se je poročil z gdč. Mileno Kavčičevo iz Razdrtega. — V Tržiču je umrl ve-leindustrijec g. Karol Mally.— V Mariboru je preminul finančni svetnik g. Bogomil Koser. — V Dobropoljah je umrla Silva Tramšak. — V Idriji je pri svojjem sinu-župniku umrl Anton Supin. Pokojni je dočakal visoko starost 90 let.
—	Strela. Dne 28. julija ob
3. uri popoldne je udarila strela v kozolec posestnika Ivan Pirca iz Golobnjaka obč. Mirna peč, ter v istem času v prazno hišo v Ameriki se nahajajoče posest-nice Terezije Zupančič iz Loške vasi, obč. Toplice. Oba objekta sta zgorela. Škoda zsaša 16,000 k.
—	Škofijska kronika. Župnija Krško ob Savi je podeljena Leopoldu Turšiču, kaplanu v Šmihelu pri Novem mestu.
—	Osebne vesti. F r a n j o
Vojsk, kmetijski potovalni u-čitelj v Murski Soboti, je porn aknjen v IX. činovni razred državnih uradnikov. — Potovalni učitelj za kmetijstvo E-nnl Maršič je sprejet v državno službo pri poverjeništvu za kmetijstvo v IX. činovnem razredu državnih uradnikov. — Inž. Albin Cotič in inž. agr. Bogdan Pahor sta imenovana za proizvorna asistenta na državnem kmetijsko-kmetijskem zavodu v Ljubljani v X. činovnem razredu državnih uradnikov. — Pogodbeni gospodinjski učiteljici Elza Premrou in Marija Rožnik sta imenovani za definitivni gospodinjski učiteljici pri poverjeništvu za kmetijstvo. — Policijski oficial Josip Schwaiger, dodeljen do sedajj mestnemu magistratu v Mariboru, je v nadaljnje službovanje premeščen k policijskemu komisariatu v Mariboru. — Okrajni tajnik Fran Vol-čjak, do sedaj v Imotskem, je namesto v Črnomelj dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
—	Iz sodne službe. Premeščeni so: pisarniški oficial Juri Šilec od okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah k okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; dalje kan-clisti: Rudolf pl. Scliildenfeld od okrajnega sodišča v Ptuju k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani ;Ivan Šelko od okrajnega sodišča v Žužemberku k okrajnemu sodišču v Kamniku ; Franc Bezlaj od okrajnega sodišča v Litiji k okrajnemu sodišču v Kranju; Rajko Fa-ninger od okrajnega sodišča v Marenbergu in Fran Kopič od okrajnega sodišča v Kočevju k okrožnemu sodišču v Mariboru Ivan Rudolf od okrajnega sodišča v Metliki k okrajnemu sodišču v Ptuju. Imenovani so: za višje pisarniške oficiale: pisarniški oficial Marko Vo-grinc, okrožnega sodišča v Mariboru, na dosedanjem službenem mestu; pisarniški Teodor Tofant, okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, začašno pri o-krožnem sodišču v Novem mestu, pisarniški oficial Ivan Vid-maier, okrajnega sodišča v Ox*-možu pri okrajnem sodišču v Litiji, pisarniški oficial Andrej Majcen, okrajnega sodišča v Krškem na dosedanjem službenem mestu; za kancliste: pri deželnem sodišču v Ljubljani Franc Ivuštrin in Josip Rainer, pri okrožnem sodišču v Mariboru Matevž Groeblacker, pri okrajnem sodišču v Litiji Josip Kandutscli, pri okrajnem sodišču v Ložu Anton Matičič, pri okrajnem sodišču v Brežicah Avguštin Vaš, pri okrajnem sodišču v Kozjem Franc Robar in Ivan Drame, pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah Filip Logar, pri okrajnem sodišču v Marenbergu Ignacij Pučko, pri okrajnem sodišču v Črnomlju Ivan Drobnič, pri o-krajnem sodišču v Kočevju Franc Osolnik in Pavel Vovko. pri okrajnem sodišču v Kostanjevici Franc Morelj, pri okraj nem sodišču v Krškem Frido-lin Beniger, pri okrajnem sodišču v Metliki Vincenc Vrančič, pri okrajnem sodišču v Mokronogu Ivan Drašler, pri okrajnem sodišču v Ribnici Ciril La-,vrič, pri okrajnem sodišču v Ribnici Ciril Lavrič, pri okrajnem sodišču v Žužemberku Anton Ukrhar. l*omožna paznica Vera Bagari je imenovana za stalno paznico pri okrožnem sodišču v Mariboru.
