VOBODNA SLOVENIJA

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 315759
Ano (Leto) VIII (3) No. (štev.) 50

BUENOS AIRES,

14. DECEMBRA (DICIEMBRE)

“ESLOVENIA LIBRE

> 99

1950 - Ano del Liberfador General San Mariin - 1950

g?

°g I

"o

g

6SO o

oei£
oc-

Victor Martinez 50 - Buenos Aires

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

m _ n» 1 1 8» n am  ■— T  ^ družništvo, za stanovska združenja, za

opominu IHO&O dijaštvo, ali pa za reveže in brezdomce

po ljubljanskih predmestjih, lastnost, ki

Veliki in napredni narodi so mojstri v njem lahko rečemo, da levica njegova . q  ima Je oni> kateri zna pri jaynem
ustvarjanju svoje zgodovine. Lahko jim ni vedela, kaj dela desnica. To njegovo delu popolnoma pozabiti nase in se  prav
je, kajti ves svet jih pozna, denar imajo veliko nesebičnost je poznal ves narod,
in propagandna sredstva, ki jim poma- tako, da se nihče ni začudil, ko ob nje-
gajo, da pridejo do prave ocene celo | govi smrti ni bilo nikake zapuščinske
manj važne stvari. Pri majhnih narodih : obravnave, ker pač ni ničesar imel.
je drugače. Saj n. pr. za nas Slovence j Dr. Korošec ni bil samo politik. Več
večina sveta niti ne ve, če obstojamo, J kot politika in stranka mu je bil narod,
kaj šele, da bi vedeli, ali se zanimali za j Z vso energijo in njemu lastno taktiko

ves in vedno posvetiti skrbi za druge.

Desetletnica njegove prezgodnje smr¬
ti naj bo za nas vse zgled, kako je tre¬
ba delati za narod. In za narod šmo dol¬
žni delati prav vsi, vsak v svojem pokli¬
cu in okolju. In še eno: Dolžnost sle-

kako podrobnost iz našega narodnega j se je znal boriti, da bi svojemu narodu ’ hemega med nami je, da znamo pravil-
življenja ali zgodovine. To bi se dalo priboril to, kar mu gre, pa naj je bila no ceniti zasluge svojih velikih mož in
končno še opravičiti, ne moremo pa najti ; to borba za univerzo, ali slovensko aka- jim dati v zgodovini naroda mesto, ki

opravičila, če bi celo mi sami ne poznali
svoje zgodovine in mož, ki so jo kovali.

Narodovo zgodovino delajo ljudje, si¬
novi naroda, ki jim je Božja Previdnost
določila posebne naloge in dala za to po¬
trebne zmožnosti. Enemu je dan dar, da
postane duhovni preroditelj naroda, dru¬
gemu, da pomaga narodu do večjega
kulturnega razmaha, tretjemu, da pri¬
skoči na pomoč na gospodarskem polju
in onemu, da na političnem torišču bra¬
ni narodne koristi.

Dne 14. decembra bo minilo prvo de¬
setletje, odkar nas je nenadoma zapustil
dr. Anton Korošec, mož, ki je zlasti v
letih med obema svetovnima vojnama
politično vodil slovenski narod in čigar
nesebično delo je oplajalo prav vse pa¬
noge našega narodnega življenja.

Pričujoča številka našega lista posve¬
ča vso prilogo spominu dr. Korošca. Voj¬
ni dogodki, ki so se začeli kmalu po nje¬
govi smrti, so preprečili izdajo njegove¬
ga življenjepisa, zato je prav, da list
vsaj v skromnimi obliki osvetli najlepše
poteze v življenju in značaju dr. Ko¬
roščevem, da se ne pozabijo. V teh de¬
setih letih se je zgodilo toliko stvari, da

demijo, za slovenske pravice v šoli, za jim gre, po zgledu večjih narodov, ki
razvoj umetnosti, književnosti, za z a- znajo biti tudi v tem pogledu veliki.

S0CMUST1 IN BODOfKOST NEMČIJE

Nedavno so imeli v raznih deželah
zahodne Nemčije deželne in občinske vo¬
litve. Ponekod so prejeli socialisti toliko
glasov, da so najmočnejša stranka v
parlamentih ali občinah, drugod pa so
druge stranke — zlasti stranka konce-
lerja Adenauerja — mnogo izgubile in
bodo stranke, ki pripadajo vladni koali¬
ciji v Bonnu, težko ohranile večino, ki
bi bila dela sposobna. Pomen porasta
socialističnih glasov je še večji zaradi
tega, ker je vodstvo socialistične stranke
zagovarjalo nujnost, da se nemški na¬
rod v zahodni Nemčiji ne oboroži; vo¬
litve so pokazale, da je velik del pre¬
bivalstva sledil tem zahtevam sociali¬
stične stranke. Težišče volitev ni bilo
tedaj na vprašanjih notranje politike,
pač pa na problemu, ki je tako tesno
zvezan obenem s fronto, ki naj ob Labi
varuje zahodni svet pred sovjetskim
vdorom. Ako pride do takega napada na

zahod, nemško ljudstvo po socialističnih
je nastala nevarnost, da novi rod oozabi I .. , . , .. . ,

... _ 1  nazorih ne bi postavilo svoje lastne voj¬

ske proti komunističnim napadalcem. In

na važne dogodke in osebe izpred vojne,
ali pa jih gleda omalovažujoče, nekritič¬
no, morda celo krivično.

Kadar presojamo življenje in delo ka¬
kega človeka, se moramo vživeti v čas in
razmere, v katerih je živel, če po tem
pravilu presojamo delo dr. Koroša za
slovenski narod, smemo trditi, da je iz¬
polnil svojo veliko in odgovorno nalogo,
ki mu jo je naložila Previdnost, v odlični
meri.

Bog mu je dal v obilni meri vse za
to nalogo potrebne lastnosti, že njego¬
va moška postava in estetsko popolen
izraz njegovega obličja je vzbujal po¬
zornost in spoštovanje. Njegove duševne
Iestnosti so ga v visoki meri usposa¬
bljale za mesto, ki ga je imel. Kot du¬
hovnik in politik je moral delovati v
okolju, ki je mnogokdaj bilo neprijetno.
Metode jugoslovanske politike v parla¬
mentu in izven njega so bile kavalirske¬
mu značaju dr. Korošca odvratne; saj
so velikokrat psovka, laž, neiskrenost,
celo revolver, nadomeščali to, kar bi tu¬
di v politiki moralo biti upoštevano in
nedotakljivo: čast, poštenje, nesebičnost.
Kljub vsem tem oviram, ki so bile za
duhovnika še toliko bolj neprijetne, dr.
Korošos ni storil nikdar ničesar, kar bi
kakorkoli omadeževalo njegovo osebno in
stanovsko čest. Tako se je kot orjak
povzpel nad vse druge in vse ga je spo¬
štovalo in cenilo, čeprav mnogi niso
odobravali njegovih in njegovega naro¬
da političnih načel.

Dr. Korošec je bil zmožen politik. Ne
kričač in tribun, saj vemo, kako nerad
je javno nastopal celo v parlamentu,
ampak politik v višjem pomenu besede.
Zanj je bila politika to, kar je za pro¬
fesorja njegova katedra, za umetnika

pri tem je ena glavnih resnic evropske
politike ravno ta, da je organizacija sle¬
herne evropske vojaške sile brez sode¬
lovanja nemškega vojaka obsojena sko¬
raj da na neuspeh.

Socialisti in skrajni nacionalisti mislijo
isto

Nemški socialisti so v rednih razme¬
rah igrali v nemški politiki vodilno vlo¬
go. Bili so v vseh nemških demokratskih
parlamentih najmočnejša ali pa med naj¬
močnejšimi strankami. Kar je sklenila
nemška socialistična stranka, j.§ močno
vplivalo na stališče ostalih evropskih
socialističnih strank. Tokrat vladajo v
Angliji laboristi in njih vlada v krepki
meri vpliva na organizacijo Evrope; po¬
gosto se nazori angleških socialistov v
zunanji politiki krijejo z nazori nemških
socialistov. Predstavniki drugih evrop¬
skih strank v zboru evropskih zasedanj
v Strasbourgu, kjer se pripravlja delo
za združeno Evropo, pogosto očitajo an¬
gleškim socialistom, da s svojo politiko
sabotirajo delo za združitev Evrope. Ko
so pred nekaj dnevi v Strasburgu glaso¬
vali o ustanovitvi enotne evropske obo¬
rožene sile, so nemški socialisti glaso¬
vali proti. V nekem oziru je tedaj poli¬
tika socialistov v Angliji in zahodni
Nemčiji že vzporejena in ta politika za
enkrat ni v podporo naporom za zdru¬
ženo Evropo.

Proti temu, da bi zahodna Nemčija
pod sedanjimi pogoji prejela oboroženo
silo, so poleg socialistov tudi skrajni
nemški nacionalisti. Socialisti menijo,
da zah. Nemčija ne more misliti na svo¬
jo oboroženo silo, dokler zavezniki v
Evropi sami ne bodo zadostno oboroženi

njegovo ustvarjanje. Bil je odličen psi- in dokler ti zavezniki ne bodo sprejeli
holog, ki je znal znanstveno razčleniti listine, s katero bodo poroštvovali za
pereča vprašanja, pretehtati razloge za varnost nemškega ozemlja, ki ga bodo v
in proti, upoštevati vse mogoče nepred- j slučaju potrebe potem res tudi branili,
vidne okoliščine in ovire, napraviti prak- ! Šele tedaj, kadar bosta izpolnjena ta
tičen sklep in končno poiskati najpri- j dva pogoja, bi nemški socialisti mogli
mernejšo pot, kako bi bilo mogoče ta * pristati na predlog, da se ustanovi nem-
sklep uresničiti. Prav zaradi te njegove ška oborožena sila v okviru skupne
lastnosti ga vidimo na odgovornih dr- evropske vojske. — Skrajni nemški na-
žavniških mestih vedno, kadar so vsi ' cionalisti pa gredo še dalje in terjajo,
drugi odpovedali. j da nemški narod ne more sodelovati v

Di. Korošec je bil nesebičen do skraj- [ nobeni vojski, dokler temu narodu ne bo
nosti. Zase ni skrbel. Zadovoljil se je j vrnjena popolna enakopravnost in do-
s skromnim življenjem povprečnega ma- j kler ne bodo popravljene krivice, pri-
mmescana. Zato pa je naravnost užival, ; zadejane v času okupacije. Mnogi nem-
da je lahko delil drugim, potrebnim in i ški strokovnjaki, ki so bili poprej na
tudi nepotrebnim, če o kom, potem o \  važnih diplomatskih mestih (baron Na-

dolny v Moskvi), zagovarjajo misel, da
naj se Nemčija izreče za politiko nev¬
tralnosti, To nevtralnost naj zavezniki
iz druge svetovne vojne zavarujejo s po¬
sebno pogodbo. V bodoči vojni med USA
in sovjeti si bodo Nemci mogli tako s
svojo nevtralnostjo priboriti ugled m
moči, ki bo novi Nemčiji odprla tisto
pot, ki jo je Nemčiji zarisal Bismarck.
Nadolnyjev krog gre celo tako daleč, da
meni, da se odpira pot Nemčije v okvir
stare slave in moči samo na temeljih
prijateljstva Nemčije v vzhodom, to je
s sovjeti in z jugovzhodom Evrope. Ka¬
kor socialisti, tako menijo tudi ti pred¬
stavniki, da bi oborožitev Nemčije v se¬
danjih razmerah samo izzivala tiste, ki
menijo, da je nemški vojak še vedno naj¬
večja nevarnost za ves svet in zato celo
terjajo, da je predpogoj za ohranitev
nemške nevtralnosti ta, da ostane Nem¬
čija brez oborožene sile. Razlika med
obojimi je samo ta, da so nemški socia¬
listi izraziti protikomunisti in zato veru¬
jejo, da bodo sovjeti skušali z oboroženo
silo podpreti splošno kom. revolucijo, do-
čim menijo nacionalisti, da komunisti
nemški bodočnosti niso nevarni. Pomen
kom. moči v Evropi je treba le pravilno
izrabiti, da bo nazadnje podprla dvig
nemškega nacionalnega gibanja. V na¬
raščajoči napetosti med USA in sovjeti
morejo sovjeti nekoč ponoviti napram
nemškim nacionalistom isto potezo, ka¬
kor so jo ob priliki dogovorov med Ri-
bentropom in Stalinom v letu 1939.

šibkosti nemškega socializma

V 19. stoletju je bila Nemčija zibelka
modernega socialističnega političnega
gibanja v Evropi. Nemške socialistične
strokovne in kulturne organizacije so
bile vzor vsem drugim po svetu. Iz so¬
cialističnih vrst je Nemčija prejela celo
vrsto odličnih državnikov v Viljemovi
Nemčiji in v weimarski republiki. To¬
da vso to dobo je socialistino -tranko
spremljala lastnost, ki so. jo v Evropi
proglasili za usodno pogreško; v odlo¬
čilnih trenotkih je nemška socialistična
stranka klonila pred gesli nemškega na¬
cionalizma in pred zahtevami nemških
desničarskih strank. Ko je bil .-oncem
julija 1914. vodja nemških socialistov
Herman Mueller v Parizu, je na skupni
seji evropskih socialističnih strank spre¬
jel sklep, da bodo nemški socialisti v
parlamentu glasovali proti vojnim kre¬
ditom vlade, ki je šla v vojno. Toda ko
je prišel v Berlin, je nemška socialisti¬
čna stranka prva ovrgla ta sklep in v
parlamentu nato soglasno glasovala za
vse vojne kredite in s tem za prehod v
vojno stanje, ki je rodilo prvo svetovno
vojno. — V vveimarski republiki =o v
odločilnih dneh pred prihodom Hitlerja
na oblast socialisti z abstinenco in z opo¬
zicijo proti tedanji Brueningovi vladi v
letu 1933 v veliki meri omogočili prev¬
zem oblasti v Nemčiji po nacistični
stranki. Res je, da je veliko socialističnih
državnikov to napako nato poplačalo z
dolgoletnimi zapori v koncentracijskih
taboriščih, toda Nemčija je v drugi sve¬
tovni vojni prestala tragedijo, ki bi jo
socialistična stranka mogla preprečiti,
ako bi zaslutila nevarnosti, ki jih nosi
slabost njene taktike. V Franciji in v
Italiji so socialistično stranko dolžili, da
pripravlja ta pot kom. diktaturi, v Nem¬
čiji je socialistična stranka že dvakrat
odprla pot nemškemu nacionalističnemu
imperializmu.

Dfa del Petrola© - cuadro gigantesco de la Nueva Argentina

El Dia del Petroleo encuentra a la Nueva Argentina duena de una
inmensa riqueza petrolifera. En efecto al termino de este Ano Sanmar-
tiniano se han logrado alcanzar los indices de produccion previstos pa¬
ra el aiio 1952.

Este resultado es la consecuencia del dinamismo que el Gobiemo
de! General Peron ha impuesto a esas actividades, el cual ha permitido
llevar las perforaciones hasta Tierra del Fuego, al mismo tiempo que
activar la industrializacion del producto, crear una poderosa flota para
el transporte, tender desde Comodoro Rivadavia a Buenos Aires uno de
los gasoductos mas grandes del mundo y montar modernas refinerias.

El Dia que conmemora el descubrimiento de los primeros ycrcimien-
tos en Argentina, presenta hoy dia verdaderamente un cuadro magni-
fico de toda actividad economica argentina.

Para aaherirse a la celebracion del Dia del Petroleo, el presidente
de la Nacion dirigio un mensaje radial a los trabajadores del gremio.

Despues de expresar que tenia presentes a todos los trabajadores
petroleros “desde el mas modesto obrero de los campamentos hasta el
mas especializado tecnico de Yacimientos Petroliferos Fiscales", el ora-
dor dijo lo siguiente:

“Haber preservado las fuentes argentinan de hidrocarburos de la
explotaci6n privada o forane asignifica haber contraido el deber de ex-
plotarlas nosotros, pero explotarlan con eficacia, con amplitud y con la
debida intensidad.

“Una riqueza nacional, tan importante como el petroleo, de poco nos
valdria si su aprovechamiento no estuviera a tono con las exigencias del
progreso integral de la Nacion.

“El Estado tiene una funcion mas importante que la de conservar
los bienes naturales; debe ponerlos en funcion economica, vale decir, al
servicio del pais y del pueblo.

“Ya he dicho otras veces que no considero riqueza a la que esta de-
bajo de la tierra, sino a la que se ha extrcrido y estja llenando las nece-
sidades nacionales.

“Solamente asi la industria petrolera estara encauzada dentro del
marco de la doctrina justicialista, cuyo objetivo final no es otro que la
felicidad del pueblo y la grandeza de la Nacion".

Finalmente destaco la labor que cumplen Empresas Nacionales de
Energia en la coordinacion de čada rama especifica de la produccion.

Dan slave argentinskega gospodarstva

“Dan petroleja" vpada letos v letu Generala San Martina z uspehi,
ki jih je petrolejska industrija dosegla v toliki meri, da je letos dosegla
številke, predvidene za leto 1952.

Ta uspeh je posledica dinamizma vlade generala Perona, ki je zna¬
la raztegniti delovanje te stroke argentinske industrije tja do Ognjene
zemlje. Dovaža pa ta produkt veliko brodovje petrolejskih tankov in iz
Comodora Rivadavia je speljan plinovod do Buenos Airesa, ki je med
največjimi na svetu.

Ta dan proslav kaže letos Argentino resnično v okviru, ki nudi res¬
nično veličastno sliko vse argentinske gospodarske delavnosti.

Za ta dan je govoril predsednik republike general JUAN PERON
vsem delavcem, ki so zaposleni v petrolejski industriji. Ko je povdariL
da govori vsem, od delavca do najvišjega strokovnjaka, je podčrtal sle¬
deče:

“Ker smo rešili vire vrelcev iz zasebnih in tujih rok, smo jih ohranili
zase. Tako jih izčrpavamo uspešno, v celoti in s potrebno vztrajnostjo.
Vse to bogastvo bi pa malo pomenilo za nas, ako ne bi bilo v skladu
s potrebami splošnega napredka države. Država ima za nalogo, da te
vire postavi v službo vsega naroda. Povedal sem že ob drugi priliki, da
ne mislim na bogastva, ki so pod zemljo, ampak imeti moramo pred oč¬
mi bogastvo, ki se izčrpala in ki odgovarja narodnim zahtevam. Samo
tako se je mogla vsa petrolejska industrija vključiti v okvir justicializma,
čigar cilj je osrečitev vsega naroda in veličina države".

Ob koncu je podčrtal nalogo, ki jo odpravljajo državna podjetja, ki
spravljajo v istomsernost dela vseh naprav.