—	Nove poštne znamke. Začelo se je tiskanje novih poštnih znamk, ki bodo veljale za vso kraljevino. Znamke s kronsko vrednostjo bodo veljale samo še do konca decembra t. 1.
—	Dr. Otokar Rybar je poslal vsem listom v Trstu odpr« to pismo, v katerem žigosa zadnje italijanske zločine.
$385.00
za čisto nov rabljen klavir, ki je popolnoma jamčen in se ga vam proda po vaši lastni želji na obroke. Imamo še veliko drugih dobrih rabljenih klavirjev po posebno nizkih cenah.
Nov klavir
dajemo na ponudbi za nakup. To je Player klavir in cena za klavir je $585.00, s klavirjem damo še 12 valjarjev godbe in lep plok istega lesa. To je najboljše Player klavir na trgu. Vse dobite na lahke obroke.
Cable Piano Co.
215 N. Ottawa St.
JOLIET, ILL,
to je lastna tovarna klavirjev.
Slovenski krojač
Frank Žagar
1004 N. BROADWAY Joliet, Illinois.
Telephone 3301
-o-
MARTIN G O R SI C H,
Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet,
Se priporoča rojakom in ro? "a kin jam za obilna naročila.
V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje zk zdravitev raznih ran in oteklin potem alpen-krauter, ki je fin kričistilec in laksir.
ZAKAJ PLAČATI VEG?
Mi pogladimo vašo obleko za 50c.
ROSEN, the Tailor,
403 Casss St.,
Joliet
NAPRODAJ LEP DOM NA 1506 N. Center St.; hiša je dvonadstropna, za dve družini. V hiši je plin, gretje (furnace) in skoro vse moderno urejeno. Več pove John N. Pasdertz, 1226 Cora St., Joliet, 111.	ufn.
NA PRODAJ DVE HIŠI NA Bluff St. 5 in 8 sob. Lepa prilika. Cena nizka. Več pove John Vidmar, 611 N. Broadway, Joliet. 4t81
V NAJEM SE ODDATA DVE
opremljeni sobi s hrano ali brez hrane. Več pove Mrs. Ana Ulešič, 1028 Wilcox St. vogal Granite St. 80-3t
Agencija v
STERN'S BIG STORE
Prodajemo parobrodne listke za vse linije in pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Ako želite privseti sem svoje soridnike iz stare domovine, vam prodamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parinke, ki odpljujejo iz New Yorka:
S. S. President Wilson, Sept. 14. iz N. Y. do Trieste, Ljubljane m Zagreb.
S. S. Lorraine, Sept.. 17. iz N. Y. do Havre.
S. S. Adriatic, Sept. 15. iz N. Y., do Southampton in Cherbourg-.
S. S. Kroonland, Sept. 18. iz N. Y. do Antwerpa.
S. S. Olympic, Sept. 18. iz N. Y. do Cherbourg in Southampton.
S. S. St. Paul, Sept. 25. iz N. Y. do Cherbourg in Southampton.
ZA VSE INFORMACIJE ALI POJASNILA PRIDITE V NAŠO PRODAJALNO,
STERN'S BIG STORE
903 N. Chicago St.
Joliet, III.
m
M. MILLER
PHONE 2419
911 COLLINS ST.
Prodajamo rozine in suho grozdje v 25 funtov zabojih po najnižji ceni. Muscatel grozdje najboljše yrste naša posebnost.
Sedaj je čas za vprašati za cene za novo sveže grozdje, ki bo kmalu došlo. Mi vam lahko damo cene črnega in belega grozdja. Naročite sedaj dokler so cene nizke. Mi prodajamo po ton in več.
Kličite po telefonn ali pišite, Vam jamčimo hitro postrežbo. Dovažamo na dom.
IMI. 'L/LXTjXJJSyR, Joliet, 111.
iS«
Vojakov rejenec
Resnična povest. Angleško spisala Lady Georgina Fullerton.
Francoski vojak je lepega ve- glavi. Ni čuda, da mu je smeh-čera korakal med valujočim ži- ljaj igral okoli ust in da je ne-tom po polju, ki obdaja mesto hote še enkrat poklical Belono, A. ter se je vračal v vojašnico ko je stopal pod obok onih vrat, k svojemu polku; njegov pre-.od katerih se je nadejal v štiri-prost, dobrosrčen obraz je bi^najstih dnevih za vedno poslo-živa slika njegove mirnosti in viti.
zadovoljosti. Semintja si je mel J Ko je korakal mimo proda-roke in dal duška svojim čuti-' jalnice, v kateri so bili na pro-lom s tem, da je zapel kitico' daj kolači in zemlje, je čutil, kake zelo bojevite pesmi o topo-1 kako se je nekdo dotaknil nje-vih, o slavi, o Francoski in o j go ve roke; ozre se in ugleda ble Alpah; to se je pač strinjalo z dega dečka kakih štirih let, ki
njegovo opravo, komaj pa z zelo milim in mirnim izrazom njegovega obraza. Četudi so bile besede, ki jih je Ambrož pel na svoji poti, bojevite, se je njegov duh kljub temu pečal z drugimi stvarmi, ne z upanjem, da bo pod vodstvom "malega korpo-rala" (ime, kakor so ga francoski vojaki nadeli Napoleonu I.) obvladal gorske višave, ali zarotil Belono, boginjo vojske, da bi še enkrat peljala svoje če-stilce na bojišče, kakor pri Ma-rengu in "VVagramu. Iz vsega srca se je radoval, da se njegova vojaška leta bližajjo koncu ker je sedem dolgih let službovala minulo; Ambrož je bil nam reč skozi in skozi kristjan in je imel, kakor je sam rekel, "vsak mesec majhno ogledovanje svoje vesti," kar je mnogo pripomoglo, da je zvesto opravljal svoje dolžnosti tudi kot vojak. Vendar mu vojaški stan nikdar ni posebno ugajal. Življenje v vojašnicah mu je mrzilo in ni se mogel sprijazniti z nazori in in mislimi, ki so vladale po vojašnicah med tovariši.
Živ mu je bil spomin na rojstno vas, na domačo hišo, kakor bi gledal pred seboj v duhu, kako se razpi*ostirajo okrog nje orjaški kostanji in malo proč pa mirni in blagovonjavi travniki, poleg njih pa razori, kjer je marsikateri oral ob strani pluga svojega očeta, zdaj pa gozdovi, kjer se je igral s svojimi brati v prijetni senci brez in gorskih jasenov, na vse to se je tako poželjivo spominjal celih sedem vojaških let, kakor mučijo sanje o mrzlih studencih in tekočih rekah popotnika v puščavi. Tiho, mirno, toda napeto je pričakoval dneva, da bo prost jarma, ki ga splošna vojaška dolžnost nalaga vsakemu Francozu in ki pogostokrat hudo udari prebivalce kmet-skih pokrajin. Zadnje mesece je kakor kak domotožen šolar štel dneve, ko mu poreko, da že prost in da sme domov.