Najvecji in naj zanimivejši
slovenski zbornik
Koledar Svobodna Slovenija 1951 je dotiskan

V PRAV zadnjih dneh se je založ¬
ništvo odločilo, da je dodalo kole¬
darju še 32 strani. Le tako je bilo
mogoče objaviti vsaj še del izredno
pomembnih člankov naših sodelav¬
cev. Tega ne bi mogli storiti, če bi
imel novi koledar le 25G strani, kot

Skladnost nemške socialistične in na¬
cionalistične politike v tem trenutku sa¬
mo dokazuj'e, da si Nemci žele takega
stanja, ki bi jim zagotovilo enakoprav¬
nost in varnost, in nato novo pot k mo¬
či in slavi. V okviru evropske politike pa
pomeni sedanji porast socialističnih gla¬
sov, da se Nemčija oddaljuje od skupnih
akcij za organizacijo sil za obrambo Ev¬
rope. Nemški socialisti sicer lahko me¬
nijo, da s tem pripravljajo le pravo me¬
sto Nemčije v zboru Evrope. Toda pre¬
pogosto je nemški socializem klonil pred
silami, ki so trdile, da verneje predstav¬
ljajo nemški nacionalizem, kakor pa to
lahko store socialisti. In pred tem na¬
valom z desne so nemški socialisti do-
sedaj navadno odpovedali.

jih ima letošnji in kot je bilo predvi¬
deno.

Tako bo imel novi koledar 288
strani in še štiri umetniške priloge
na posebnem papirju z reprodukci¬
jami del slovenskih umetnikov v za¬
mejstvu in to: kiparjev Goršeta

(Trst) in Ahčina (Buenos Aires) ter
slikarjev Bare Remčeve, Koritnika in
Laha (Buenos Aires) ter Kramolc?
(Kanada).

Radi nenadne tolikšne razširitve
koledarja prodajna cena ne bo mo¬
gla biti 30 pesov, kot smo javili v
zadnji številki našega lista, ampak
32 pesov.

Vse Slovence v zamejstvu prosi¬
mo, da čimprej in v čim večjem šte¬
vilu kupijo novi koledar, da bo za¬
ložba mogla plačati velike tiskar-
niške stroške. S čim večjim naku¬
pom pa bodo Slovenci dali tudi pri¬
znanje požrtvovalnim sodelavcem
in urednikom ter pobudo za novo
delo. Založba

"Svobodna Slovenija"
Calle Victor Martinez 50
Buenos Aires

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

“"jarj IZ TEDNA V TEDEN

Koledar Svobodna Slovenija za leto
1951 vsebuje poleg izredno kvalitetnih
literarnih del pesnikov in pisateljev, o
čemer smo že poročali, tudi najrazlič¬
nejše preglede: Naša kulturna pretek¬
lost v luči obletnic (Lojze Gerzinič),
Periodični emigrantski tisk (Jana Mli¬
nar), Dalavske zakonodaje v državah,
kjer prebivajo slovenski novonascljenci
(Smersu Rudolf), Kulturno ustvarjanje
Slovencev v zamejstvu: Kniiževnost '

(Tine Debeljak), Slikarstvo, kiparstvo j
In gledališče (Marjan Marolt), Glasba
(Z. S.), Pregled političnih dogodkov v
svetu v letu 1950 itd.

Novost koledarja je “Zamejska potov-
ka”, ki je prepotovala skoro vse dežele,
kjer prebivajo slovenski novonaseljen-
ci in na izredno zanimiv in šaljiv način
opisuje življenje teh Slovencev. Ludvik
Kavšek ( znan po “Kolektivu”) onisuje
kako je v Argentini iskal delo in ga
končno našel. Pri tem opisu se bo vsak
iz srca nasmeial. Reportaža S’mona
Preprostega “Obisk pri Abu Sabu” bo
vsak večkrat prebral, četudi, pisec pro¬
si bralce v uvodu, nai tega članka ne
berejo, če nimajo dobrih živcev. Še in še
bi lahko naštevali.

Posebnost noveva koledarja pa so
zgodovinsko - politične razprave. V tem
delu je osrednja razprava prikaz zgn-
devmske osnove Osvobodilne fronte, ki
je leta 1941 začela uri naš z notranjo
revolucijo. Pisateli Janez Martinc je v
razpravi opisal kako so slovenski poli¬
tični ljudje z dr. Korošcem na č»lu gra¬
dili Slovenijo v dvajsetih letib Jugosla¬
vije. na drugi strani pa, kako je zorela
razdiralna sila države v komunistični
partiji in pripravljala revolucijo, kadar
bi prišel tisti “X dan”, ko bo vstaio do¬
ločila Kominterna. To se je zgodilo ju¬
nija meseca 1941. Prvič je tu z nase
strani opisana in komentirana ta pot ko¬
munistov na oblast, ki je bila silno viju¬
gasta: ob vsaki priliki je menjavala
svoja gesla z enim samim ciljem: priti
na oblast. Ta razprava obsega 30 strani.
Je dokumentarna in podprta s citati in
navedbami virov. Predstavlja prvo po¬
glavje rokopisne knjige, ki naj opiše ko¬
munistično revolucijo v Sloveniji.

Nadvse zanimiva je razprava dr. Ivana
Ahčina, v kateri opisuje kako so nacisti
in fašisti pripravljali vojno. Pisec pove
mnogo zanimivosti iz lastnoga opazova¬
nja tako A Italiji, kakor tudi v Nemčiji.
Bil je kot novinar z dr. Milanom Stoja-
dinovičem v Rimu in s knezom Pavlom
v Berlinu.

Predsednik Narodnega Odbora za Slo¬
venijo dr. Miha Krek pa je napisal kra¬
sen članek o dr Korošcu, čigar desetlet¬
nice smrti se spominjamo v teh dneh.

Poseben članek je posvečen prvi slo¬
venski žrtvi druge svetovne vojne dr.
Francu Kulovcu, čigar smrt in pogreb
opisuje eden izmed treh udeležencev res
žalostnega pogreba v Beogradu.

Prijatelj ing-. Emerja se s toplimi be¬
sedami spominja smrti tega junaškega
fanta, ki je padel v Ljubljani pred de¬
setimi leti kot prva žrtev komunističnih
atentatov.

V posebnem poglavju pod naslovom
“Dali so svoja življenja, da bi slovenski
rod mogel v svobodi živeti” se koledar
spominja petletnice konca vojne in naših
vetrinjskih žrtev, katerim postavlja vsa¬
ko leto že tradicionalni spomenik. Letos
še posebno. Spominski zapiski dr. Kreka
iz tiste dobe ter opis dogodkov v Ve-
trinju dr. Meršola po lastnem doživlja¬
nju so izredno zanimivi in zgodovinsko
pomembni. To poglavje vsebuje govora
dr. Rožmana “Krivda in zasluženje krvi”
in dr. Kreka o slovenskih domobrancih.
To sta govora, ki sta jih govorila na
spominski proslavi v Clevelandu. Po¬
glavje pa zaključuje Jeremija Kalina
“Junaška pesem mladcev pred budečo
se zoro”.

Ne bi bil popolen koledar, če ne bi
imel politično-zgodovinskih opisov raz¬
voja dogodkov na Koroškem in Primor¬
skem. Ta dva članka, ki sta jih napisali
osebi, ki sta tako na Koroškem kot na
Primorskem neposredno doživljali vse
dogode, bosta za večino naravnost od¬
kritje.

Tako smo navedli le del vsebine tega
izredno bogatega zbornika Slovencev v
zamejstvu.

Iz svobodnega sveta

USA: V ZN se je zbralo 13 azijskih
držav pod vodstvom Indije, ki so pred¬
ložile rdeč'm kitajskim delegatom poziv
o prenehanju bojev na Koreji. Resoluci¬
ja je prišla pred politični odbor ZN, ki
jo proučuje. Po nekaterih poročilih naj
bi bili Kitajci pripravljeni ustaviti ogenj
ob 38. vzporedniku, vendar nekateri za¬
nikajo to izjavo. Trdijo tudi, da bi se
Kitajci lahko ustavili, da pa bodo po¬
slali naprej severno korejsko vojsko, ki
so jo nanovo organizirali in oborožili.

Sestanek Truman—Atlee je odjeknil
širom sveta. Po končanih konferencah,
ki so bile tajne, sta oba izdala uradno
poročilo 10 točk, v katerih zagotavljata,
da USA in Britanija ne bosta popustili
nobenemu napadalcu in da bosta obe dr¬
žavi ter članice Atlantskega pakta Sim
bolj pohitele z oborožitvijo. Program 10
točk je naslednji: 1. ZSSR lahko ustavi
komunistične napade na Koreji in po¬
vsod na svetu, s čemer bi se končala
oboroževalna tekma; 2. ZN so pustili
vrata odprta rdeči Kitajski, da začne
pogajanja za rešitev korejskega konflik¬
ta, ki naj bi Koreji prinesel svobodo in
združitev; 3. USA in Britanija se v vseh
problemih popolnoma strinjata, razen v
vprašanju pripustitve rdeče Kitajske v
ZN; 4. Nesporazum v tem vprašanju ni
ovira, da USA in Britanija ne ; >i bili
skupno pripravljeni upreti se vsaki agre¬
siji kjer koli na svetu; 5. Vprašanje For-
mose moraju rešiti ZN. Rdeči Kitajci
smatrajo, da ta otok spada pod kitajsko
oblast; 6. Truman upa, da ne bo treba
nikdar uporabiti atomske bombe, bo pa
Attlee-a pravočasno obvestil, .radar se
bo pokazala potreba po uporabi atom¬
ske bombe; 7. Britanija bo prepovedala
vsak izvoz vojaškega materijala vsem
komunističnim državam. USA je ta sklep
že izvršila; 8. USA in Britanija bosta
pomagali vsem svobodnim narodom, ki
jim grozi komunizem v Evropi in Aziji,
da ne bodo padle v kremplje Moskvi; 9.
Obramba USA in Anglije bo izvedena
čim prej ter bosta obe državi pospešili
izdelovanje orožja za male države; 10.
Čim prej bo imenovan vrhovni poveljnik
na Zahodno Evropo.

Program 10. točk je zlasti' ugodno o-
djeknil v ogroženi Evropi, kjer so vsak
trenutek pričakovali nezavarovani iz¬
bruha nove vojne. Mnoge države ni za¬
dovoljila edino 6. točka, kjer je govora
o atomski bombi. Nekateri predlagajo,
da naj bi Truman izrečno izjavil, da
USA atomske bombe ne bo nikdar od¬
vrgla.

V USA je Truman po odhodu Attleeja,
ki se je na poti v London ustavil še v
Ottawi v Kanadi, kjer je imel sestanek
s predsednikom St. Laurentom, sklical
sejo demokratskih senatorjev in poslan¬
cev ter vodij republikanske stranke in
pričel razprave o izvedbi gospodarske
mobilizacije v USA. Prav tako name¬
rava izdati ukaz o nadaljni vojaški mo¬
bilizaciji.

V Washingtonu je umrl sredi največje¬
ga dela Trumanov osebni tajnik Charles
Ross. Truman je že imenoval novega
tajnika Josepha Shorta.

★

CHILE: Chile je v nedeljo zadel spet
močan potres, ki pa ni zahteval nobenih
smrtnih žrtev.

★

BRAZILIJA: V Rio de Janeiro se na¬
meravajo sestati vsi južnoameriški po¬
licijski šefi ter izdelati skupen načrt o
uničenju komunizma v Južni Ameriki po
enotnem kopitu in v vseh državah isto¬
časno. Do konference bo prišlo zaradi
odkritja komunističnega načrta, po ka¬
terem naj bi v vseh južnoameriških dr¬
žavah istočasno izvedli atentate na dr¬
žavne poglavarje in pričeli z revolucijo.

★

ANGLIJA: Nekateri laboristični po¬
slanci se precej razburjajo, ker ne mo¬
rejo verjeti, da bi Attlee uspel s svojim
prigovarjanjem Trumanu o angl. uogle¬
du v korejskih in rdeče-kitajskih zade¬
vah. Mnenja so, da bo največ, kar bo
angl. vlada iz teh razgovorv mogla od¬
nesti, to, da bodo Amerikarci vlado sa¬
mo obveščali o že storjenih ukrepih.

Nepričakovano je sovj. zastopnik od¬
bora za pripravo mirovne pogodne z
Avstrijo sklical sejo predstavnikov “šti-

I rih velikih”. Ta seja bo že 258., kar jih
je doslej bilo.

*

FRANCIJA: V razpravi proti listu
“Lettres Francaises” je nek judovski
zdravnik, bivši podanik Poljske in ka¬
sneje deportiranec v ZSSR, izpovedal,
da je v ZSSR prišlo ob življenje v raz¬
ličnih KZ preko 500.000 jndov.

De Gaule se je v govoru v Lille u od¬
ločno 'izrekel za čim prejšen sporazum
z Nemčijo, kajti le od pametnega do¬
govora med Francozi in Nemci zavisi
edinost vse Evrope.

Predsednik vlade Pleven se bo podal
v Washington na razgovor s Trumanom
in Aehesonom.

★

NEMČIJA: Pri volitvah v mestno za¬
stopstvo zah. Berlina so zmagali kršč.
demokrati, katerih večina pa ni več za¬
gotovljena niti z različnimi koalicijami
ne. Slede jim socialdemokrati ter “Freie
Deutsche Partei” (strogo nacionalistič¬
na).

Grotewohl, predsednik vzh. nemške
kom. vlade, je poslal pismo Adenauerju
v svrho ureditve nemškega vprašanja
1  med Nemci samimi. Istočasno so vse sa-
! telitske države pričele silno propagando,
da more do ohranitve miru priti samo
tedaj, ako se Nemci sami sporazumejo,
brez sodelovanja in namigovanja velikih
namreč. Adenauerjeva vlada pripravlja
odgovor, vendar ga bo — kot napovedu¬
jejo — oblikovala tako, da bo namenjen
Grotewohlu kot zasebniku in . ne kot
predsedniku, kajti zah. nemška vlada
vzhodnonemške sploh ne prizna kot pred¬
stavnice nemškega ljudstva pod sovj.
okupacijo.

★

ATLANTSKI PAKT: Vseh 12 članic

AP se je sporazumelo, da vključijo tudi
Nemce v obrambno silo Evrope pod na¬
slednjimi možnostmi: pripustitev 150.000
mož, deljenih v brigade po 4000—5000,
imenovanje civilnega komisarja za iz¬
vedbo rekrutacije ter vključevanje v
skupno evropsko armado Atlantskega
Pakta (NATO). Nemška vlada se s tak¬
šnim vključenjem ne strinja in zahteva
popolno enakost, postavitev nemškega
štaba ter imenovanje voj. ministra. Za¬
to je bila te dni nujno sklicana konfe¬
renca šefov generalnih štabov držav —
članic AP in za 20. december seja zun.
ministrov, kar označujejo kot zadnji
poizkus Evrope, da pravočasno Nemce
pregovori in vključi v obrambo. Nemško
protivljenje pod dosedaj znanimi ome¬
jitvami predstavlja trenutno največjo
težavo v organizaciji obrambe Evrope.

•k

ŠPANIJA: Franco je te dni podal izja¬
vo glede Gibraltarja, v kateri pravi, da
vojaško odvzem Gibraltarja Angležem
ne predstavlja nikake težave, ni pa se¬
daj umestno s takšnimi načrti nrihaiati
na dan in še manj javno manifestirati
za vrnitev. Vsako takšno podpihovanje
j,e samo voda na mlin tistim, ki navad¬
no ribarijo v kalnem, španska vlada, ta¬
ko pravi Franco, pa s tem še ne pravi,
da se odpoveduje obrambi španskih na¬
rodnih interesov.

Dr. Hjalmar Schacht, bivši fin. stro¬
kovnjak III. Reicha, bo prišel v Špa¬
nijo.

ITALIJA: V vsej Italiji je prišlo do
precejšnjih demonstracij proti ameri¬
škim nameram o uporabi atomske bom¬
be in poostritvi vojne na Koreji. De
Gasperi pa je dejal, da samo “modrost

in odločnost predsednika Trumana mo¬
reta rešiti svetu mir”.

★

VATIKAN: V posebni encikliki, raz¬
poslani vsem škofom, Sv. Oče poziva
vse vernike, naj delajo povsod in ved¬
no za mir, kajti prav številni svetoletni
romarji so najboljši dokaz, da svet hoče
miru in ne sovraštva.

Vat. radijska postaja je objavila, da
je bilo pred nedavnim odpeljanih iz če-
sko-Slovačke preko 300 katoliških redov¬
nikov v ZSSR.

★

FORMOZA: čankajšek je v zvezi z
Attleejevim obiskom pri Trumanu izja¬
vil, da nikakor ne sme priti do vzhodno¬
azijskega Muenchena, ker bi zatem lah¬
ko vsak čas izbruhnila nova svetovna
vojna. Ponovno je poudaril, da bi poseg
kit. nac. čet v borbo na domačem o-
zemlju Kitajske same precej razbremenil
težke boje UNO čet na Koreji.

k

INDOKINA: Istočasno, ko je iz USA
prišlo sporočilo o odobritvi posebnega
posojila v vojaške svrhe 300—400 mil.
dolarjev, javljajo iz Indokine, da je
Hočiminh odpotoval na Kitajsko k Mao-
tsetungu zaradi dogovoritve nadaljnjih
akcij proti francoskim oblastem.
k

LIBIJA: Emir Sajed Mohamed Idris
Senusi je bil izvoljen za prvega kralja
novo proglašene države Libije, doslej
italijanske kolonije. Pod Senusijevo ob¬
lastjo bo okrog 3 milijone ljudi.

ffla železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Jug. vlada
bo k III. mednarodni konferenci o Do¬
navi v Galacu (Romunija) poslala za¬
stopstvo, dasi ji ZSSR in sateliti ves
čas delajo precejšnje težave. Pripomi¬
njajo pa, da bo v primeru ponavljanja
teh težav tudi FLRJ pričela z uvedbo
šikan, ker poseduje najdaljši del teka
Donave.

Vsi kominformovski listi so te dni pri¬
čeli objavljati številna sabotažna dejanja
na področju FLRJ, ki so ^sa naperjena
proti Titovemu režimu. Tako navajajo
primer tovarne nogavic v Drenjaninu,
ko je bila vsa produkcija zaradi števil¬
nih napak odklonjena za prodajo; neke
tovarne bakrene žice, ko je od 14.500 kg
žice bilo 11.000 kg neuporabnih; o od-
vrženju 1700 kub. m lesa v morje na
Reki, o eksploziji municijskega vlaka
na progi Niš—Stalac, ter o štrajku slov.
gozdnih delavcev, zaradi katerega j d
šlo 102.000 delovnih ur v izgubo.

V posebni poslanici CK KP Hrvatske,
iz katere so pred nedavnim odstranili
nezanesljive elemente, poziva Tito vse
državljane, zlasti pa partijce na čuvanje
narodne sloge in edinstva.

Za novega FLRJ poslanika v Atenah
je bil imenovan Milan Jovanovič; po¬
slanik FLRJ v Argentini Marjan Stili-
novič pa je bil imenovan še za poslanika
pri paraguajski vladi.

★

ČEŠKOSLOVAŠKA: Devet čeških

katoliških duhovnikov je bilo na veli¬
kem procesu v Pragi obsojenih na dalj¬
še zaporne kazni ter na občutne denar¬
ne.

★

MAOTSETUNGOVA KITAJSKA: Vr¬
hovni poveljnik nacionalističnih partiza¬
nov, general Hsulajhau, ki je bil pred
kratkim zajet v borbi, je bil te dni u-

Slovenci, Slovenke! V nedeljo 17. decembra 1950, ob desetletnici
smrti dr. Antona Korošca bomo počastili njegov spomin. Udeležite se
vsi sv. maše, ki bo darovana ob običajni uri redne slovenske maše na
Belgrano, v Ramos Mejia, v San Martinu in v Lanusu. Tudi v San Justo
bo sv. maša za dr. Korošca ob pol devetih. Popoldne ob G. 15 pa se ude¬
ležite akademije Društva Slovencev v počastitev dr. Antona Korošca.
Akademija bo v dvorani Salezijanskega zavoda na Belgrano.

Zaveznik! se pripravljajo za protiofenzivo na Koreji

Na Koreji so se Amerikanci spretno J
umikali pred pritiskom rdečih kitajskih
divizij ter se jim je po prvih krvavih
bitkah posrečilo bojišče delno utrditi v
primerni oddaljenosti od rdečih položa¬
jev južno od Pyongyanga. 15.000 Ame-
rikancev in Angležev, ki so bili obko¬
ljeni v Chosinu, se je prebilo proti vzho¬
du ter so z izgubo 5000 mož dosegli
Hamhung, nekaj kilometrov od prista¬
nišča Hungnama, od koder jim je priha¬
jala na pomoč ena ameriška divizija.
Pred pristaniščem so stalno na preži
ameriške bojne ladje, ki se z obstrelje¬
vanjem sovražnika krile umik. Mac
Arthur je poslal na pomoč obkoljenim
vojakom tudi vse razpoložljivo letalstvo,
ki je učinkovito zadrževalo rdeči naval.
Okoli Hungnama so Amerikanci utrdili
ok. 30 km široko mostišče, katerega za¬
enkrat ne nameravajo zapustiti.

Druge ameriške sile so se umaknile
do Sibyona, ok. 24 km severno od 38.
vzporednika, ter nameravajo v slučaju
novih rdečih navalov vzpostaviti utrjeno
obrambno linijo vzdolž reke Imjin, s ka¬

tere bodo odbijali navale proti Seulu. Po
Mac Arthurjevih uradnih poročilih, ki jih
je glavni stan v Tokio sredi preteklega
tedna zelo skopo objavljal, ni še noben
rdeči Kitajec ali severni Korejec pre¬
stopil 38. vzporednika.

Ameriško letalstvo je izkoristilo lepo
vreme ter je obsipavalo z najtežjimi za-
žigalnimi in rušilnimi bombami sovraž¬
nikovo zaledje in konvoje novih kitajskih
oddelkov, ki se še vedno pomikajo z
mandžurske meje po cesti, ki teče skozi
Huichon proti Pyongyangu, kjer so iz-
vidniška letala opazila velike koncentra¬
cije rdečih sil.

Po izjavah ameriških generalov, med
njimi poveljnika 8. armade, generala
Walkerja, se bodo Amerikanci umaknili
do gotove črte, ki jo nameravajo “utr¬
diti za ofenzivne izpade”. Zaenkrat iz-
gleda, da se iz Koreje Amerikanci ne
bodo umaknili ter je tudi šef ameriške
vojske general Collins po povratku z bo¬
jišča, kjer je imel sestanek z Mac
Arthurjem, izjavil, da do “azijskega
Dunkerque-a ne bo prišlo.”

ARGENTINA

Predsednik republike, njegova gos¬
pa, vojni minister in drugi odličniki
so prisostvovali te dni podelitvi zasta¬
ve 1. motoriziranemu art. polku v
Ciudadeli. Zastavo je polku pokloni¬
la “Fundacion Eva Peron”.

Tajnik za poljedelstvo USA vlade
Charles F. Brennan se je ob priliki
obiska Argentine podal na razgovor
tudi s predsednikom republike.

S posebnim obiskom pri gospej Pe¬
ron je prometni minister polkovnik
Juan F. Castro sporočil, da je prišlo
do ureditve plač za železniške delav¬
ce in čuvaje. Istočasno je gospej Pe¬
ron izrekel zahvalo za njeno naklon¬
jenost pri urejevanju tega vprašanja.

Te dni je bil postavljen za novega
vrhovnega poveljnika argentinske
vojske div. general Angel Solari.

Ustanovljeno je bilo državno pod-
tajništvo za civilno letalstvo.

Pod predsedstvom zveznega finan¬
čnega ministra dr. Ramona Cereija
je bila te dni v Buenos Airesu za¬
ključena konferenca fin. ministrov
pokrajinskih vlad. Zaključne seje se
je udeležil tudi general Peron z gos¬
po.

Argentinski veleposlanik v Londo¬
nu Carlos Hogan je prišel za kratek
odmor v Buenos Aires, kjer bo tudi
vodil nadaljne razgovore skupno z
zun. ministrom o obnovitvi trgovine
z mesom z Anglijo.

Na obisk Argentine je prišla sopro¬
ga predsednika Peruja Marija Delga-
do de Odria.

Na obisku se je mudila posebna
mornarska delegacija Siama.

Po predhodnih razgovorih je prišlo
do ustanovitve enotnega sindikata za
učitelje in profesorje. Zaključnega
zborovanja se je udeležil general Pe¬
ron in gospa.

Letalo Aerolinas Argentinas je na
progi Santiago de Chile Mendoza po¬
stavilo nov rekord, ko je omenjeno
razdaljo preletelo v 37 minutah.

Drugo letalo iste družbe pa je na
progi Madrid - Buenos Aires doseglo
čas 24 ur s postankom samo v Da¬
karju in Rio de Janeiru.

Uprava Obras Sanitarias je objavi¬
la, da bo odslej naprej vsak hišni last¬
nik, po čigar krivdi se bo nemarno
trošila voda, ne bodo popravljene ce¬
vi ali pipe ali pa bo vodna instalaci¬
ja kakor koli v pokvarjenem stanju,
kaznovan z denarno kaznijo do 20.—
pesov. Posebni kontrolni organi bodo
obiskovali posamezne hiše, da takšno
zlorabo potrošnje vode pravočasno u-
gotovijo. Če bi se lastnik hiše ne od¬
ločil popraviti poškodb instalacije v
času, ki ga bodo organi predpisali,
bo uprava Obras Sanitarias z lastnim
osebjem izvršila vsa popravila na ra¬
čun gospodarja odn. lastnika hiše.

Te dni so bili dani v promet novi
kovanci po 5 centavov s podobo Osvo¬
boditelja Argentine Generala J. de
San Martina.

Ministrstvo za industrijo je odobri¬
lo izdelavo novega tipa “pan dulce co-
mun”, ki ga bodo prodajali po 4,80
pesov kg; tip “especial” bo veljal
6,50 pesov ter tip “extra” 8,50.

Prometno ministrstvo je odobrilo
nakup 25 električnih lokomotiv pri
tvrdki General Electric v skupni ce¬
ni 7,450.000 pesov.

Pokrajinska vlada v Tucumanu ni
kupila sladkorne tovarne “La espe-
ranza”, kakor je to nameravala, ker
je bila prodajna cena previsoko po¬
stavljena (10,200.000 pesov).

Prometno ministrstvo je odobrilo
nakup železniškega materiala, nado¬
mestnih delov ter novih strojev pri
holandski tvrdki Werkspoor N. V.
Amsterdam za ceno 395,119.641.87
pesov.

Med nabavljenimi stroji je tudi 25
Diesel lokomotiv, 100 vagonov I. raz¬
reda, 185 II. razreda, 15 jedilnih, 55
pol Pullmanov in dolgo vrsta vago¬
nov za poštni in poltovorni promet.

S posebno odredbo je bila imenova¬
na komisija za oskrbovanje in reševa¬
nje problemov, nastajajočih s pove-
čavanjem prometa na železniški pro¬
gi Salta - Antofagasta (Čile).

Z vladnim dekretom so bila podana
navodila, kako namestiti in zaposliti
tiste argentinske državljane, ki se
vračajo v domovino iz katerega koli
dela sveta. Stanovanja bodo dobili v
zato posebej pripravljenih hišah, na¬
mestitev pa dosedanjemu poklicu in
izobrazbi odgovarjajočo.

Buenos Aires. 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Dr. Ivan Ahčiu

Osebnost

Devet let je preteklo od smrti dr. An- l
tona Korošca 14. decembra 1940 v Beo¬
gradu. Čeprav je pokojnega slovenskega
narodnega voditelja poznala skoro vsa
Slovenija, ga vendar sedanji mlajši rod
ni več poznal. Brez dvoma sliši pripove¬
dovati o njem starejše, saj je 40 let slo¬
venske politične zgodovine bilo najtes¬
nejše združene s Koroščevim imenom.
Toda tudi v spominu rodu, ki je živel
ob dr. Korošcu, bo čas polagoma zabri-
sel jasne poteze njegove osebnosti. Za¬
radi tega morda ne bo odveč, ako v na¬
slednjih vrsticah skušamo nekoliko o-
svežiti spomin na veliko osebnost naše¬
ga narodnega voditelja. Od tega utegne
imeti vsaj nekaj koristi naša mladina,
ki bo prej ali slej stopila v javno živ¬
ljenje na domačih tleh in potrebuje vi¬
sokih, svetlih idealov, da se bo znala
dvigniti nad nižine koristoljubja, sebe-
ljubja in materializma, ki so tako zna¬
čilne slabosti sedanjega časa.

★

Ako hočemo poznati človeka, mora¬
mo poznati njegov temparament in nje¬
gov značaj. Ponavadi se ta dva pojma
istovetita. Toda, če jih ločimo, potem
pod temperamentom razumevamo sku¬
pek osnovnih notranjih nagnjenj, ki iz¬
virajo iz telesne (fiziološke) konstituci¬
je posameznika. Z besedo karakter pa
označujemo skupek duševnih lastnosti,
ki so kajpak pogojene po tempera¬
mentu, toda oblikovane z vzgojo in de-
iom volje in utrjene s trajno vajo. Za
presojo čloVekove vrednosti je torej od¬
ločilnega pomena njegov karakter ali
značaj in ne toliko njegov tempara¬
ment. Kajti, kar je važno in odločilno,
je karakter duše in ne temperament te¬
lesa.

O kakem človeku pravimo, da je zna¬
čajen, ako je trdnega prepričanja in se
s krepko voljo stalno prizadeva, da svo¬
je ravnanje in zadržanje spravlja v
skladje s svojimi nazori. Posebej pa go¬
vorimo o dobrem značaju takrat, ako
pri kom naletimo na ono zmes dobrote
in neodjenljivosti, milobe in trdnosti,
odkritosti in obzirnosti, ki povzroči, da
človeka s takimi lastnostmi spoštujemo
in ga pričnemo celo ljubiti, ako so nas
življenske razmere tesneje z njim po¬
vezale.

Ubrano skladje razumnosti in hotenja,
skladje med osebnimi interesi in korist¬
jo bližnjega oz. družbe, združeno z
dobrotnim hotenjem storiti po močeh
vsem in vsakemu dobro — to je lep
harmoničen značaj.

Kaj najdemo od teh načel uresničene¬
ga na Koroščevem značaju?

★

Sodimo, da je bila razumnost dr. An¬
tona Korošca tisto, kar ga je najpre-
je dvigalo nad vrstnike in okolico. Pri¬
jatelji so se s ponosom ozirali nanj, ne¬
omajno zaupajoč njegovemu vodstvu, a
nasprotniki so se ga zaradi tega bali.

—Pametan je ovaj pop — so govorili
Srbijanci.

Močen Koroščev intelekt ni bil speku¬
lativen, kakor pravimo, da bi gradil mi¬
selne sestave iz golega zanimanja za
vede, ampak je spadal med aktivne ra¬
zumnike, ki svoje zamisli hočejo spra¬
viti med ljudi in v stvarno življenje.

Imel je izreden dar, da je hitro preg¬
ledal vsakokratno situacijo. Toda kdor
ga je dobro poznal, je vedel, da kljub
temu, da se hitro znajde v novih razme¬
rah, nikdar ne preide v akcijo pod pr¬
vim vtisom. — Bomo vprašali blazino
za svet —•. je ob novo nastalem polo¬
žaju imel navado reči. Vsak važen ko¬
rak je hotel dobro premisliti in n a  vse
strani prevdariti.

Kadar ga je čakala važna naloga, je
imel navado, da je šel n a  sprehod ali
tudi na daljši zlet. Najraje je vzel za
družbo koga, za katerega je vedel, da
g a ne bo motil z radovednimi vpraša¬
ni" ali vsiljivim pripovedovanjem. Go¬
vorilo se je o čisto vsakdanjih rečeh, a
čutil si, da je z mislimi čisto drugje.
Počasi je sestavljal in koval svoj načrt.
Tehtal, kai mu je v prilog in kaj proti,
vedno vnoštevaioč ne le sredstva, ki mu
morejo koristiti, ampak tudi ovire, ki
jih bo moral premagati. Ovir so ni bal.
Vedno se mu je zdelo celo naravno, da
njegova stvar ne teče gladko. Iskal je
le nač : n a , kako premagati težave in pri¬
ti do cilja. Tako so rrngove “hitre odlo¬
čitve” bile skoro vedno sad dolgega in
resnega razmišljanja.

Koro5e c  veliko priznanja žel zara¬
di svojih taktičnih sposobnosti v politi¬
ka Vendar tudi ui o gova taktika ui bila
nikdar br°z miselne prinrave. Ko sva
nekoč o tem govorila mi je rekel:—Moč-

dr. Antona Korošca

nemu ni treba taktiziati, da se uveljavi.
Le tisti, ki smo politični šibki in majh¬
ni, moramo iskati stranskih in viju¬
gastih potov, da vseeno pridemo do ci¬
lja. Ravno in najbližjo cesto nam žal na¬
vadno zapira premočni nasprotnik. Pa
čeprav smo še tako majhni, bi ne bilo
opravičljivo, ko bi s čisto prazno puško
prišli n a  bojišče.

V svoji taktiki je bil Korošec v vlogi
šahista, ki mora z malim številom figur,
ki jih ima, rešiti pred matiranjem
svojo kraljico. To je bilo treba znati ali
pa se naučiti na političnih šahovnicah,
kakor so bile v Grazu, potem n a  Duna¬
ju in končno v Belgradu! En a  napačna
poteza in vse bi moglo biti izgubljeno.
Zato je vsako potezo bilo treba temelji¬
to premisliti. Korošec jo je tvegal šele
potem, ko je dobro pretehtal svoje mo¬
či pa tudi vse možnosti, kako mu bo na¬
sprotnik utegnil odgovoriti.

Številčni količnik Slovencev je prisilil
Korošca k političnemu taktiziranju in
ne morda prirojen a  zvitost, kakor se
je včasih napačno mislilo. Vedno je bilo
treba taktizirati in tako se je z narav¬
no darovitostjo, ki jo je imel, izvežbal
v pravega velemojstra na političnem
polju. Nikdar se ni udajal utvaram, ni-

vek samo molči? To ni dobro! Korošec
pa ni odprl ust. — Zakaj niste hoteli
poseči v pogovore? —, sem ga vprašal,
kako je pripovedoval o tem dogodku. —-
'Ni imelo smisla govoriti. Takoj sem
opazil, da drug drugega le za nos vleče-

prehodno diktaturo. In je nadaljeval:
"Antune, samo ti bi mogel to stvar do¬
bro izpeljati! Pravim dobro, brez nasi¬
lja in krvi. Ali hočeš?” — Nisem dolgo
premišljal. Vedel sem, da novo ustavo
pripravlja Milan Srskič, velesrb. Kako
bi nam mogla biti pravična? — Obžalu¬
jem, Veličanstvo, sem odgovoril, ne mo¬
rem sprejeti. To bi bilo proti mojim na¬
čelom. In to tudi ni dobro ne za vas, ne
za državo. — “Ne, to bomo izvedli, vse
sem premisilil. Toda potrebujem pamet¬
nega človeka, ki bi to nalogo znal izpe¬
ljati brez globljih pretresljajev za drža¬
vo. Mislil sem na tebe. Stori to uslugo
meni in državi” — Zelo obžalujem. Ve¬
ličanstvo, toda ne morem.” Ko sem
tako zavrnil kraljevo ponudbo, je postal
hladen in se dvignil. Hodii je nekaj ča¬
sa po sobi, in nazadnje rekel: “Bo pa
general živkovič! živkovič ima srce za
mene, a nima glave. Ti imaš glavo, a
nimaš srca za mene!”

Ko je bil Korošec interniran na Hva¬
ru, kjer je živel kot političen izobčenec,
se je lepega dne prišel na otok “zdra¬
vit” tudi nek srbski general. V resnici
pa je bil le kraljevi odposlanec z nalo¬
go, da poizve za Koroščevo mnenje gle¬
de nove politike zbližanja in prijatelj¬
stva Jugoslavije z Bolgarijo, ki jo je
tedaj kralj zmislil začeti in jo je nekaj
mesecev kasneje tudi potrdil s svojim o-
biskom v Sofiji.

Knez Pavle nam nekoč pripovedoval,

VZOR JAVNEGA DELAVCA

Pokojni dr. Korošec je bil najuspeš¬
nejši slovenski politik, Ne le, da smo
pod njegovim vodstvom Slovenci posta¬
li državni narod, naš jezik čez noč po¬
stal uradni jezik v vseh šolah, sodiščih
in/ uradih v Sloveniji, z edinima izjema¬
ma v vojski in pri carinah, Korošec je
znal uveljaviti slovenske potrebe in za¬
hteve velike in manjše. Trajn a  njegova
spomenika sta: Slovenska univerza in

Akademija znanosti in umetnosti. Okoli
teh dveh pa so večja in manjša zname¬
nja cvetečega življenja Slovencev v ča¬
su med dvema vojskama, ki so v ogrom¬
ni večini posredno ali neposredno pri¬
delek Koroščevega stvarjanja. Sloveni-
j'a se je takrat polepšala, modernizirala,
opomogla, ko je vedno znova od volitev
do volitev ali pa tudi brez volitev daja¬
la Korošcu svoje zaupanje in mandat.

Ko soi po Jugoslaviji šli mrzli vetrovi
in odnašali politike v pozabljenje, je dr.
Korošec ostal nepremakljivo močan.
Imel je med svojim narodom globoke
korenine, kot duhovnik, časnikar, govo-
vomik in zadrugar.

Iz slovenske kmetske in katoliške dru¬
žine je izšel, kot njen zvesti sinduhov-
nik je umrl. Vše velike spremembe v
njegovem zunanjem življenju niso prav
nič spremenile Koroščeve ljubezni do
! poklica. Rad je bil duhovnik Gospodov.

| Osebno bi bil rad ostal samo to. Pogo-
I sto se je jezil na svoje sovrstnike, češ,
da so ga “vrgli” v politiko. Pa tudi v
trdem politčnem rokodelstvu je ostal dr.
Korošec duhovnik, požrtvovalen misijo¬
nar, ki je prodiral s katoliškimi n a čeli
tja, kamor drugi niso mogli. Kot duhov¬
nik je prebival in molil v Ljubljani v
Marijanišču, v Mariboru v dijaškem se¬
menišču, v Belgradu pa je stalno maše¬
val pri slovenskih šolskih sestrah v Ze¬
munu.