Ambrož ni imel posebno živahne domišljije, vendar si je zasnoval marsikake sanje, kako se vrne v majhno vasico sredi kostanjev, v tiho lolino med rožnatimi gorami v Dauphine. Tamkaj je tudi živela deklica, o kateri je včasih mislil, da bo nekdaj čedna gospodinja za pre prostega delavca. Bila je šele štirinajst let stara, ko je zapustil dom; toda ako se še ni zgodilo, da bi bila našla moža, kdo bi mogel reči, da ne bi bila pred sv. Mihaelom majhna koča koncem vasi pripravna za vzpre-jem novo-poročencev. Seveda on ni vedel popolnoma dobro, kje bo vzel denar za pohištvo, kajti Ambrož ni imel ničesar na tem svetu kakor svojo plačo in nekaj krajcarjev, ki si jih je pri hranil, toda ne veliko, ker je bolj pogosto nalagal v puščico za uboge, kakor v hranilnico;
je skušal vzbuditi njegovo pozornost.
"Kaj pa je fante?" je dejal prijazno ln se pripognil k otroku.
"Zelo sem lačen," se je ogla sil odgovor.
"Čegavpasi?" je vprašal vojak.
"Moje dojilje; prinesla me je danes zjutraj sem in mi ukazala mirno ostati na mestu, kjer me je pustila in rekla, da me ubije, ako se še kdaj povrnem."
"Kje pa živi ona?"
"Daleč od tukaj; gori v go rah. Prišli smo z vozom. Ne pel ji me nazaj k njej; vedno me tepe."
Vojak je odpel strgano obleko, ki je pokrivala ubogega o-troka in opazil mnogo prask in znakov hudih udarcev. Mladi fant mu je žalostno pogledal v obraz in rekel: "Vzemi me seboj; tako sem lačen."
Ambrož je prijel otroka za roko in čutil, kako so se mali prsti trdo oprijeli njegove roke, kakor da bi se bal, da bi ga ne izpustil. Stopila sta v prodajalno in kupil mu je kolač, ki ga je deček z veliko slastjo pov-žil. Nato sta šla proti vojašnici ; Ambrož je bil v veliki zadregi, kaj mu je storiti, njegov ma-i tovariš pa popolnoma zadovo-jen, da je našel prijatelja in se : njim pogovarjal. Kadarkoli pa je Ambrož omenil njegovo dojiteljico, se je prikazal na njegovem malem bledem, upadlem obrazu izraz strahu in krčevito je stisnil njegovo roko. Ko sta dospela do vojašnice, so se zbirali vojaki okolu njiju.
Kaj si pa našel na svojem izprehodu?" je vzkliknil eden.
"Kakšna čudna stvarica pa je to?" je zaklical drugi.
"Poglejte, Ambrožev najde-nec!" je vpil tretji.
Med bučnim smehom so vojaki ponavljali to ime in se v svoji surovi surovi dobrodušnosti zbirali okolo otroka. Eden izmed njih mu je dal krajcar, drugi nekoliko mandeljev, zopet drugi pest črešenj. Otrok, ki ni bil brez bistroumnosti, jih je zabaval s svojimi odgovori in burkami, katere si je izmislil, da bi dobil še več darov. In dovtipov ni bilo ne konca ne kraja vzpričo toliko sreče Ambroža, ki je vlovil kaj tako posebnega, in to tem bolj, ker so zvedeli, da ga ne namerava izročiti v otroško ubožnico.
"Kako boš pa celo stvar ura.-vnal?" ga je vprašal narednik. "Vendar ne pričakuješ, da ti polkovnik dovoli, da bi se ta mali paglavec potikal okoli po vojašnici?"