Dr. Korošec je imel izvrstno časnikar¬

sko pero. Uporabljal ga je v mladosti
z uspehom proti nemškim krivicam, za
obrambo obmejnega slovenstva. Pa tudi
kasneje je ljubil to delo in če mu je le
ostalo kaj časa, sam pisal v razne liste,
še bolj pa rad učil mlade kako naj pi¬
šejo, da bodo uspešni, p a  ne krivični in
ne blebetavi obrekovalci in klevetniki.
Med katoliškimi časnikarji je imel svo-
j'e najboljše prijatelje. Uredniki naših
listov so morali takoj k njemu, če se
je pojavil v Sloveniji.

Tisti, ki je le kdaj slišal Korošce go¬
voriti ljudstvu, ga bo težko pozabil.
V Gradcu in na Dunaju je bil Korošec
senzacija n a  govorniškem odru v zbor¬
nicah. V Sloveniji^ kadar je le bilo pove¬
dano, da on govori, so množice zalivale
zborovališča. Bil je privlačen, prepri¬
čevalen, navduševalen in izredno zani¬
miv, pa naj je govoril o čemerkoli.
Značilno je bilo, da se je on, ki je javno
govoril kot duhovnik, prosvetar in po¬
litik, odkar je odrastel šolskim klopem,
vedno, tudi v zadnjih letih, “bal odra”.
Imel je naravnost trah stopiti pred lju¬
di, vedno se je bal, da ng bo dovolj do¬
ber. Pa to ni bila strahopetnost. Ko so
ga “Orjunaši” v Ljubljani napadli na
odru Unionske dvorana, ni niti trenil.
Ko so ga nemškutarji zalezovali po
štajerskih shodih, se je v družbi par
zvestih slovenskih fantov izvrstno po¬
čutil. V Belgradu je šel na sprehod po
ul : cah. ki so odmevale v bučnih demon¬
stracijah proti njemu. Njegov strah
“odra” je bilo silno spoštovanje pred
noslušalci. Bal se je, da bo stvar trpe¬
la, če ne bo dovolj dobro podal. Ljubil
je liudi in cenil njihove žrtve, da so
prišli in silno želel, da bi odšli zadovolj¬
ni. To ga je notranje gnalo, da je neu¬
trudno izpopolnjeval svoje nastope in
se izoblikoval v prvega ljubljanca ljud¬
skih množic.

Zadružništvo ga je vezalo na gospo¬
darska vprašanj a  kmetskega in delav¬
skega stanu. V svobodni zadružni sa¬
mopomoči je videl najprimernejše go¬
spodarsko in trgovsko sredstvo za dvig
in napredek kmetije in vasi. Ker je pre¬
dobro vedel, da je gospodarsko trdna
kmetska družina vir narodovega zdra¬
vja, je bil zadružništvu vdan z vso lju¬
beznijo.

Bil je aristokratsko siten ali diplo¬
matsko eleganten, kadar je bilo treba.
Ali “duša se mu je odprla” in “srce raz¬
vezalo” kadar je mogel biti v družbi
našega dobrega preprosteba človeka.
Tam se je razživel in bil ves blag in do¬
brodušen. Zjutraj je hodil na izpredhod
po trgu in kramljal z branjevci in bran¬
jevkami. Med počitnicami je hodil med
študente k njihovim tečajem in bil med
njimi ves srečen. Kadar mu je po zbo¬
rovanjih ali med popotovanji po deželi
ostala urica ali večer prostega časa, je
odskočil v znano kmetsko hišo, poklical
možake, z njimi moževal in tako poči¬
val. Med narodom je bil vedno doma. In-
od nikoder ni odšel, da ne bi zapusti
značilnih spominov trajne prib! jenosti
in spoštovanja.

Komaj na stoletja se malemu narodu
rode tako veliki in dobri ljudje. Če bi
bil dr. Korošec sin velikega naroda, bi
se doba človeške zgodovine imenovala
po njem. Ker je bil Slovenec, so vsi nje¬
govi briljantni talenti ostali v službi
malega našega naroda in deloma v jugo¬
slovanski državi. Ali vsaj to stoji, da
imamo v njej tak vzor javnega narodne¬
ga delavca, ki bi ga vsak, tudi največji
narod, postavil na častne mesto, ob njem
vžigal vedno nove kresove ponosa in lju¬
bezni, ter se skozi rodove napajal v
tem zgledu umetnije dela za narodov
blagor.

Dr. Miha Krek.

koli ni podcenjeval nasprotnika. V de¬
setletjih javnega dela in boja je izzorel
do nekakšne zrele skepse za ljudi in
stvari, ki je bila sad poznanja člove-
veške slabosti, nestalnosti, pa tudi ne¬
iskrenosti in zahrbtnosti. Ni hitro zau¬
pal besedam, pa tudi ne prvemu videzu.
Korošca je bilo težko speljati na led ali
ga ugnati v slepo ulico. Kadar je šlo za
važna politična vprašanja, ga je bila sa¬
ma operznost, in previdnost. “Ko bi mo¬
gel moje politične izkušnje komu zapu¬
stiti, to bi bilo nekaj vredno”, je včasih
rekel.

MOČ MOLKA

Velik del političnih uspehov je Ko-
š°c dosegel — z molkom. Znal je mol¬
čati o svojih načrtih in sklepih. Nikdar
ni po grošu prodajal svoje politične mo¬
drosti, posebno ne pred ljudmi, ki so sa¬
mo prežali na njegove besede, da bi jih
proti njemu izkoristili.

Prva leta Jugoslavije je bila nekoč v
Zagrebu konferenca med Radičem in
srbsko opozicijo. Udeležil se je seje tudi
dr. Korošec. Bilo ie vehko navdušenega
eovorjenia in smelih načrtov, le Koro¬
šec ie vztrajno molčal. Končno so vsi
onazili njegov molk. tako da ga je Ra¬
dič naravnost izzval: — Zakaj ta člo¬

jo in da vsak gleda, kako bi izigral
partnerja. Čemu naj bi jaz odkrival na¬
še karte ? ”

V času, ko je bil Korošec v senatu mu
je dr. Marušič pri neki seji sredi debate
vrgel v obraz: — “Vi ste naivni!” —
“Tega mi dosedaj ni še nihče rekel” —
ga je hitro zavrnil Korošec, Tudi Maru¬
šič bi verjetno kaj takega ne izrekel, ko
bi Korošca bolje poznal. Morda je kas¬
neje tudi on uvidel, kako zelo se je zmo¬
til.

Znano je bilo, da je kralj Aleksander
Korošca visoko cenil ravno zaradi nje¬
gove razumnosti in zrele presoje poli¬
tičnih vprašanj. Bilo je že po kraljevi
smrti, ko mi je Korošec pravil o razgo¬
voru, ki ga je imel kralj z njim nepo¬
sredno pred nastopom kraljeve oz. Živ-
kovičeve diktature. Aleksander je želel,
da bi Korošec prevzel vlogo, ki je po¬
tem bila zaupana generalu Živkoviču.

“Kralj me je poklical”, tako je pripove¬
doval, “na dvor in bil izredno ljubezniv.
Povedel me je v svojo delovno sobo, se
usedel poleg mene na divan in me hi¬
tro začel tikati. To je bil vedno znak po¬
sebne zaupljivosti. Razložil mi je načrt,
ki ga je imel: ukinitev vidovdanske u-
stave, razglasitev nove ustave toda s

na kakšen način je postal pozoren na
dr. Korošca v času, ko še malo ni mogel
misliti, da ga bo kdaj doletela usoda, ko
bo moral prevzeti vladarske posle v Ju¬
goslaviji. Vzrok zanimanja kneza Pavla
za dr. Korošca je po njegovem lastnem
pripovedovanju bil prav kralj Aleksan¬
der, ki je v domačem dvorskem krogu
o Korošcu velikokrat govoril. Po Pavlo¬
vih besedak je Aleksander Korošca po¬
gosto označeval kot najbolj razumnega
in najzmožnejšega jugoslovanskega po¬
litika. Večkrat ga je hvalil, a neredko se
je nanj tudi hudoval. Vedno pa je odkri¬
to obžaloval, da Korošcev in njegov
(kraljev političen koncept) ne gresta
skupaj. — Tako opozorjen na Korošca
jo kn?z Pavle hitro po kraljevi smrti
pričel misliti, kako bi tako zmožnega
politika pritegnil k vladi in je bil zelo
zadovolien, da mu je 1935. mogel zaupa¬
ti ministrstvo notranje državne upra¬
ve.

*

Kljub stalnim političnim brieram je
Korošec še našel časa, da je veliko pre-
čital. Za obsežna znanstvena dela seve¬
da ni imel časa, verjetno tudi ne veselja,
vsaj ne v kasnejših letih, že po svoji po¬
klicni dolžnosti se je v prvi vrsti zani-

SVOBODNA SLOVENIJA

Priloga štev. 8.

14. DECEMBRA 1950.

Ano del Libertador
General San Martin

.

mal za politično literaturo, za socialne
in gospodarske razprave; rad je prebi¬
ral zgodovinske monografije, biografije,
spomine politikov in državnikov. Čital
je v slovenskem in hrvaškem, srbskem,
nemškem in francoskem jeziku.

LJUBEZEN DO KNJIGE

A najbolj je ljubil slovensko knjigo.
Samo da je slišal, da je izšla kaka nova
slovenska publikacija, že jo je kupil, pa
vseeno, katera založba ali miselna stru¬
ja jo je izdala. Vsega seveda ni mogel
prebrati, a vsaj pregledal je knjigo, če
mu je ugajala, potem jo je prebral in
obdržal, sicer jo je daroval prvemu štu¬
dentu, ali znancu. Zelo veliko knjig je
poklonil raznim knjižnicam.

Izredno veselje je imel z deli sloven¬
skih mlajših pisateljev in novimi pes¬
niškimi zbirkami. Te je takoj prebral,
da je potem nekoliko nečimerno spraše¬
val slovenske politike, gospodarstveni¬
ke, uradnike, in druge poslovne ljudi, ki
so prihajali k njemu: “Ste čitali to in
to najnovejše delo? Kaj sodite o
njem?” S tem je svoje obiskovalce na¬
lašč spravljal v zadrego ker do takrat
dotične poezije navadno res še niso pre¬
brali.

Tudi Korošec sam je imel nekaj pes¬
niške žilice. To se pravi: koval je verze
in niti vedno slabih! Imel je posebno
veselje in razvedrilo v tem, da je pri¬
jateljem za god ali za praznike ali s po¬
tovanja pošiljal razglednice opremljene
z verzi lastnega izdelka. To je bil znak
posebne pozornosti, še večkrat pa po¬
sebne nagajivosti ali dobrodušne zafrk¬
ljivosti. Korošec je imel bogato, slikovi¬
to fantazijo in je silno užival, kadar se
mu je kak “spev” posebno komično po¬
srečil. Kajti Koroščevi verzi so bili ved¬
no komični, če niso bile zabavljice.

Ko je bil interniran na Hvaru, se je
v prvih dneh s tem kratkočasil, da se je
sprehajal po malem mestecu in opeval
hvarske dimnike. Zložil je 16 kitic dim¬
nikom na čast. Na “zbirko” je bil zelo
ponosen. Dal jo je čitati le nekaterim
prijateljem kot posebno mojstrovino
svojega pesniškega genija. “Noben pes¬
nik se še ni lotil tega predmeta”, se je
smeje norčeval.

Koroščeva bogata fantazija se je o-
i dražala tudi v njegovih govorih. Z ljubez¬
nijo je iskal slikovitih primer iz nara¬
ve in iz dnevnega življenja. S takimi
slikami in duhovitimi domislicami je kaj
rad poživljal svoje politične govore. Vse
važne govore je preje napisal, pri če¬
mer je skrbno izbiral besede in preteh¬
taval njihov pomen. Posebno vesten in
pozoren je bil pri političnih izjavah. Le¬
te so bile kakor vemo, vedno lapidarne-
ne in kratke. Nič preveč, nič premalo,
vsaka beseda na svojem mestu. Toda
Korošca so mnogo stale. Po več dni je
včasih kako tako izjavo klesal in pilil.
Tu in tam je dal kako stvar formulirati
kakemu svojemu sodelavcu. Ne vem, za¬
kaj. Ker obdržal je vedn 0  le svojo.

Kadar je svoj govor poslal v tisk, je
imel navado pripomniti: “Pa jezikovno
kaj popraviti, ako se vam zdi primer¬
no”. Pa smo se kmalu naučili, da ni
“primerno” Korošcu kaj popravljati.
Liubosumno je bedel nad vsako besedo!
Bil je prepričan, da je njegova sloven¬
ščina lepa in pravilna. Ni ga bilo lahko
prepričati, da mu zadnj a  leta vhajajo
srbizmi v slovensko besedilo.

Veliko je Korošcu pomagal pri njego
vem delu izvrsten spomin, ki ga je prav
do zadnjih let ohranil živega svežega.
Desetljetja nazaj se je spominjal do¬
godkov, podatkov, letnic in imen. S svo-
I jim spominom je naravnost briljiral tu¬
di nad mlajšimi glavami. Prav tako se
je izredno dobro zapomnil obraze, ime¬
na, kraj in okoliščine, kje se je s kom
srečal. Da ie le s kom govoril, že si ga
je zapomnil. Nešteto ljudi je prihajalo
k njemu v tisoč zadevah. Tatnik je mo-
; ral vse zarisovati, pa je Korošec, ko je
j šlo za rešitev, cesto vedel več iz spo¬
mina kot iz zaniskov.

In še nekaj je bilo Korošcu v veliko
pomoč: dar ali čut za poznavanje ljudi.
Im°l ie torei nekaj, česar je dr. Janezu
Krpku docela manikalo. Korošec se je
težko zmotil o človeku. Ko je šlo za ore-
soio lindi, je z n°kakšnim nezmotljivim
instinktom zadel pravo, na naj je bil
videz že takšen ali takšen. Morda ni pra¬
vi izraz, da je bil to le instinkt. Bolj
verjetno je, da je podobno kakor dogod-

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

ke tehtal in motril tudi ljudi, s kateri¬
mi je imel opravka. S svojimi sivimi,
bistrimi očmi je premeril človeka kakor
da mu gleda v dušo. Razen tega je bil
pozoren na vse malenkosti. Navadno je
sodbo, ki si jo je ustvaril, obdržal zase.
Pred drugimi ni Korošec ocenjeval lju¬
di. Negativna sodba, ki si jo je o kom
ustvaril, je prišla do izraza s tem, da
dotični ni dobil mesta, za katerega se
je potegoval.

★

Razumnost sama, pa naj bi bila še
tako ostra in obsežna, za vrednost člo¬
veka male pomeni, ako se ji ne pridru¬
ži krepka volja. Volja je kraljica člove¬
kovih zmožnosti. Ako je šibka, nestal¬
na, omahljiva, potem govorimo o šib¬
kem, nestanovitnem človeku. Čim pa je
volja trdna in vztrajna, pa govorimo o
trdnem, kremenitem značaju,, ki vztraj¬
no uvaja v življenje, kar je spoznal za
potrebno in pametno. Kako naj pod tem
vidikom sodimo o dr. Korošcu?

MOŽ DELA IN TRDNE VOLJE

Bilo je že rečeno, da je bil Korošec
človek izredno razgibane, delavne, na¬
ravnost dinamične narave, ki je povsod,
kjer se je pojavil, spravil vse v tek in
gibanje. Znano je bilo, da ni lahko de¬
lati pod dr. Korošcem, to se pravi, ni
bilo mogoče brezdelno lenariti in dre¬
mati prekrižanih rok. Bil je natančen
in na vse pozoren. Zahteval je, da vsak
njegov podrejeni ali sodelavec da od se¬
be kar more in razvije vse svoje sile. A
kaj takega je mogel zahtevati le, ker je
bil sam zgled pridnosti, žilave delav¬
nosti in točnosti. Posebno za belgrajske
razmere je uvedel nov tempo v mini¬
strsko poslovanje. Ni trpel kupov ne¬
rešenih aktov na svoji mizi in tudi ne
na mizah svojih tajnikov in na policah
ministrskih načelnikov.

Pri vsem naglem reševanju tekočih
zadev, ki je bila značilna za minister-
ski resor, ki ga je upravljal, Korošec
ni bil nikdar pisarniški človek. Akti so
morali biti rešeni v najkrajšem času, e-
nako ogromna korespondenca; tudi
stranke, ki so osebno iskale intervenci¬
je so morale biti postrežene. — A Ko¬
rošec je znal delo organizirati! Bil je
organizator, ki je umel posle pravilno
porazdeliti, ne da bi se sam vbadal s
stvarmi, ki so jih drugi enako dobro
mogli storiti. Vedel je, čemu ima ko¬
vač klešče. Na ta način je imel pregled
čez ves resor, obenem pa čas za večje
koncepte in važnejše naloge, ki jih je
kot vodilni politik le on mogel izvršiti.

Pri takem načinu organiziranega de¬
la je bilo umljivo, da je zelo cenil stro¬
kovnjake. Kdor je bil veščak, pa naj bi
bilo na kateremkoli področju, je

ŽIVLJENJSKA POT ANTONA KOROŠCA

!

Dr. Anton Korošec je bil rojen 12. ma- | socijalne zveze v Mariboru. Kljub na- I cembra 1909 združitev slovenskega dela
ja 1872 v Biserjanih pri Sv. Jurju ob ]  predujoči politični ločitvi štajerskih Slo- štajerske in Koroške z ostalimi jugoslo-
Ščavnici; obiskoval je ljudsko šolo naj- j vencev je bil po Žičkarjevi smrti jeseni vanskimi pokrajinami v eno upravno ce-
prej doma, 1883-4 v Ptuju, 1885-92 v j 1905 postavljen za skupnega kandidata loto in začel februarja 1910 zaradi Slo-

Mariboru kot gojenec dijaškega seme
nišča; nato študiral bogoslovje v Mari¬
boru do 1896, v duhovnika je bil posve¬
čen 25. julija 1895, služboval kot kaplan
na Sladki gori pri Ponikvi od 5. avgusta
1896 do 1. marca 1897, v Marenbergu do
30. aprila 1898, učni prefekt v dijaškem
semenišču v Mariboru do 5. januarja
1902, promoviral za doktorja bogoslovja
11. julija 1905 v Gradcu.

V Mariboru so imeli višješolci sloven¬
sko dijaško društvo (predsednik Žolger),
v katerega je bil Korošec sprejet že kot
četrtošolec. Sodeloval je pri literarnem
listu dijaškega semenišča in dopisoval
v slovenski družinski list Slovenski Gos¬
podar. Kot bogoslovec se je seznanil z
dr. Janez Ev. Krekom. Kot kaplan je do¬
pisoval v Stražo in pisal v Slovenskega
Gospodarja (šifra -—O—) in od prihoda
v Maribor sodeloval tudi pri Suedsteie-
rische (rubrika: Politische Rundschau).
Od 1. maja 1898 je bil urednik Sloven¬
skega Gospodarja, ki ga je prevzel s
1.700 naročniki in ga dvignil v par le¬
tih na 4.000. Okrog Korošca in njegovih
tovarišev Jerovška in Kovačiča (trije
“risi”) so se okoli leta 1900 zbirali mla- [
di, s tedanjim političnim mrtvilom in
slogaštvom nezadovoljni duhovniki ter
se uveljavljali na snodih in po društvih.
Zoper nemškutarskega “Štajerca” so
ustanovili maja 1901 politični 14 dnevnik
“Naš Dom”, ki ga je nekaj časa urejeval
Korošec. Takoj od začetka se je razširil
v 10.000 izvodih in postal glasilo kato¬
liškega mladinskega gibanja na Štajer¬
skem. Korošec je nastopal vedno odloč¬
neje na političnih shodih in zlasti na u-
stanovnem občnem zboru katoliškega po¬
litičnega društva v Slovenski Bistrici 9.
junija 1901 ostro obsodil tedanjo sloven¬
sko politiko na Štajerskem ter zahteval
ustanovitev odločno katoliške slovenske
kmetske stranke. Korošec in njegovi pri¬
jatelji so se še intenzivneje posvetili or¬
ganizaciji mladine v Mladeniških in Dek¬
liških zvezah, ki so dobivale svoje sre¬
dišče v pododboru Slovenske Krščanske

Korošec, vendar so nekateri naprednjaki
vztrajali pri svojem kandidatu Rebeku.
V hudem boju s tem in zlasti z nemšku-
tarskim Wratschkom je bil 29. maja 1906
izvoljen Korošec za poslanca 5. kurije
v avstrijski državni zbor, ki mu je pri¬
padal do konca monarhije.

Končna ločitev duhov se je izvedla na
Štajerskem, ko so jeseni 1906 ustanovili
mladi liberalci (Špindler, Kukovec, Kar-
ba in dr.) v Celju Narodno stranko za
Štajersko. Katoliški Slovenci so v odgo¬
vor najprej izpremenili tedanji podod¬
bor SKSZ v samostojno Slovensko Krš¬
čansko Socijalno Zvezo za Štajersko, ka¬
tere predsednik je postal Korošec. 21.
januarja 1907 so pa ustanovili svojo po¬
litično stranko pod imenom Slovenska
kmečka zveza za Štajersko (predsednik
Roškar, v odboru poleg drugih tudi dr.
Korošec). Ta je začala z intenzivnim,
zlasti tudi gospodarskim delom in zma¬
govito nastopila maja 1909 pri volitvah
v štajerski deželni zbor. Pri teh je bil
v splošni kuriji izvoljen tudi Korošec in
postal predsednik slovenskega kluba v
deželnem zboru. Kot tak je zahteval de-

■ I

1881

jfllfpl »M

fiilli



vencem krivičnega postopanja nemške
večine obstrukcijo, ki je onemogočila de¬
lo v deželnem zboru. Med njo je priboril
Slovencem gospodarsko šolo v Št. Jurju
ob južni železnici in meščansko šolo v
Žalcu, ki pa se ni otvorila.

PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKEGA
KLUBA

V državnem zboru je bil dr. Korošec
podpredsednik Slovenskega kluba in
kasneje Hrvatsko-slovenske zajednice
ter ponovno član avstrijske delegacije na
Dunaju in v Budimpešti. Vodil je 1910
obstrukcijo v proračunskem odeku dr¬
žavnega zbora proti ustanovitvi itali¬
janske univerze v Trstu in potem zoper
razmere na Hrvatskem (Čuvajev režim).
Ko je jel dr. Šušteršič zaradi oportu¬
nistične politike izgubljati zaupanje zla¬
sti izvenkranjskih Slovencev in je 4.
marca 1914 odložil predsedstvo Hrvat-
sko - Slovenskega kluba, je bil izvoljen
za predsednika dr. Korošec. Med vojno
je politično življenje oživelo šele po

glavni slovenski stranki. Pogreb nenad¬
no umrlega dr. Kreka (13. oktobra 1917)
se je razvil v veličastno jugoslovansko
manifestacijo, kjer je ob odprtem grobu
govoril Korošec, pričenši s pomembni¬
mi besedami: “Dvignite glave, ker bli¬
ža se vaše rešenje!” Medtem je bil do¬
zorel perlom med šušteršičevo in Kreko¬
vo strujo v SLS. Daši je bil od stranki¬
nega vodstva za kranjskega delegata
določen dr. Šušteršič, je 13. novembra
1917 klubova večina izvolila Korošca,
nakar je Šušteršič s poslancem Jakličem
izstopil iz kluba ter hotel razdražiti
stranko. Toda proti njemu se je postavil
škof Jeglič in za predsednika reorganizi¬
rane SLS je bil 27. decembra 1917 izvo¬
ljen prelat Andrej Kalan.

DEKLARACIJSKO GIBANJE

Po Koroščevi avdijenci pri cesarju
Karlu 18. junija 1917 je na ondi izraže¬
no željo Jugoslovanov padla Clam-
Martiniceva vlada; vladar je Korošca va¬
bil v novo Seidlovo vlado, kar je klub
soglasno odklonil, vendar je sklenil z
vsemi glasovi proti dvema (Hladnik in
Prodan) glasovati za proračunski provi-
zorij. Kmalu pa je prešel Jugoslovanski
klub tesno povezan s Čehi, v vedno os¬
trejšo opozicijo, spretno izrabljajoč zu-
nanje-politične dogodke (Wilsonov na¬
stop, mirovno pogajanja v Brest-Litow-
sku). Spomladi 1918 se je razvilo živah-

Hiša v ulici Kralja Milutina 21 v Beo¬
gradu, v kateri je živel in umrl
Dr. Korošec.

....  no deklaracijsko gibanje po vsej Slove-

Adlerjevem atentatu na ministrskega

.„j m  _ c.i , u  ,. ® L . , mji. Vršili so se na prostem veliki tabo-

; ri, kjer je govoril v prvi vrsti dr. Ko-
j rošec; največja manifestacija je bila 23.

| in 24. marca v Ljubljani, ko so zastopni-
| ce slovenskega ženstva izročile dr. Ko-
I rošcu knjige z nad 200.000 podpisi za
j majsko deklaracijo. Svoja agitacijska
i pota je usmerjal Korošec vedno bolj tu¬
di na Hrvatsko, v Dalmacijo in Bosno
| ter na češko. Po ponovnih Koroščevih
! razgovorih s Hrvati in Srbi v Zagrebu in
Sarajevu so sprejeli 3. marca 1918 v
Zagrebu deklaracijo tudi Hrvatje in mu¬
slimani, toda radikalizirano — brez
“habsburškega žezla” — dočim so člani
hrvatsko - srbske koalicije in bosanski
Srbi stali še ob strani. Ob priliki odkrit¬
ja spominske plošče dr. Kreku v Št.
Janžu se je ustanovil 16. avgusta v
Ljubljani Narodni Svet, čigar predsednik
je postal Korošec. Ko se je bližal raz¬
pad monarhije in je zunanji minister

predsednika Sturgkha in še bolj po smrti
cesarja Franca Jožefa 21. novembra
1916. Dr. Korošec je sklical 28. novem¬
bra 1916 v Gradcu sejo Hrvatsko-sloven-
skega kluba, kjer so kljub šušteršičevem
odporu sklenili tesnejšo politično sodelo¬
vanje s Čehi. Ko so se pred otvoritvijo
parlamenta 29. maja 1917 vsi jugoslo¬
vanski poslanci združili v Jugoslovanski
klub, je bil dr. Korošec izvoljen za pred¬
sednika. Na Krekov predlog je sklenil
Jugoslovanski klub podati ob zopetni
otvoritvi parlamenta 30. maja 1917 po¬
sebno državnopravno deklaracijo. To
“majsko deklaracijo” je prebral dr. Ko¬
rošec kot klubov predsednik, dasi ga je
tik pred sejo skušal ministrski predsed¬
nik Clam-Martinic pregovoriti, naj bi
klub deklaracije ne podal, češ da bo sla¬
bo vplivala na zunanji svet. Majska de¬
klaracija je postala izhodišče velikega
narodnega gibanja, zlasti ko sta se na
pobudo škofa Jegliča izjavili zanjo obe

(Dalje na 5. strani)

In vsemu temu političnemu metežu je I kulture. Zato je s toliko pažnjo bdel
skozi štiri desetletja stal pri nas na če- j r.ad slovenskimi gospodarskimi ustano-
lu dr. Korošec kot pravi slovenski O’ | vami, nad zadrugami, nad enakoprav-
Connell! Kdo naj prešteje shode, sestan- | nostjo slovenskega jezika, boril se je za
pri ke, konference, seje, ki jih je v tej dol- | slovensko univerzo, izvojeval je slcven-
Korošeu užival trajen ugled. Nasprotno \  gi dobi imel Korošec od zadnje sloven- ske akademijo...
pa ni mogel ljudi, pri katerih je opazil, I ske vasi pa do prestolne Ljubljane, vse

da delo zanemarjajo in jim je služba v
ministrstvu le lestvica, no kateri bi na
lahek način hoteli zlesti kvišku.

SLUŽBA NARODU

Vendar je velika življenska strast
Antona Korošca, če se smemo tako iz¬
raziti, bila služba svojemu narodu. Dvig¬
niti Slovence politično, socialno in kul¬
turno, da bodo stali kot svoboden in e-
nakovreden narod ob strani drugih na¬
rodov, to je smatral Korošec za svojo
življensko nalogo, ki mu jo je odmeri¬
la božja Previdnost. Vedel pa je, da se
vrednost človeka ceni po tem, kako iz¬
polnjuje svoje dolžnosti. Zato je Koro¬
šec zastavljal vso svojo voljo, in vse
svoje moči prav do zadnjih dni svojega
življenja v to, da bi na vodilnem mes¬
tu, kamor ga je slovenski narod pokli¬
cal, izpolnil častno svojo naloge. Zdelo
se je, kakor da mu z vedno večjimi bre¬
meni raste tudi energija. Kadar je šlo
za življenske interese Slovencev, se ni
strašil nobenega truda, ni klonil pred
nobeno zapreko, boril se je kljub nešte-
vilnim težavam, nevarnostim in pre¬
mnogim porazom, pogumno in vstrajno

posvečene enemu in istemu cilju! Kdo
naj navede spomenice, intervencije, na¬
stope v parlamentu? Treba je bilo ne¬
prestane čuječnosti, opreznosti, orjaške
energije, modrosti in tudi “taktizira¬
nja”, da se mali slovenski čolnič ni raz¬
bil ob pečina in podvodnih čereh.
Kajti niso bili to mirni časi, ko je bilo
Korošcu usojeno držati v rokah sloven¬
sko politično krmilo. Svetovna vojska,
razpad dvojne monarhije, borba za na¬
rodno samostojnost, prehod v novo drža¬
vo, začetek druge svetovne vojske...,
to so le glavne etape te dobe. Niti ni
bil ta boj samo težaven, temveč pogo¬
stokrat zvezan z življensko nevarnostjo.
Korošec je velikokrat, kakor pravimo
‘‘nosil glavo v torbi”: že v času boja z
zagrizenim nemčurstvom, ko so mu s
koli oboroženi plačanci razbijali shode;
z ORJUNO, z masonerijo, z velesrb-
stvom in zlasti s komunizmom! Veliko¬
krat so ga zalezovali, velikokrat mu
javno grozili. Vendar ni klonil, ne se u-
maknil ampak je ostal zvest svojemu
zvanju.

Ni pa Korošec svoje delavnosti ome¬
jil le na strogo politično področje. Za-
kakor vojak na okopih in ni štedil ne j vedal se je, da je slovensko politično

svojih moči, ne svojega zdravja.

Kdor le malo pozna slovensko politič¬
no zgodovino, ve, kako trpki in težki so
bili naši politični boji v zadnjih deset¬
letjih. Ne moremo iti na terti mestu v
podrobnosti, da bi naštevali desetletne
boje proti Nemcem v deželnih zborih in
v dunajskem parlamentu, a v Jugosla¬
viji za ustavo in nato proti centralistič¬
ni ustavi za samoupravnost Slovencev.
V vseh teh bojih smo bili Slovenci v iz¬
raziti manjšini. Razen tega so nepre¬
stano divjali notranji/ strankarski boji,
ki po silovitosti in neizbirčnosti v sred¬
stvih komaj najdejo primero pri drugih
narodih. Vedno je zunanji slovenski na¬
sprotnik našel zaveznika v eni ali drugi
slovenski stranki, da je z  njo skušal dr¬
žati v šahu vodilno slovensko — Koro¬
ščevo stranko.

vprašanje najtesneje povezano z gospo¬
darskim in kulturnim položajem Slo¬
vencev. Njegova pažnja in delavnost se
je zato raztezala tudi na ta polja, mno¬
go bolj, kot je javnost mogla vedeti.
Vzporedno s politično borbo je tekel boj
za gospodarsko osamosvojitev Sloven¬
cev, za zadrugarstvo, za socialno pravič¬
nost, za kulturno enakopravnost, zai
pravice Cerkve.

Korošec nikdar ni vodil politike zara¬
di politike, kar je značilno za toliko ne¬
odgovornih in brezvestnih politikov. Ko
hi šlo Korošcu za osebne koristi in las¬
ten položaj, bi mogel biti ves čas mi¬
nister in v neprestanih časteh. Toda po¬
litika je Korošcu bila le sredstvo, kako
slovenskemu človeku pomagati do bolj¬
šega gospodarskega življenja in kako
zagotoviti nemoten razvoj slovenske

A ne le to! Korošec je vedel, da so
pogoji za resnično kulturo le tedaj da¬
ni, če družba skladno zasleduje one ci¬
lje, v katerih se kaže njen pravi napre¬
dek. Če skupno stremi za spoznanjem
resnice in uravnava svoja dejania v čim
večjem skladju s pravičnostjo. Vedel je,
da je usovršenost naroda odvisna od te¬
ga, kako pojmuje svoj izvor, od kod
črpa svoio zakonitost in kam usmerja
svojo usodo. Kultura vsakega naroda
je, skratka, bistveno odvisna od nadna¬
ravnega momenta. Z a pravo kulturo je
treba, da verska in moralna načela da¬
jejo pravila za celotno ljudsko zadrža¬
nje.

SLOVENSKITN KRŠČANSKI
POLITIK

Zato Korošec ni bil samo slovenski,
ampak tudi krščanski politik. Malokdo
se je tako kakor on zavedal, da je vera
bistven slovenski narodni činiteli, ki je
V naši narodni zgodovini imela vedno
svoje odločilno poslanstvo in bila s svo¬
jo nadnaravno idejo obenem kvas prave¬
ga narodnega napredka. Slovenska na¬
rodna kultura je vedno takrat najbolj
napredovala, kadar se je v narodu svo¬
bodno uveljavljalo životvorno krščan¬
stvo..

Stranka, ki naj med Slovenci zasluži
naslov “liudska”, se mora torej noleg
Politično narodnih koristi brgati tudi za
socialno gospodarske probleme in za
krščansko kidturno rast naroda. In to
‘o SI,S pod Koroščevim vodstvom tudi
bila. "Jasno ie” je večkrat rekel, “da
stormo (stranka, namrpč) in pademo
Pa Slovenskem. Stali pa, bomo, ako Slo¬
venci ne bodo berači, k' bi se za vsak
krak-ar nrodaiali in če bodo ostali Slo¬
venci — pošteni ljudje!”

•k

Ni pa bila le Koroščeva razumnost

zirni in gospodovalni. Korošec je bil
katoliški duhovnik, ki je že v mladih
letih znal izoblikovati svoje naravne
zmožnosti v lep krščanski značaj, tako
da je uravnovesil svojega duha in s trd¬
nostjo volje povezal srčno dobroto, mi¬
lobo in velikodušje. Ta njegova "značaj¬
na poteza je bila tisto, kar mu je v vseh
plasteh pribilo toliko ljudi, ki so ga
cenili in spoštovali in toliko prijateljev,
ki so ga iskreno ljubili.

Sicer je imel Korošec na sebi nekaj,
kar je na vsakega napravljalo vtis, da
je gospod, pa naj bi bil na kateremkoli
mestu ali položaju. Njegovo zadržanje,
kretnje, pogledi, govorjenje, je razode¬
valo veliko naravno dostojanstvo. Če¬
prav je izšel iz preproste kmečke hiše, je
bil Korošec izrazito gosposka narava,
poklicana, da gospoduje, da vlada.

Profesor Janez Dolenc, življenjepi-
sec dr. Janeza Kreka, mi je nekoč rekel:
“Krek je bil ljudski tribun, a Korošec
je knez”.

Kjer se je Korošec pojavil, je bil o-
srednja osebnost, pa vseeno, ali je bil
na prvem ali na zadnjem mestu. Ko je
bil nekaj mesecev v Živkovičevem kabi¬
netu, kjer je upravljal čisto brezpomem¬
ben resor, so pravili, da so vedno poča¬
kali s pričetkom ministerske seje, do¬
kler ni prišel Korošec.

Imel je na sebi nekaj dostojanstve¬
nega, kar je velevalo, da se z njim po¬
stopa gosposko. Bil sem navzoč, ko je
prišla v Mari.ianišče policija, da ga na
Srskičev oz. Marušičev ukaz odvede v
internacijo. Videl sem, kako je trepetal
policijski uradnik, ko je izvrševal ukaz.
— Vedno je bilo opaziti visoke politične
osebnosti, ki so spoštljivo in z nekim
strahem čakale, da jih je sprejel. Pa ne,
da bi Korošec ne bil vljuden. Nasprot¬
no! V občevanju z nižjimi kakor visoko
stoječimi osebami je bil vedno ljubez-
niiv in spoštljiv. Tudi to spoštovanje
do vsakega človeka, je množilo spošto¬
vanje do njega samega.

Korošec je bil rojen voditelj in je kot
tak tudi nastopal. V vodstvu stranke je
zahteval, da vsak jasno in odkrito izra-

in močna volja vzrok, da je toliko do- j zi svoje, mnenje, nj pa trpel zalculisne-
segel v življenju. Razumnost je sama j ga zabavlianja. Če je o kom zvedel kaj

no sebi hladna ir. rada odbija. Ljudje j podobnega, sta trdo zaorala. Opozicija, i
jeklene volje postanejo večkrat brezob- l če jo je v vodstvu stranke kdaj kaj

bilo, je zamrla, čim se je pojavil dr.
Korošec.

Moč volje s katero je obvladoval se¬
be, mu je dajala gospodstvo nad drugi-
gimi. A ni bilo samo to. Še bolj je bi¬
la integralnost njegovega značaja, ki
mu je dajala moralno legitimacijo, da je
mogel vedno ponosno in samozavestno
nastopati.