"Mislite, da. ne bi?" je rekel Ambrož, ki je bil sklenil otroka hraniti s tem, da si sam pritrga pri svoji hrani ali mu jo kupuje s svojo plačo; pri tem pa mu še ni prišla na misel težava glede stanovanja. "Kaj bi mu pa
za počitek."	j svojega. Toda vse zaman. En-
Edini načrt, ki si ga je mogel krat mu je prišlo na misel, da v naglici izmisliti, je bil, da na-j bi vzel dečka seboj v svoj rojst-prosi ženo enega izmed vojakov ni kraj, ko poteče jo njegova vo-ki je stanovala blizu vojašnice,1 jaška leta; toda poznal je zna-da vzame otroka za dva, tri dni | čaj svojih sorodnikov in prebi-k sebi. Ženska je sicer nekoli- valcev onega kraja. Bili so u-
ko godrnjala, toda nekap na prej plačanega denarja in precej pregovarjanja jo je omehčalo, da je četudi nerada privolila in otrok je za sedaj ostal pri njej. Ambrož to noč ni mogel zatisniti očesa; vedno mu je ho-
smiljeni nasproti sirotam iz soseščine toda revni so bili in zato so morali biti varčni, ker je bilo težko zaslužiti vsakdanji kruh. Čutil je, da bi mu očitali zakaj je privlekel v svojo družino in morebiti v svojo fa-dilo na misel, da je bila ta žen-1 ro novo breme s tem otrokom, ska, četudi zelo dobrosrčna, | ki ni imel nobene jaravice v tej vdana pijači; premišljal je, kaj | občini. Najdenca bi gledali po
mu je naslednjega dne storiti z otrokom, ki ga je Božja Previdnost postavila na njegovo pot, "ne zastonj, ne, ne zastonj, ako Bog da"; ponavljal je te besede se prekrižal in kmalu zaspal.
Naslednjega jutra se je podal, da pogleda po svojem re-jencu; našel ga je pri igri na u-lici. Otrok je z odprtimi rokami pritekel k njemu
"Ali si kaj molil zjutraj, ko si vstal ?" je rekel vojak in ga rahlo pobožal po licu. Otrok ga je debelo pogledal in očivid-no ni razumel vprašanja?" "A-11 znaš moliti Očenaš in češče-na si Marija?"
"Ne," je odgovoril deček, "toda peti znam lepo pesem," in začel je peti neko revolucijo-namo pesem najbolj surove in umazane vrste.
"Molči, otrok; tega nočem slišati. Ali znaš narediti križ?"
"Ne," je odgovoril deček in ga v zadregi pogledal.
"Ali nisi nikdar čul o dobrem Bogu?"
Otrok je za trenotek pomislil in nato rekel: "Kadarkoli sta bila moja dojiteljica in njen mož jezna, sta imela navado reči --"in otroška usta so izgovorila strašno francosko kle-.tev. Ambrož se je stresel. Rane na telesu tega ubogega otroka so bile manj hude, kakor znaki, katere je na njegovi duši zapustila vzgoja in vzgledi, ki jih je imel. S težkim srcem se je Ambrož podal na prefekturo in vprašal po glavnem uradniku. Povedal mu je zodbo iz-
ga vpra-
vendar je še nekoliko ostalo, dalvtegnil storiti?"
je mogel o tem razmišljati v poletnih večerih, ko je solnce zašlo za gorami in se je prikazal mesec v svoji mirni lepoti in obseval s svojimi srebrnimi žarki mestno zidovje in stare stolpe cerkve sv. Martina. Slika za sliko je vstajala v vojakovi
' 'Lep red bi vldaal v vojašnici, ako bi trpeli take neumnosti."
"Joj! je vzkliknil Ambrož, "potem se moram požuriti in pogledati, kaj se da storiti. Niti minute časa ne smem izgubiti, kajti kmalu se oglasi znamenje
srubljenega otroka m šal za svet.
"On je brez dvoma najde-nec," se je glasil odgovor, "ki ga je izpostavila kaka ženska, ki je bila plačana, da skrbi zanj. Preiskali bomo stvar, našli žensko in jo pozvali, da pojasni svoje ravnanje. Ako je namenoma zapustila otroka ali okrutno z njim ravnala, pride pred sodišče. Ako pa je bil deček kaznovan radi kake pregrehe, kar je prav verojetno, in je svojevoljno pobegnil, ga pošljemo k njej nazaj. Za Vas pa je najbolje, da podaste svojo izjavo za otroško ubožnico."