Ako so kdaj politični nasprotniki ko¬
ga skušali zrušiti z vsemi sredstvi in
ga umazati pred ljudstvom, je gotovo
to bilo pri dr. Korošcu Z drobnogledom
so brskali po njegovem življenju, da bi
mu mogli naprtiti kako nečastno afero.
Posluževali so se svojih zaupnikov in a-
gentov, da bi odkrili kak nečasten pos¬
topek, korupcijo, podkupovanje, žen¬
ske ... Pa niso nič našli. Blatili so ga,
to pač, klevetali, napadali, mazali... a
umazati ga niso mogli. Značilno za dr.
Korošca je bilo, da svojih političnih na¬
sprotnikov ni nikdar tožil zaradi žalje¬
nja časti. — ‘‘Pustite jih,” je imel na¬
vado reči. “To je pač njihovo orožje. Po
sodiščih ne bom iskal časti.”

Sam se nj posluževal podobnega orož¬
ja v političnih bojih. Bil je velikodušen.
Zasebni škandali nasprotnikov ga niso
zanimali, oz. jim ni posvečal pozornosti.
Bil je tudi v tem pogledu gospod, ki
je znal gosposko postopati celo s svoji¬
mi nasprotniki.

Koroščev plemenit, gosposki značaj
se je posebno kazal v tem, kolikšno po¬
zornost je znal posvečati slehernen^i,
ki je z njim imel opravka. Dobro so
vedeli natakarji, postreščki, izvoščki.
sprevodniki, strežniki.... ki so ga po¬
znali po kraljevih napitninah, ki jih je
imel navado dajati. Poznano je bilo, da
odgovori osebna ali vsaj z lastnoročnim
podpisom vsakemu, kdor se je v kate-
rikeli zadevi nanj obrnil. Imel je skrb¬
no v pregledu godove in druge spo¬
minke dneve svojih prijateliev in jim
redno pismeno čestital. Diskretno se je
zanimal za potrebe svojih znancev in
jim nrav tako na neopažen način poma¬
gal. Pa tudi mnogi potrebni so bili de¬
ležni niegovih podpor na tak način, da
niso nikdar zvedeli, kdo jih jim je
naklonil.

(Dalje na 5. strani)

Buenos Aires, 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Mariin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 5.

ŽIVLJENJSKA POT

(Nadaljevanje s 4. strani)

Burian vabil vojskujoče se države na mi¬
rovne razgovore, je 2. oktobra 1918 dr.
Korošec prečital v državnem zboru izja¬
vo jugoslovanskih politikov, sklenjeno
24. septembra v Zagrebu, da more
Avstro - Ogrska govoriti le v imenu
Nemcev in Madžarov, ostali narodi mo¬
narhije pa zahtevajo zase popolno pra¬
vico samoodločbe. Po bolgarski kapitula¬
ciji so 4. oktobra tudi Avstro-Ogrska,
Nemčija in Turčija prosile za mir, na¬
kar se je 5. in 6. oktobra ustanovilo v
Zagrebu Narodno Viječe Slovencev, Hr¬
vatov in Srbov, v katero je vstopila 8.
oktobra tudi hrvatsko - srbska koalicija,
za predsednkia pa je bil 17. oktobra iz¬
voljen dr. Korošec. Narodno Viječe je
odklonilo cesarjev manifest o federaliza¬
ciji Avstrije in 21. oktobra pozdravilo
Wilsonov odgovor, ki priznava težnje Ju¬
goslovanov po svobodi, ter se priprav¬
ljalo na prevzem državne oblasti, ki se
je izvršil po kapitulaciji Avstro-Ogrske
29. oktobra 1918, ko je postal Korošec
“šef eksekutive za vse jugoslovanske po¬
krajine” bivše Avstro-Ogrske monarhi¬
je.

LETO 1918

Videč, da se bliža konec vojne, ki pa
so ga pričakovali šele za spomladi 1919,
je odšel Korošec 25. oktobra 1918 s po-
sloncem dr. M. čingrijo in dr. Gregorjem
Žerjavom, ki je za Jugoslovanski klub
zbiral in obdeloval gradivo za politične
interpelacije, v Švico, ne kot odposlanec
N. V., dasi v sporazumu z njim, da bi
dobil zveze z inozemskimi politiki in se
informiral o položaju. Par dni pred od¬
hodom je poslal šef generalnega štaba
h dr. Korošcu dva višja častnika, naj bi
člani Jugoslovanskega kluba šli na ita¬
lijansko fronto bodrit jugoslovanske vo¬
jake, kar je klub odklonil. General Land-
wehr je pa v soglasju s cesarjem pred¬
lagal Korošcu, naj bi sklenil premirje z
Italijo, zato pa bi v šestih tednih demo¬
biliziral laško fronto, če prevzamejo ju¬
goslovanske dežele dotlej nje dežele pre¬
skrbo z živežem. Enako brezuspešno je
skušal Lamasch kot designirani ministr¬
ski predsednik pridobiti Korošca tik pred

| odhodom v svojo vlado, ki naj bi po La-
| maschevih besedah rešila ne monarhije,
j ampak “le glavo mlademu gospodarju”.

Prišedši v Ženevo, se je sešel Korošec
| najprej z ondi bivajočim Lazo Markovi-
I čem ter povabil takoj na razgovor Pa-
j šiča in Trumbiča. Prvi se je odzval
j Trumbič, popisal Korošcu spor med Ju-
, goslovanskim odborom in Pašičem ter
i prosil, da bi ga v imenu N. V. priznal
za zastopnika avstro-ogrskih Jugoslova¬
nov pri zaveznikih. Korošec mu je dal
le pooblastilo za sklepanje premirja in
pogoje za premirje, kar je oboje poslal
preko srbskega poslaništva v Bernu, to¬
da pooblastilo je prejel Trumbič prekas-
no, dočim so pogoji za premirje sploh
izginili. Tako Trumbič ni bil pripuščen
k versajski konferenci o premirju in je
srbski poslanik Vesnič brez ugovora pri- j
stal na njene sklepe, po katerih so Tta- i
lijani zasedli v londonskem paktu jim
obljubljeno ozemlje. Ker od Pašiča le ni
bilo glasu, je dr. Korošec izročil 4. no- ,
vembra zavezniškim vladam noto, v ka- j
teri je zahteval, da priznajo N. V. v Za- j
grebu kot vlado za Jugoslovane bivše j
monarhije, nje same za zavezniški narod i
in jugoslov. dobrovoljce za vojskujočo j
se stranko. Dokler se ta nova država ne j
zedini s Srbijo in črno Goro v eno drža- j
vo, naj jo zastopa pri zavezniških vladah j
dr. Trumbič. Naslednji dan 5. novembra j
so prišli Pašič s šefi srbske opozicije
(Trifkovič, Braskovič, Marinkovič) in 1
Trumbič z nekaterimi člani Jugoslovan- j
skega odbora. Korošec se je sestal naj- !
prej s Trumbičem, ki mu je pojasnil 1
prejšnje dogodke in razmerje s Pašičem,
nato je obiskal slednjega, čigar mnenje
je bilo, da mora Srbija zastopati vse Ju¬
goslovane, a vzel bi tudi par zastopni¬
kov N. V. v nekako komisijo za zunanje
zadeve pri srbski vladi. Pri oficijelnih
razgovorih naslednji dan sta dr. Korošec
in Trumbič zahtevala v prvi vrsti med¬
narodno priznanje N. V., za skupne za¬
deve pa naj se ustanove skupna ministr¬
stva. Na to je Pašič pristal šele potem,
ko je Draškovič predlagal skupno vlado
17 ministrov za Srbijo in Jugoslovane
bivše monarhije in se je Pašič zbal, da
ne bi ostal v manjšini pred združenimi
opozicijonalci in “prečani”. Ker so tudi
Francozi silili k odločitvi, je drugi dan,
7. novembra sprejel Koroščev in Trum,-

bičev predlog ter z noto z dne 8. novem¬
bra v imenu srbske vlade priznal N. V.
za zakonito vlado Jugoslovanov bivše
monarhije in Trumbiča za njenega za¬
stopnika pri zaveznikih. Nato so sesta¬
vili skupno vlado 12 ministrov in objavili
vse sklepe z lepim proglasom v takozva-
ni “ženevski deklaraciji”.

Iz Ženeve je prišel Korošec 13. novem¬
bra v Pariz, da poišče stikov s francosko
vlado in ostalimi zavezniki. Prizadeval
si je doseči priznanje nove jugoslovan¬
ske države in vlade ter ugodno rešitev
teritorijalnih vprašanj. V to svrho je
obiskal predsednika Clemenceauja, zu¬
nanjega ministra Pichona, Wilsonovega
zaupnika Housea, ameriškega, angleške¬
ga ter italijanskega poslanika ter dr.
Beneša, da bi on vplival v našo korist na
Italijo. Od Pichona je izvedel, da je Pa¬
šič demisijoniral in s tem izigral ženev¬
ski pakt. Srbska vlada na Krfu (Protič)
je namreč zvedela po Tresiču-Pavičiču,
da je v Narodnom Viječu prevladala
hrvatsko-srbska koalicija s Svetozarjem
Pribičevičem in je pričakovala zase u-
godnejše rešitve v direktnem stiku z N.
V. brez Koroščevega posredovanja. Ko
se je ta hotel vrniti v domovino, dolgo
ni mogel dobiti potnih listov in spotoma
je moral še v Veroni čakati dva dni. Ta-

Krsta s pok. Dr. Korošcem na topovski
lafeti pred senatom v Beogradu.

ko se je Koroščeva vrnitev zavlekla pre¬
ko 1. decembra 1918, ko se je v Belgradu
izvršilo zedinjenje in proglasila Kralje¬
vina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

PRVA VLADA V BELGRADU

V Ljubljano je Korošec prišel 2. de¬
cembra 1918 in se naslednji dan odpeljal
v Belgrad, kjer se je 20. decembra sesta¬
vila prva vlada nove države pod pred¬
sedstvom Stojana Protiča. V tej vladi
je dr. Korošec imel podpredsedniško me¬
sto in prevzel najprej oddelek za zaščito
dece, 2. aprila 1919 pa ministrstvo za
prehrano in obnovo zemlje, ki ga je vo¬
dil do nastopa Davidovičeve koalicijske
vlade demokratov in socijalistov 16.
avgusta 1919. V novi Protičevi vladi je
postal 19. februarja 1920 minister za
promet; kot tak je zlomil komunistično
splošno stavko in obdržal ta portfelj tu¬
di v naslednji Vesničevi vladi do sestan¬
ka ustavotvome skupščine, oziroma na¬
stopa Pašičeve demokratsko - radikalne
vlade 1. januarja 1921. Vesničevi vladi |
je Korošec predložil avtonomistični načrt j
ustave, ki je bil predložen tudi ustavo- ]
tvorni skupščini kot oddvojeno mišljenje j
Koroščevo. Dr. Korošec je tudi vplival
na Protiča, da je prevzel v svoji ustavni
načrt Slovenijo kot samostojno pokraji-
l no in slovenščino kot državni jezik. Od
konstituante dalje je bil zvest svojemu
proticentralističnemu programu, kateri
se je medtem razvijal v radikalnejšo
smer. v opoziciji do nastopa Davidoviče¬
ve vlade opozicijskega bloka (Jugoslo¬
vanski klub, Jugoslovanski muslimanski
klub, demokrati) 27. julija 1924, v ka¬
teri je bil podpredsednik, minister za
prosveto in namestnik ministra za vere
(do 5. novembra). Po volitvah 18. marca
1923 je SLS dobila od 26 mandatov 21,
tako, da je mogel Korošec poslej govo¬
riti “v imenu slovenskega naroda”. Na
strankino željo je stopil sedaj v stik s
Hrvatsko republikansko seljačko stranko
(IIRSS) ter z njo in Jugoslovansko mu¬
slimansko organizacijo osnoval fede¬
ralistični blok v Zagrebu. Njegovemu
prizadevanju je v prvi vrsti zahvaliti, da
so Hrvatje spremenili svojo abstinenčno
taktiko in se s prihodom v skupščino je¬
li nagibati k realnejši politiki. Medtem
se je ustanovil v parlamentu “ožji blok”

I (Korošec, Davidovič, Spaho), ki si je

stavil nalogo izvesti sporazum med
Srbi, Hrvati in Slovenci, in čigar pro¬
gram je sprejela tudi HRSS, tvoreč z
“ožjim blokom” takozvani “širši blok”.
Po volitvah 8. februarja 1925, v katerih
je SLS dobila 20 mandatov in je bil Ko¬
rošec izvoljen tudi v Ljubljani, je Koro¬
šec z Davidovičem, Radičem in Spahom
osnoval v skupščini “blok narodnega spo¬
razuma in seljačke demokracije”. Od 1.
februarja do 17. aprila 1927 je bila vla¬
da radikalov in SLS, v kateri pa Korošec
sam ni bil. S predsednikom nove vlade
Veljo Vukičevičem je 10. julija 1927 skle¬
nil na Bledu volilni sporazum “blejski
pakt” in postal 23. februarja 1928 v Vu-
kičevičevi koalicijski vladi notranji mi¬
nister. Ko je notranje-politična kriza s
atentatom Puniše Račiča v narodni
skupščini dosegla svoj višek, je po brez-
uspešnom poskusu generala Hadžiča Ko¬
rošec kot prvi prečanski ministrski pred¬
sednik sestavil 27. julija 1928 vlado čet-
vorice (Korošec - Vukičevič - Davidovič -
Spaho) ter obdržal obenem portfelj no¬
tranjega ministra.

Kmalu pa se je parlamentarna rešitev
krize izkazala za nemogočo in Korošec
je 2. januarja 1929 podal ostavko, na¬
kar je bila s kraljevim proglasom z dne
6. januarja 1929 vidovdanska ustava raz¬
veljavljena in narodna skupščina raz¬
puščena. V novi vladi generala Petra
Živkoviča je bil Korošec minister za pro¬
met do 5. avgusta 1929, nato prevzel
ministrstvo za gozdove in rudnike, a 28.
septembra 1,930 je demisijoniral. V za¬
četku 1931 je bil kot predsednik Glavne
Zadružne zveze izvoljen za honorarnega
profesorja za zadružništvo na kmetijski
fakulteti v Belgradu, kjer je začel pre¬
davati v letnem semestru 1931.

BORBA PROTI DIKTATURI

V letu 1931 je začela rasti opozicija
proti vladi generala Petra Živkoviča, ki
je postajala vedno bolj diktatorska. Vla¬
da je nastopila celo proti slovenskim
katoliškim prosvetnim in mladinskim or¬
ganizacijam in jih razpustila ter njih
premoženje zaplenila. Po vsej državi je
opozicija naraščala in končno postavila
svoj program v takozvanih ‘punktaeijah’,
ki se jih podpisali radičevci v Zagrebu,
(Dalje na 6. strani)

(Nadaljevanje s 4. strani)

POLN NESEBIČNOSTI IN DOBROTE

Koroščeva nesebičnost in srčna dobro¬
ta sta bili splošno znani. Kakor je vse
njegovo delo veljalo le drugim, tako tu¬
di njegovo imetje in dohodki, kolikor
jih je imel. Sam je živel skromno in nik¬
dar ni maral razkošja. V Belgradu je
stanoval kot najemnik v dveh malih so¬
bah. Kadar je bil v Ljubljani, je stano¬
val v Marijanišču, v Mariboru pa v Ma¬
lem semenišču. V Belgradu si je nekoč
kupil staro pritlično hišo, v kateri pa
ni nikdar stanoval. Po par letih jo je
prodal, ker so mu slovenski politični
nasprotniki očitali “palače, ki si jih ku¬
puje po Belgradu”.

Sproti je vse fazdal med reveže in po
trebne, celo svojo obleko in perilo. Ta¬
ko daleč je šla njegova radodarnost, da
je proti koncu meseca njemu samemu
večkrat pričelo primanjkovati denarja.
Po smrti so našli v njegovi zapuščini
5.000 dinarjev. To je bilo vse pri možu,
ki je več kot 40 let javno deloval, bil
večkrat ministrski predsednik, minister,
poslanec in senator.

Z nesebičnostjo se je družila prisrčna
iskrenost, posebno s prijatelji. Korošec
je bil zvest prijatelj. Veliko je dal na
prijateljstvo in ga je tudi skrbno nego¬
val. Obžaloval je le, da človek ne more
istočasno navezati več tesnih prijatelj¬
stev. Bil je človekoljub in je želel raz¬
dati se mnogim.

★

Okoliščina, da je bil Anton Korošec
katoliški duhovnik njegove veljave v ne-
katoliškem svetu in pri nekatoliških po¬
litikih ni prav nič zmanjševala, verjetno
'o je še dvigala. Mnogi so ravno zaradi
tega imeli zaupanje v njegovo poštenje.
Nekoč mi je sicer general Živkovič ob
priliki neke intervencije, v času ko je
bil Korošec že v opoziciji, vrgel v obraz,
d a “Korošec in njegovi popi s pomočjo
Vatikana rušijo državo”, vendar ni bilo
to resno govorjenje, niti Srbi sami niso
delili sličnega mišljenja.

VZGLEDEN KATOLIŠKI DUHOVNIK

Ni pa dvoma, da so verni Slovenci,
Korošcu, zato ker je bil duhovnik še
bolj zaupali. Po drugi svetovni vojski
sicer na splošno ne vidimo več duhov¬
nikov, ki bi se vodilno udeleževali poli¬
tičnega življenja. Cerkev sama tega ne

želi, zlasti, ker je povsod že dovolj laič¬
ne katoliške inteligence, da se vrže v
politični metež. Toda ob času, ko je Ko¬
rošec pričel posegati v javno življenje
kot časnikar in organizator kmečke zve¬
ze ter prosvetnih društev, na Štajer¬
skem slovenskih katoliških laikov sko-
ro ni bilo, ki bi jih ljudstvo poznalo in
jim zaupalo. Tako je Korošec kakor to¬
liko drugih slovenskih dehovnikov tiste¬
ga časa, — posebno po uveljavljenju
splošne in enake volilne pravice -—, sto¬
pil tudi na politično poprišče in ostal
politik do smrti.

Korošec je stopil v politiko s privo¬
ljenjem cerkvenih oblasti, kakor je to
treba po cerkveni disciplini. Svojega
duhovništva se je vedno resno zavedal
in ga globoko spoštoval. Brez okleva¬
nja moremo reči še več: bil je tudi v
političnem življenju kot duhovnik in je
smatral svoje politično delovanje kot
duhovniško delovanje med svojim ljud¬
stvom.

Cerkvena oblast ga je oprostila molit¬
ve brevirja, imel je tudi spregled od du¬
hovniške noše, česar se je običajno po¬
služeval, kadar je bival v Belgradu.
Obdržal je navado, da je maševal vsak
dan, če je le imel priložnost, ali ni bil
zadržan. Veliko let je imel navado, da
je prihajal v Ljubljano z nedeljskim
brzovlakom, ki je prihajal okrog dese¬
tih. Vedno je dospel tešč v Marijanišče,
do je mogel še maševati. Maševal je
primerno počasi in zbrano.

V kasnejših letih je zelo rad govoril
o svojih kaplanskih letih, kako se je
pripravljal n a  pridige in hodil n a  pod¬
ružnice. Kjer je služboval, so ga verni¬
ki ohranili v najlepšem spominu. Koro¬
šcu je bila vedno najljubša duhovska
družba. Med duhovniki se je najboljše
počutil, med njimi je štel tudi veliko
najboliših prijateljev. Rad je zahajal
na duhovniške sestanke. Kadar je bil
n a  oddihu, je obiskoval svoje nekdanje
sošolce in tovariše iz bogoslovskih let.
Pa tudi sicer, kjerkoli je potoval po Slo¬
veniji in če se ie v kakem kraju usta¬
vil. je redno obiskal župnišče, še preje
pa je za nekaj trenutkov stopil v cer¬
kev.

Koroščeva v»ra je bila kakor je vero¬
vanje preprostega moža, ki se ne ukva¬
rja veliko z verskimi problemi, amnak
veruje verske resnice, ker jih je Bog
vazodel in jih katoliška Cerkev nezmot¬
ljivo razlaga. Verskih vprašanj navad¬

no ni načenjal, je pa rad poslušal, če
so se drugi o njih pogovarjali. Korošec
ni bil v ničemer teoretik. Vse življenje
pa se je boril, kako bi med Slovenci po¬
magali do zmage verski misli.

Hotel je biti zvest sin Cerkve, čeprav
mu ni bilo neznano, da so mu v gotovih
katoliških krogih vzeli za zlo, da je bil
med bistvenimi tvorci versko mešane
jugoslovanske države. Bil je prepričan,
da imajo katoličani veliko in dragoce¬
no poslanstvo na Balkanu, če ga bodo
le hoteli spolniti. Vse katoliške ustano¬
ve in cerkvene Kongregacije, ki so iska¬
le poti na jug, so imele v Korošcu glav¬
nega podpornika.

Globoko se je čutil vznemirjenega in
prizadetega v takoimenovani konkor-
datni borbi. Resnica je, da je vlada, ka¬
tere član je bil Korošec, hotela ratifici¬
rati konkordat, ki je bil v Vatikanu že
podpisan. Potem pa, ko je pod pritiskom
pravoslavnih cerkvenih krogov in videč,
da ne bo dobila v skupščini večine, vla¬
da glasovanje o konkordatu umaknila,
so hrvaški cerkveni krogi, ki so se pre¬
ja na konkordatu kazali dezinteresira-
ni, silovito nanadli Korošca kot krivca,
da je konkordat propadel. Slovenskima
škofoma, ki sta se tudi udeležila znane
zagrebške škofovske konference, je Ko¬
rošec kasneje osebno potek celega vpra-
šania zadovoljivo pojasnil. Bila pa je
zadeva s konkordatom za Korošca mor¬
da en a  naitežjih epizod njegovega poli¬
tičnega dela.

Pobožnost dr. Korošca je bila moška
in iskrena, a je nikdar ni razkazoval, ni¬
ti o njej govoril. Njegova darila, poseb¬
no ona, ki so bila namenjena redovni¬
cam. je redno spremljala prošnia “naj
mol : jo zani”. Deiansko se je za Korošca
veliko molilo. On sam je tej okoliščini
pripisoval izredno božie varstvo v nešte-
vTnih velikih nevarnostih.

Ob t°m se spomnim dogodka iz nie-
gov» ipternpciie n a  Hvaru. Čeprav in.
terniranec, ie še vedno prelemal penzi-
in ministrskega predsedmka. Pa je iz¬
taknil n°ke zelo ubožne hrvaške pestre v
mestu Hvaru in jih začel podub-ati na
ta način, da jim je kupoval živiia. Ko
sem se mudil nri ri°m na Hvaru, me je
nekega dne otovoril s polnimi košara¬
mi živil, da dih zanesem omenjenim re-
dpvpvmm. Večalo me je soneiela pred-
rira in mi pričela zagotavljati. kako so
sestre B^oai hvaležne, da iim ie podal
tako velikega dobrotnika in da nepre¬

stano molijo, da bi jim ga Bog še dolgo
na Hvaru ohranil... Tedaj pa so tudi
po neštetih vernih slovenskih domovih
s svojo večerno molitev vključevali O-
čenaš za Korošca, da ga Bog skoraj
vrne Slovencem. No, in je zmagala slo¬
venska molitev, gotovo na nekolikšno
razočaranje dobrih hvarskih sester ka¬
kor tudi hvarskih občanov, katerim se
je Korošec tako priljubil, da so mu po¬
nudili župansko mesto.

Ko je dr. Korošca za njegovo šestde¬
setletnico mariborski škof dr. Ivan To -
mažič odlikoval z naslovom častnega ka¬
nonika lavantinskega stolnega kapitlja,
je bil odlikovanja iskreno vesel. Do te¬
daj je namreč njegova cerkvena šarža
v mariborski škofiji bila ‘‘dijaški pre¬
fekt v malem semenišču”. Stolni kapi¬
telj mu je ob omenjenem imenovanju
poslal prstan škofa Antona Slomška,
ki ga je imel zelo v časti in ga rad ka¬
zal znancem.

Po svoji naravi je bil Korošec vesel,
razgiban človek in prijeten, duhovit
družabnik. V urah oddiha ie ime! rad
okrog sobe vesele, dovtipne prijatelje
in tudi sam je krepko sodeloval z duho¬
vitimi domislicami. Kadar je bil dobro
razpoložen, je takoj začel organizirati
kako nagajivost, katere žrtev so bili se¬
veda le znanci iz ožjega kroga. Rad je
poslušal dobre dovtipe in jih tudi sam
razdiral. Toda nikdar ni trpel, da bi se
v njegovi navzočnosti govorilo nedostoj¬
no ali da bi kdo pričel raztovorjati kla-
faške vice. Takoj je pokazal svoje ne¬
zadovoljstvo in ukoril šaljivca. To je bi¬
lo poznano celo Srbijancem, ki so iz
svojega slikovitega izrazoslovja odstra¬
nili najboli mastne ocvirke, kadar so
sedeli pri Koroščevi mizi.

ISKREN MARIJIN ČASTILEC

V zadnjih letih življenja je dr. Koro¬
šec zelo rad zahajal na Brezje. Vsaka
pot mu je tja gori vodila. Delal se je, ka¬
kor da se vozi le na izlet. A čim je
stopil v cerkev, je pokleknil pred milost¬
no podobo in se zatopil v kratko moli¬
tev. Ko je bival n a  počitnicah n a  Go¬
renjskem, je celo večkrat na teden obi¬
skal Breziansko Marijo.

Bd ie iskren Marijin častilec. Po že¬
pih in kjerkoli je vedno nosil Marijine
svetinjice. “Veste, to mi je dala sestra
Genovefa”, je nekako sramežljivo pri¬
pomnil. Sestra Genovefa je bila stara
šolska sestra, njegova rojakinja, ki mu

je veliko let stregla, kadar se je mu¬
dil v Marijanišču.

★

Še kratko besedo o zunanjosti dr. Ko¬
rošca.

Bil je krepko raščen možak, plečat
in močnih udov, visok okrog 180 cm. Po
slikah sodeč je v mladosti moral biti pri¬
kupne zunanjosti vitkega stasa, boga¬
tih kostanjevih las, podolgovatega obra¬
za s širokim čelom in ravnim grškim
nosom. Obraz so krasile simpatične
mehke poteze in velike, svetlosive, pa¬
metne oči.

Okrog njegovega petdesetega leta se
ga je lotila sladkorna, katere se kljub
stalni pažnji in zdravljenju ni mogel
več znebiti in ki je verjetno bila tudi
vzrok njegove smrti. Sladkorna bolezen
mu je pobrala lepe lase, da je ostal sko-
ro popolnoma plešast, dobil je rjavkasto
barvo v obraz, ki je značilna za sladkor-
nike. Tudi preje jekleni živci so trpe¬
li. Čim je bolezen napredovala, je bilo
opaziti, da se kljub velikemu premago¬
vanju večkrat hitro razburi, za kar mu
je bilo vedno žal.

V zrelih letih je postai nekoliko debe-
lušast, a zadnja leta je zopet shu.išeal
in upadel. Vedno pa je ohranil vzravna-
ho, pokončno držo, korak mu je bil kre¬
pak, poln in odločen. Rad je pešačil in
se tudi hribov in gora ni ustrašil. Kljub
semozavestnemu nastopu je imel nekaj
očetovskega na sebi, kar je vzbujalo
zaupanje.

Sodim, da Korošec ni bil pevec, saj
pokazal ni, čeprav je petje zelo rad po¬
slušal. Imel je nizek, močan in poln
glas. Bil je odličen govornik, ki je brez
težave obvladal tudi večje množice.

Skrbno je pazil, da je bil vedno čedno
in snažno oblečen. Ni šel ravno po zad¬
nji modi, toda perilo je moralo biti
brezhibno zlikano in čisto, pravtako ob¬
leka, čevlji solidni, neponošeni in na
glavi značilni temnosivi 1  “Koroščev”
klobuk. Ni dolgo nosil ene obleke, ne
perila. Hitro ga ie podaril, med tem pa
se je že postavljal v novi obleki.

Kadar je takole proti večeru s prož¬
nim korakom in vedrega lica koračil po
belgrajskih Terazijah, se mu je vsak
tretji človek, ki ga je srečal, odkril in
ga spoštljivo pozdravil. In ko je prišel
v Slovenijo, je bil vselej pomemben
dogodek. Kar praznično je postalo. Kaj¬
ti naš voditelj, naš oča je bil zopet med
nami.

Stran 6.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

PRED

POSLEDNJI RAZGOVOR NA VEČER
PRED SMRTJO

Dne 13. decembra 1940., kakih
pet minut pred osmo uro zvečer mi je
telefonist javil, da me kliče Beograd.
Takoj sem se odzval in na nasprotni
strani se je oglasil sam dr. Anton Ko¬
rošec: ‘‘Smajo, ali ste vi?” Ko sem mu
potrdil, me je izpraševal, kaj jo nove¬
ga, kakšno je vreme, ali bi bilo prav.
da pride zopet malo pogledat v Slove¬
nijo. Vse sem mu popisal, kakor sem
vedel in znal. Na koncu je dejal: “Ne
vem še, se še nisem odločil, ali bom
prišel jutri ali ne. “Še to me je vprašal,
kam grem zvečer. Ko sem mu povedal,
da moram iti na neko predavanje, ki ga
bo imel neki hitlerjevec v dvorani Trg.
ukad. in bo razlagal nemško organizacijo
“Kraft durch Freude”, mi je naročil, naj
le grem in potem točno poročam, kaj
bo Nemec govoril.

To jo bil na kratko poslednji razgo¬
vor z dr. Antonom Korošcem in obenem
tudi njegov poslednji razgovor s Slove¬
nijo in belo Ljubljano, ki jo je imel ta¬
ko rad. Drugo jutro nas je presenetila
in prestrašila vest, da je dr. Anton Ko¬
rošec tisto noč 14. decembra umrl.

Neverjetno hitro je minilo deset let,
odkar je odšla plemenita duša tega ve¬
likega Slovenca v večnost. Poznal sem
ga celih dvajset let. Srečen sem in ve¬
sel, da sem bil med njegovimi sodelavci,
posebno pa sem ponosen, da sem kot
Hrvat užival njegovo popolno zaupanje.

Hvaležen sem, da sem se tekom dvaj¬
setih let imel priliko mnogo naučiti.
Mnogo sem slišal, veliko izrednega in
lepega videl in doživel v najožji družbi
dr. Antona Korošca. Bil sem med redki¬
mi, ki so neprestano celih dvajset let
prav do zadnjega “hodili v njegovo šo¬
lo”.

Precej stvari sem si zabeležil. Hotel
sem zanimivosti objaviti. Žal je rdeča
metla veliko tega, kar sem imel zapisa¬
nega, pometla in uničila. Ni čuda. (Ka¬
kor mnogim drugim je tudi meni uni¬
čila nekaj najožjih sorodnikov, da so
odšli v prevzgodnji grob; uničila
nam je vse, kar smo imeli.) Razum¬
ljivo je, da so odšle tudi knjige in zapi¬
ski. Tako morem sedaj pisati le po
spominu. Spomin na doživljaje z dr.
Korošcem pa je izredno živ i ntrajen.
On je znal vsaki malenkosti dati poseb¬
no obeležje zanimivosti in neizbrisno-
sti.

PRED CESARJEM
FRANCEM JOŽEFOM

V temle spisu želim popisati tri av-
dijenee, ki se mi zde posebno značilne.
Popisal jih bom tako, kako mi jih je

(Nadaljevanje s 5. strani)
muslimani v Sarajevu in SLS v Ljublja¬
ni. L. 1932 je dr. Korošec slavil 60 let¬
nico, ki je bila v Ljubljani in v vsej Slo¬
veniji proslavljena; policija je proti tem
proslavam nastopala, takratni ban dr.
Marušič je naraščanje napetosti izrabil
v tem smislu, da je organiziral takozva-
ni čenčurski proces pred izrednim so¬
diščem v Belgradu. Končno je diktatura
segla tudi po voditeljih SLS in na odlok
Srskičeve vlade je dr. Marušič ukazal
odvesti v internacijo dr. Antona Korošca,
drja Marka Natlačena, drja Frana Ku¬
lovca in drja Ogrizka. Dr. Korošec je
moral najprej v Vmjačko Banjo, od tam
so ga odvedli v Tuzlo, odkoder je bil pre¬
peljan na Hvar, kjer je ostal do smrti
kralja Aleksandra, to je do 10. oktobra
1934.

Prvo vlado po smrti kralja Aleksandra
je sestavil Bogoljub Jevtič, ki je pri na¬
slednjih volitvah sicer prejel večino, mo¬
ral pa je kmalu odstopiti. Pri Jevtičevih
volitvah je SLS proglasila volilno absti¬
nenco. Toda med tem so Srbska narodna
radikalna stranka, Jugoslovanska musli¬
manska organizacija in Slovenska ljud¬
ska stranka pri oblasteh prijavile novo
strankarsko združenje, ki si je nadelo
ime Jugoslovanska Radikalna Zajednica.
Poleti 1935 se je sestavila vlada te zajed-
nice in v njej je dr. Korošec prevzel no¬
tranje ministrstvo. Pod to vlado so bile
izvedene leta 1938 volitve, ki jih je ino¬
zemski tisk nazval “mirne in svobodne”.
Radi teh volitev je prišel dr. Korošec v
spor s predsednikom vlade drjem Sto-
jadinovičem in je odstopil. Nekaj tednov
nato je bil izvoljen za predsednika sena¬
ta Kraljevine Jugoslavije.

Ko je Stojadinovičeva vlada V začetku
leta 1939 odstopila, je prevzel predsed¬
stvo vlade Dragiša Cvetkovič. Po raz¬
pustu senata je dr. Korošec v tej vladi
prevzel prosvetno ministrstvo. To dol¬
žnost je opravljal do svoje smrti 14. de¬
cembra 1940.

TREMI MONARHI

sam pripovedoval dr. Korošec, ki je ze¬
lo redko govoril o svojih doživljajih. Le
kadar je bil posebno dobre volje, se je
razvezal in povedal kaj iz svoje pretek¬
losti. To je bilo vedno le v družbi najož¬
jih, najzanesljivejših prijateljev. Tako
se je zgodilo leta 1939, ko je bil dr. Ko¬
rošec na kratkem odmoru v Begunjah
na Gorenjskem. Nekega dne je begunj¬
ski župan prišel in javil Koroščevemu
šefu kabineta dr. Nikici Paveliču, da je
begunjska občina imenovala dr. Koro¬
šca za častnega občana in da bi zastop¬
stvo občine želelo izročiti lepo diplomo.
Dr. Korošec je določil, naj pridejo proti
večeru in naj ostanejo potem pri njem
na večerji. Takrat so bili v Begunjah
pri dr. Korošcu tudi dr. Josip Hohnjec,
bivši poslanec in profesor mariborske-
ge bogoslovja, šef kabineta dr. Nikola
Pavelič, sin znanega hrvatskega politi¬
ka dr. Paveliča, ki je imel vodilno vlo¬
go, ko se je sestavljalo Narodno Veče v
Zagrebu, in jaz. Na večerjo je bila po¬
vabljena soproga pokojnega bana dr.
Marka Natlačena s hčerko in begunjski
župnik Franc Gornik. Zastopniki občine
so prišli oblečeni v gasilske uniforme.
Svečano so izročili diplomo in dobili dr.
Koroščevo zahvalo. Med večerjo je te¬
kel razgovor večinoma o begunjskih ob¬
činskih potrebah in zadevah. Nekaj po
deseti uri so zastopniki občine odšli,
drugi povabljeni smo pa še posedeli. Dr.
Korošec je bil dobre volje in pripovedo¬
val. Takrat je povedal tudi tole:

V bivši Avstro-Ogrski monarhiji so
bile mednarodne zadeve le malokomu
znane. Ni bilo tako, kot je sedaj, da
vsakdo, ki se nekoliko zanima ža zuna¬
njo politiko, more dobiti podatke in gra¬
divo, da je poučen. Takrat je bilo dru¬
gače. Zunanja politika je bila skrivnost
tudi za državne poslance. Tudi med
svetovno vojno se ni zboljšalo. Zuna¬
njepolitične stvari so poznali samo do-
tični ministri in najvažnejši uradniki
v zunanjem ministrstvu. Med državni¬
mi poslanci je bil vsak srečen, če je mo¬
gel dobiti zvezo s kakim uradnikom zu¬
nanjega ministrstva na Dunaju ali s ka¬
kim dopisnikom velikih mednarodnih a-
gencij in tako dobiti nekaj vpogleda v
potek svetovnih dogodkov. Prav tako je
bilo zelo težko dobiti zveze z dunajskim
dvorom. Na splošno državni poslanci tu¬
di na dvor niso imeli vstopa. Le poseb¬
ni izbranci so mogli hoditi na dvor v kak
dvorski urad ali biti sprejeti v avdijen-
ce, bilo skupinske ali pa zasebne. Uspe¬
lo mi je, da sem se seznanil s češkim
grofom Lobkovitzem, ki je imel sloven¬
ske in hrvatske poslance posebno rad.
Ta mož mi je izposloval, da sem bil
sprejet v avdijenci pri cesarju Francu
Jožefu prvič — in tudi zadnjič. To je
bila avdijenca, pri kateri so bili spre¬
jeti predsednik vlade, nekaj ministrov in
še nekaj drugih važnejših oseb.