Ambrožu je upadlo srce. Vedel je, da se je ljudem, ki imajo take otroke v oskrbi, vedno mogoče oprati pred gosposko.
Priklonil se je in brez vsako nadaljne opazke zapustil urad. Nato se je oglasil pri upravitelju župnije, bil je sprejet z najprijaznejšim sočutjem, kakor je bilo pričakovati. Toda kaj je mogel upravitelj storiti? O-trok ni spadal v mesto. Dohodki ubožne blagajne so bili nezadostni za toliko prošenj. Nemogoče je bilo imeti otroka brezplačno. Morebiti bi ga sprejeli šolski bratje v svojo o-skrb; kje vzeti denar? Ambrož je vzdihnil, se zahvalil upravitelju, ki je obljubil, da bode molil in pomagal, koliko bo mogel v tej zadevi. Ambrož se je nato podal proti šoli, ki so mu jo pokazali; tukaj je bil zopet prijazno sprejjet. Toda bratje so bili ravnokar sprejeli dvoje o-trok, kojih starši so umrli. Nemogoče jim je bilo, da bi mogli brez plačila povečati število svojih varovancev. Cele tri dni .je Ambrož na vseh straneh iskal sredstev za oskrb dečka, ki ga je v svojem srcu že vzel za
strani in s tem tudi njemu zagrenili življenje. Ne, na to ni smel misliti. Prepir in nesloga bi nastala med njim in njegovimi domačini. Bolje je ostati še več let daleč od njih, kakor po vzročiti tak prepir. Ne; ločiti se mora od svojega rejenca. In navsezadnje, kakšno pravico pa ima otrok do njega? Čemu bi si delal vse te skrbi radi dečka, ki mu je popolnoma tuj ? Šinile so mu v glavo besede: "Ali sem jaz varuh svojega brata?" O-supnil je. "Čegave so bile te besede," se je vprašal. "Morilca Kajna." Globoko je vzdihnil. Ubogi Ambrož! Božja milost mu je povzročila veliko stisko. Dobra misel je včasih nadležna stvar. Noče zapustiti človeka. Tako nasilna je v svojih zahtevah; in stroga bolj, nego pridigar.
Ko je naslednjega dne Ambrož stopil v hišo, kjer je bival njegov rejenec, je slišal dečka, ko je izpregovoril nekaj zelo u-mazanih besedi, ki so pričale, da se je žal naučil jezik grehote prej, preden ga je mogel razumeti. Vojak ga je prijel za roko in ga stresel za ušesa.
Da, prav lahko ga pošteno našeškate," je zaklicala ženska, ki ga je imela v oskrbi. "Strašno je slišati, kaj govori ta otrok, kako grozno govori. Preklinja, kakor majhen satan in ve o Bogu veliko manj, kakor o kaki mladi mački ali pa psičku."
Ambrož je prijel otroka za roko in rekel ženi, da ga vzame seboj na izprehod. Rejenec je prestrašen odskočil.
Ali me boš tepel?" je rekel.
Ne, ne sedaj. Tepen pa boš vedno, kadar boš zopet izpregovoril take brezbožne besede.'
"Jaz ne vem, kaj so brezbo-zne besede," je ihtel otrok. "Moja dojilka me ni nikdar tepla radi tega, marveč samo, kadar sem jo prosil, da bi dala jesti, ali kadar nisem mogel nositi težkih drva v hišo."
"Da, tako je," je zamrmral Ambrož. "Čegava krivda je, da je toliko hudobnih ljudi na svetu l Ni čuda, da je toliko kaznjencev in da so ječe polne. .Zanemarjen otrok ti je prihodnji zločinec. Kaj poreče dobri Bog pri poslednji sodbi človeka, ki je mogel rešiti mladega otroka pred grehom in poginom, pa tega ni storil?"
Da, navdihnjenja so sveta, tcda strašna! Ona zvene v človeških ušesih, trkajo na njegovo srce na zelo nadležen, zelo nepremagljiv način.
Ambrož je korakal tako nagla, da ga je mali rejenec komaj dohajal. Naposled se ustavita pred neko cerkvijo. Vojak pelje otroka k altarju Device Marije in mu veli poklekniti. Nato mu reče:
"Sedaj pa, fant, glej, da boš za menoj ponavljal besede, ki ti jih narekujem: "Sveta Devica, Mati Božja, povej Ambrožu, kaj mu je storiti, in daj mu moč, da bo mogel narediti iz mene dobrega otroka."
Te besede je izrekal otrok, v istem času pa so se vzdigovala iz globin vojakovega srca. Nato sta vstala in zapustila cer« kev in se podala proti hiši šolskih bratov.
"Ako bi Vam plačal dvanajst sto frankov," je rekel
Ambrož predstojniku, "ali bi potem vzprejeli tega otroka v popolno oskrb in ga vzgojili za Boga in v ljubezni do Jezusa ter njegove Blažene Matere ?''
Predstojnik se je nekoliko časa pomišljal, nato pa je ponudbo sprejel.
"Vzemite ga tukaj, prosim, za dve ali tri ure,", je dejal Ambrož, "potem pridem zopet ponj ali pa ga pustim tukaj s plačilom za vzgojo?"
Vojak se je podal iz mesta kakor teden dni poprej in hodil po istih krajih. Rdeči mak in modre plavice so-se svetile med rumenimi bilkami kakor tedajj, beli oblaki so plavali ravno tako urno po sinjem nebu in razširjal svoje sence na morje valujočega žita. Zrak je navdajal isti vonj, in misli na dom so bile ravnotako sladke kakor so bile tedaj; vendar se je zgodila neka izprememba v duši tega prostosrčnega človeka. Slišal je glas božji, ki je govoril njegovi duši. Poslušal ga je voljan, kakor človek, ki je po preprosti veri in naravni doslednosti krščanskega nauka nevede dosegel junaško krepost. Tudi na.njegovem o-brazu se je zgodila velika iz-phememba od tedaj, ko je brez skrbnega in veselega srca hodil po tem polju. Bolj duhovno in globoko veselje je sedaj sijalo v njegovih očeh in navdajalo njegovo čelo s častitlji-vostjo — veselje lastne žrtve, veselje, da je mogel nekoliko trpeti za Onega, ki je tolikanj za nas trpel. Ostal je nekoliko časa zunaj mestnega zidov-ja. Zrl je na zahajajoče solnce mirno, četudi resno. Morebiti je mislil, kako zlate v tej uri njegovi žarki vrhove v njegovem rojstnem kraju. Morebiti se je poslavljal od svetih sanj, kajti zdelo se je, kakor da njegovo veselje narašča, ko je še dalje zrl na to nebo z zahajajočim solncem. Skrivnost krščanske vere, je, v katero se tujec ne vmešava; čim večje je trpljenje radi žrtve, toliko večja je sreča, ki ga spremlja. Naposled se vojak obrne in se poda proti mestu nazaj. Ni bila več ona bojevita pesem, ki jo je pel pred tednom dni, ki mu je sedaj prihajala na ustnice, mar več besede himne, kakor so jo vojaki imeli navado peti pri ve pernicah bratovščine, katero je oskrbnik ubožnega zaklada med njimi ustanovil.
Ustavil se je pred hišo nekega gospoda, ki je pred kratkim želel dobiti namestnika za na-,bor in vojaško službo. Ponudil se mu je in pogodba je bila sklenjena, da namestu njega zopet Ambrož še sedem dolgih let nosi vojaško suknjo. Ne iz ljubezni do ženske kakor stari očak, temveč iz ljubezni do O-nega, ki je rekel: "Karkoli storite enemu teh malih, meni storite," se je Ambrož zavezal služiti še nadaljnih sedem let neprijetnega hlapčevanja, in prejel srebrnike, ne kot ceno krvi, hvala Bogu, temveč kot ceno, kakor je upal, za neumr-jočo dušo, odkupnino za enega Kristusovih malih. Dobil je za to dvanajst sto frankov. S svojim bogastvom je hitel k šolskim bratom. Ravnokar se je končala šola; toda preden so šo larji odšli, so vsi pokleknili o-koli oltarja Device Marije, ki je bil okrašen za slovesnost naslednjega dne, ko je bil praznik sv. R. Telesa. Pred Marijo so bile položene vrtne in poljske cvetlice.
Mali rejenec je klečal med drugimi. Ko je zapel zvonec, se je ozrl, in ko je zagledal Ambroža pri vratih, je stekel k njemu in rekel od veselja žare-čega obraza: "Sedaj že znam reči Jezus in Marija in ne bom več govoril umazanih besedi."
Vojakovo srce je bilo prepolno, da bi mogel govoriti. Položil je svojo roko na otrokovo glavo in izročil dobrim bratom
,ceno svoje prostosti in plačilo za oskrbovanje otroka.
Od tega dne je pa vojak naglo napredoval na svojem potu proti nebesom. Poklic, ki ga je nekdaj tako sovražil, se mu je sedaj priljubil. Našel je pri njem mnogo priložnosti izvrševati najvišje krščanske čednosti, in izvrševal je neke vrste a-postolstvo med svojimi tovariši
Njegovi prosti dnevi so mu bili zelo dragi, kajti tedaj je o-biskaval svojega rejenca, se prepričal o uspehih prave verske vzgoje, in ko ga je vzel se-.boj na polje, bila sta oba vesela in srečna v lepi božji naraxi. Zdelo se je dobremu vojaku, da; nikoli solnce še ni tako milo sijalo, da slvec še nikoli ni tako ubrano pel in da rože po travnikih niso še nikoli tako prijetno duhtele.
Za male oglase se plačuje:
Kdor išče dela, po......$ .10
Kdor išče delavcev, po... 1.00 Kdor išče znanca itd., po. Zahvale raznih vrst, po.. ženitna naznanila, po ... Za priobčenje arčunov in naznanil, od vrste po.
.25 1.00 .§0
.15
•••
Oglasi v "A. S." prinašajo /edno najboljše uspehe.
SEDAJ SE
NUDI IZREDNA PRILOŽNOST
vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite »e, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svajem meat«.
Društvo Sv. Družine
(Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
Odbor za leto 1920:
Predsednik.......... George Stonicfc
Podpredsednik......John Kramaricb
Tajnik ..................Jos. Klepec
1006 N. Chicago, St., Joliet, I1L
Zapisnikar............. John Barbich
Blagajnik........Anton Nemanich s t.
Reditelj ...............Frank Kocjin
Nadzorniki:
Joseph Težak, John Petric in John Štublar
To društvo ima že nad $3,500.00 r bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih
Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje za dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D.
Asesmenti niso pri nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu ee plača za $500.00 smrtnine le 35c me-sečnine, za $250.00 samo 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč:
Za izgubo vida na obeh očeh.. $250.00 Za izgubo vida na enem očesu. .$100.00
Za izgubo obeh rok ..........$250.00
Za izgubo ene roke............$100.00
Za izgubo obeh nog..........$250.00
Za izgubo ene noge............$100.00
Za strto hrbtenico ...........$100.00
Za izgubo 4 prstov na roki ali
nogi, ali dlana ali stopala____$50.00
Za notranje operacije na kili, a-pendicitisfi raku ali želodcu in
mehurju ter drobju po ......$50.00
Nobena druga organiazcija ne pla£a toliko poškodnine za tako malo vsati-co—le 5c na mesec.
Polegtega plača društvo še $1.00 bo!» ne podpore za vsak delovni dan za aa-mo 50c na mesec.
Redna seja se vrši vaako zadajo nedeljo ob 1. uri pop. v stari foli.
Kdor želi pristopiti v naie veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
AMERIKANSKI SLOVENKO STANE $2.50 NA LETO.