Za avdijenco sem se oblekel v duhov¬
niški “salon” in pri tej priliki sem obul
prvič neizogibne lakaste čevlje. Stali
smo v dvorani, kamor je imel priti ce¬
sar. Ne vem, kako je to prišlo, a stal
sem neposredno za člani dunajske vla¬
de. Ko je reditelj oznanil: “Seine Maje-
stat kommt” (Njegovo Veličanstvo pri¬
haja), je nastala grobna tišina. Gospod¬
je so si popravljali kravate, jaz pa
sem radoveden ogledoval svoje lakaste
čevlje. Ko se je pojavil cesar, so vsi
zaklicali: “Hoch seine Majestat!” Pred¬
sednik vlade je prvi pozdravil cesarja
in predstavil člane vlade, potem pa dru¬
ge. Ko sem bil jaz na vrsti, je predsed¬
nik vlada rekel, da sem član državnega
parlamenta in obenem tudi član dežel¬
nega zbora za Štajersko. Cesar me je
vprašal: “Kaj pa delate v Gradcu?”
Jaz sem odgovoril: “Vodimo obstrukci¬
jo.” “Zakaj?” je vprašal cesar. ‘‘Zato”,
sem mu odvrnil,” ker vladajoči Nemci
nočejo ugoditi našim zahtevam.” “Kako
dolgo mislite voditi obstrukcijo?” je da¬
lje vprašal cesar. “Tako dolgo, dokler
vladajoči Nemci ne bodo naših zahtev
izpolnili,” sem odvrnil spet. Na te bese¬
de se je cesar očevidno razsrdil, se obr¬
nil, prenphal z avdijenco in odšel iz dvo¬
rane. Vsi ljudje v dvorani so se razkro¬
pili. Komaj sem se zbral in zavedel, sem
že ugotovil ,da sem ostal v dvorani po¬
polnoma sam. V garderobi je v : so 1  sa¬
mo še moj cilinder; vse se je ž.e razšlo.
Celo zunaj pred palačo ni bilo nikogar
več. Poklical sem kočiio in se odnelial
domov. Pa tudi tam nisem imel obstan¬
ka. Snomnil šeni se, da bo najboljše, da
sp odnolium kar v Maribor in "em to ta¬
koj stori. Ko sem prišel v Maribor, sem
našel svoje prijatelje pri taroku. Tak¬
rat so sloven=ki in brvatski duhovniki
zelo radi ta rok 5 rali. Med niimi je bil
tudi dr. Janez Krek. Takoj po pozdra¬

vu me je dr. Krek vprašal, kaj je nove¬
ga na Dunaju in jaz sem povedal, kaj
sem naredil. “Dobro ste napravili,” je
dejal dr. Krek. "Sedaj pa pojdite do¬
mov, se odpočijte in naspite, po tem bo¬
mo pa govorili.” To je bila moja prva in
eo’ina avdijenca s cesarjem Francem
Jožefom, je končal dr. Korošec svoje
pripovedovanje.

JUGOSLOVANSKI PARLAMENTAR¬
NI KLUB NA DUNAJU

Ob raznih prilikah je dr. Korošec pri¬
povedoval, kako so se razvijale stvari
med prvo svetovno vojno. Pri neki pri¬
ložnosti mi je povedal, kakšna je bila
njegova poslednja avdijenca pri cesarju
Karlu. O tem imam stenografski zapis¬
nik, ki je še nekje na varnem in če Bog
da, ga bom lahko še kdaj dobesedno ob¬
javil. Sedaj pokličimo v spomin le glav¬
ne dogodke v zvezi s to avdijenco.

Jugoslovanski klub državnih poslan¬
cev na Dunaju se je ustanovil dne 29.
maja 1917. Sestavil se je iz dotedanjih
treh klubov: Hrvatsko slovenskega klu¬
ba, v katerem so bili poslanci Sloven¬
ske Ljudske Stranke in nekaj Hrvatov,
iz Narodnega kluba, v katerem so bili
tržaški in istrski Slovenci in Hrvati ter
dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane, ter
Dalmatinskega kluba. Ob ustanovitvi
je imel Jugoslovanski klub 33 poslan¬
cev, ki so bili izvoljeni 13. junija 1911.
Predsednik kluba je bil dr. Anton Ko¬
rošec.

Narodi monarhije, razen Nemcev in
Madžarov, so zahtevali najprej enako¬
pravnost, nekako federativno ureditev,
kasneje pa kar odkrito nastopali za po¬
polno odcepitev in delitev cesarstva. Ju¬
goslovanski klub je svoje stališče izra¬
zil v znani Majski deklaraciji, ki jo je
v imenu kluba prebral v parlamentu dr.
Korošec sam.

Po teh dogodkih v parlamentu so av-
strijsko-nemški vladni in dvorski ljudje
počeli vse mogoče, da bŽ rešili za
monarhijo, kar se jim je zdelo, da bi
še bilo mogoče rešiti. Obljubljali so arzne
manjše koncesije in lovili razne posa¬
mezne slovanske politike. Cesar Karol
j s sam izrazil željo in prošnjo za razgo¬
vor ž dr. Korošcem. Pri tej avdijenci je
cesar sam začel razgovor in omenil več
predlogov, ki naj bi zadovoljili južno
slovanske narode v monarhiji. Cesar je
razlagal, v kakšno stanje je prišla kro¬
na in monarhija radi objave majske de¬
klaracije in sličnih izjav zastopnikov
drugih narodov monarhije. Korošec je
mirno poslušal vse to pripovedovanje, a
na koncu mirno in trdo rekel: “Maje¬
stat, es ist zu spaet” (Veličanstvo.^
prepozno je.) Cesar se je pri teb bese¬
dah stresel in ves zlomljen začel ihteti.
V takem stanju ga je dr. Korošec pu¬
stil in odšel iz sobe. Niti posloviti se ni¬
sta mogla.

PRED KRALJEM ALEKSANDROM

Dr Korošec je doživel takoj v začetku
Jugoslavije oziroma kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev huda razočaranja.
Četrtina Slovencev je prišla pod tuje
sosedne države. V notranji politiki se
nova država ni razvijala na demokra¬
tičnih osnovah po željah Slovencev.
Vendar je bil dr. Korošec popolnoma
prepričan, da je Jugoslavija prava re¬
šitev državnega vprašanja, in se je z
vsemi močmi prizadeval, da jo obrani in
da v njej zmaga misel bratskega sodelo¬
vanja in iskrene vzajemnosti.

Ko se je kralj Aleksander odločil, da
ukine parlamentarni sistem in uvede
osebno diktaturo, je ta načrt izvršil iz-
klmčno le s svojo ožjo dvorsko, srbsko
skunino.

Dvorski avtomobili so se razpršili po
beograi°kib ulicah. Imeli so zastrta vsa
okna. Dne 5. jannaria 1929. okoli petih
-prvnkMne ie nrišel avtomobil tudi po dr.
Korošca, kateremu je bilo samo pove¬
dano. da želi kralj Aleksander z njim
govoriti. Kralj je brez ovinkov razložil,
da. le -prični do nreuričania, da ne more
več vladati s parlamentom in da se je
zato odločil, da bo uvedel avtoritarni
c-v+.vvo "o ctmin nrlo-ovnrnost. Takoj je
stavil Korošcu vprašanje, ali hoče so¬
delovati v taki vladi. Dr. Korošec mu
i P  odpovofil. da ni pričakoval, da se
bo na tak način rešila parlamentarna
kriza in da se mora posvetovati s svo¬
jimi priiatolii. predno da svoj končni
ocipovor. Kralj jo kratko odklonil vsako
odlašanje in povedal Korošcu, da ne mo¬
re sedaj nikamor iz dvora, da se na mo¬
re z nikomer nasvetovati o tem, kar
sta poverila. Dal mu ie le dvaiset mi¬
nut časa. da, sam nr°m!sli in odloči. Ko¬
rošec je odšel v odrešeno mu sobo, kralj
pa je klical k sebi druge osebe, ki jih

je hotel pozvati v prvo vlado diktature.
! Vsa posvetovanja so bila organizirana
tako, da nihče ni vedel, kdo je še poz¬
van na dvor in kdo je še kandidat za
novo vlado. Vse je bilo v največji tajno¬
sti, vse se je odigravalo v mrzlični hit¬
rici.

Dr. Korošec mi je pripovedoval, kako
silno mučno mu je bilo tistih dvajset
minut. Vedel je prav dobro, kaj pome¬
ni avtoritarni režim. Na drugi strani
mu je bilo živo pred očmi, da bodo sku¬
pine, ki na ta režim ne bodo mogle vpli¬
vati, izročene na milost in nemilost več¬
ji ali manjši samovolji vladajočih ljudi.
Vedel, je, da je diktatorska vlada prav
lahko največja nesreča za Slovence prav
tako kot za vso državo. Upanje, da bo v
vladi vendar mogel veliko hudega pre¬
prečiti, nekaj vplivat;, je končno zma¬
galo. Sam je rekel: “Živo mi je bilo
pred očmi, da je vstop v diktatorsko
vlado nekaj, kar se upira prepričanju,
nekaj, kar je bilo proti našemu progra¬
mu, nekaj, proti čemur sem se boril v
teku vsega mojega javnega nastopanja.
Nisem pa videl nobenega drugega sred¬
stva, da bi zaščitil pravice naroda in
posebej svobodo verskega udejstvova¬
nja, svobodo Cerkve. Nisem upal, da bo¬
do ljudje moj korak razumeli. Pričako¬
val sem, da mi bodo zamerili in me naj¬
verjetneje obsodili. Pripravljen sem bil,
da končam svoje politično udejstvova¬
nje. Zdela se mi je ta žrtev potrebna,
tudi če se nikoli več ne bi mogel poja¬
viti pred svojimi ljudmi. Preveč je bilo
na kocki, da bi se otresal odgovornosti
Sklenil sem, da ponudbo za vstop v vla¬
do sprejmem. To sem tudi izjavil, ko so
me po dvajsetih minutah poklicali, da
zopet grem k kralju. Takoj po teh be¬
sedah so me poslali v neko večjo sobo,
kjer so že bili drugi, ki so se tudi odlo¬
čili, da vstopijo. Kmalu nato je bila pri¬
sega te nove vlade”. Katoliške ministre
je zaprisegal župnik katoliške župnije
Kristusa Kralja dr. Alojzij Vagner, ki je
pripovedoval, da se mu je zdel dr. Koro¬
šec listi večer zelo potrt. Korošec
je še povedal, da je pred zaprisego
general Peter Živkovič razporedil vse
ministre po vrsti kot vojake in vsake¬
mu določil: “Ti si minister tega resora,
ti tega”. Nihče ni poprej vedel, kako
mesto v vladi so mu odredili. Dr, Koro¬
šec je dobil mesto ministra za pro¬
met. Zatem je bila na dvoru ma¬
la večerja,  potem pa so se
novi ministri odpeljali na svoje domo¬
ve. Naslednje jutro, ko je dr. Korošec
prišel maševat v cerkev Kristusa Kra¬
lja, ni hotel še z nikomer govoriti, le
župniku Vagner ju je naročil, naj pove
in svetuje, naj bodo ljudje mirni in pa¬
metni in naj čakajo razvoj dogodkov v
trdni slogi in mirni disciplini.

Minili so meseci diktatorske vlade.
Vedno bolj je bilo dr. Korošcu jasno, da
cela dvorska klika ni imela nobene do¬
bre misli, ni nič vedela, kako državi
pomagati iz notranje zagate. Vlada je
delala napako za napako, prizadevala
neumno nepotrebne bolečine narodu,
brez potrebe dajala nove policijske od¬
redbe in ukinjala svoboščine. Posebno
je bilo dr. Korošcu nemogoče dalje osta¬
ti v vladi, ki je prepovedala ne samo vse
tradicijonalne demokratične politične
stranke, ampak tudi prosvetne in dobro¬
delne organizacije in očitno skušala iz¬
brisati vse, kar je bilo slovenskega v
javnem življenju. Najprej je dr. Koro¬
šec kralju napisal samo pismo, da za¬
pušča vlado. Potem je pa moral še o-
sebno h kralju, da vse razloži. O tem
dogodku je dr. Korošec takole pripove¬
doval.

Kralj me je tekom razgovora nagovar¬
jal deloma s Ti deloma z Vi, kakor je
te delal vselej, kadar je bil nervozen.
Prvo vprašanje bilo: “Korošec, povej mi
po resnici, zakaj zapuščaš vlado?” Koro¬
šec je odgovoril: “Napisal sem vse”. “Ni
to vse, kar si napisal”, je rekel kralj,
“ to vem. Povej mi iskreno vse, kar Te
je pripravilo do tega, da daješ demisi-
jo”. Korošec je še nekaj krat posku¬
šal odgovarjati in pojasnjevati samo v
okviru misli, ki jih je bil poprej vrgel
na papir, ko pa je videl, da kralj ne od¬
neha in hoče vedeti podrobnosti in po¬
litične intimnosti, je kar tekom razgo¬
vora napravil sklep: Sedaj mu bom po¬
vedal vse, pa naj bo kar bo. Riskiral
je, da nikoli več ne bo mogel pred kra¬
lja. Takole je dr. Korošec kasneje po-
navlial to svoje pripovedovanje kralju
Aleksandru:

Vi se, Veličanstvo, zelo dobro spo¬
minjate, da ste se z menoj razgovarja-
li o ukinitvi parlamentarnega sistema
in o vpeljavi avtoritarnega režima...
Vi ste govorili, da boste vpeliali popol¬
no enakopravnost vseh državljanov pred
zakoni, da bo javna uprava postopala
napram vsem popolnoma enako, da bo¬

ste zahtevali pravičnost tako napram
poedincem kakor napram skupinam
brez razlike. Vi ste mi pripovedovali o
svojih načrtih za napredek države. Kaj
pa se je sedaj dejansko zgodilo? Uki-
: nili ste slovensko zastavo, hrvatsko za-
' stavo, prepovedano je ime slovenskega
in hrvatskega naroda, prepovedali ste
ljudske organizacije, tudi če so bile še
tako zaslužne za naroden napredek v
| preteklosti in četudi jim sedaj nimate
j n:č očitati. Na drugi strani je srbska
1  zastava ostala kot cerkvena zastava
j srbske pravoslavne cerkve. Slovensko
■  in hrvatsko narodno ime je dobilo pe¬
čat protidržavnosti in separatizma,
j srbsko ime je češčeno in privilegirano.
Javn a  uprava je mnogo slabša, kot je
bila poprej, korupcija, ki ste jo obljub¬
ljali popolnoma zatreti, sedaj bolj cvete
| kot kdaj poprej. Vsako svojo trditev je
dr. Korošec podprl s primeri in dejan-
1  skimi dogodki. Kralj je vse poslušal in
bil silno nervozen Presedal se je s sto¬
la na stol, Korošec pa je hodil za njiin
in nadaljeval svoje pripovedovanje.
Kralj je imel v roki dozo s cigaretami,
ki so se mu razsule in sta jih oba pobi¬
rala.

j Ko je dr. Korošec povedal vse, kar
je hotel, mu je kralj rekel: “Ali se
spominjaš, da sem od Tebe zahteval iz¬
javo lojalnosti. Takrat sem hotel, da bi
! Ti vodil vlado avtoritarnega režima.

Ker si mi pa Ti takrat dal ono izjavo,
j sem moral vzeti Živkoviča.” Kralj je
: bil silno nejevoljen, še par kratkih be-
i sedi sta izmenjala in se za vedno raz¬
šla. Nista se namreč nikoli več videla v
uradni avdijenci.

O tej avdijenci je dr. Korošec pripo¬
vedoval dvakrat. Prvič je to bilo v Ce¬
pa v Radovljici pri Hudoverniku. Ta¬
krat je tudi pojasnil, kaj je kralj mislil
rat je tudi pojasnil, kaj je kralj mislil
z ono izjavo lojalnosti, ki mu jo je oči¬
tal kot vzrok, da je prišel kot nosilec av¬
toritarnega režima general živkovič.

Bilo je enkrat v teku leta 1928, ko je
kralj Aleksander, potem ko je z dr. Ko¬
rošcem končal razgovor o resornih
stvareh, naenkrat zastavil vprašanje:
“Korošec, ali ste Vi zvesti kroni in di¬
nastiji?” Korošec je odvrnil: ”Pa Vi,
Veličanstvo, to dobro veste.” “Ne,” je
rekel kralj, ‘‘reci mi jasno, ali si zvest
kroni in dinastiji, in povej, ali bi ostal
zvest v vsakem slučaju?”. Korošec je
odgovoril enako kot prvič, da kralj do¬
bro ve, da mu je zvest. Nato je kralj
dodal: “Pojdite sedaj domov, razmisli¬
te malo in mi o tem napišite malo izja¬
vo. Prinesite mi jo v prihodnjih dneh.”
Korošec ni vedel, kaj naj bi bil kralj s
tem hotel. Tudi doma si ni mogel pri¬
ti popolnoma na jasno. “Vendar sem
sedel”, po pripovedoval Korošec, “in na¬
pisal sem izjavo. Napisal sem, da sem
zvest kralju in monarhiji in da bom
zvest ostal vse dotlej, dokler ne bi ta
zvestoba prišla v navzkrižje z mojimi
verskimi in narodnimi načeli.” Izjava
je bila zelo kratka. Ko jo je Korošec pri¬
nesel kralju in ko jo je ta prebral, je
pripomnil: Korošec, da si jezuit, sem

dobro vedel, toda, da si tako velik jezuit,
to vidim šele sedaj.” Korošec je skušal
pojasniti z vso iskrenostjo: Veličanstvo,
nič ni tu jezuitizma, če mislite s tem
zvijačnost in neiskrenost. Vi dobro ves¬
te, da sem že precej v letih in da sem
po poklicu katoliški duhovnik. Nič ne
vemo, kaj še vse lahko pride. Lahko se
zgodi, da se dinastija obrne proti mo¬
jemu narodu ali proti moji veri in Cer¬
kvi .Za ta slučaj sem moral napisati,
kakor sem napisal in sem omejil svojo
zvestobo dinastiji. Ne bi hotel, da bi mi
'kdaj kdo očital, da nisem držal, kar
sem podpisal. Korošec vedno drži, kar
nedpiše. Zato ne podpisujem nič takega,
česar ne bi mogel tudi izpolniti.” Kralj
nato ni nič več rekel, poslovila sta se
in razšla. Kasneje ni kralj nikoli več
omenil tpga razgovora in te iziave vse
do poslednje, do razhodne avdijence.

Ob desetletnici smrti dr. Antona Ko¬
rošca objavljam te spomine. Tri avdi¬
jence s tremi raznimi vladarji, v treh
raznih dobah Koroščevega javnega de¬
lovanja. Nič nisem dodajal, nič izpremi-
r.jal. Vse sem tako napisal, kakor se
spominjam, da nam je dr. Korošec sam
te stvari pripovedoval.

Ob drugi priliki bom skušal napisati
še kaj o tistih treh dobah, v katerih so
se zgodile opisane tri avdijence. Vsi smo
dolžni izrisati podobo tega velikega, ne¬
pozabnega voditelja Slovencev.

Slava in čast dr. Antonu Korošcu!

Pavo Grubišič.

Poravnajte naročnino
Prispevajte v tiskovni sklad

Buenos Aires, 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 7.

KRANJC MARKO:

BORBA SLOVENCEV NA ŠTAJERSKEM

(Nekaj spominov na prva leta Koroščevega javnega delovanja)

Kako je rad zahajal na svoj dom v
Biserjanah pri Sv. Jurju ob Ščavnici!
Zlasti zadnja leta! Na grob svojih star¬
šev, za katere je ob tej priliki v domači
župni cerkvi maševal, na svoj rojstni
dom, kjer mu je živela sestra z družino,
obiskat svoje prijatelje, domačega žup¬
nika štuheca, monsignora Lovreca v
Ljutomeru, dekana Weixla pri Sv. Kri¬
žu pri Ljutomeru itd, med potom pa
svojega zvestega sodelavca iz mladih
let svojega javnega delovanja dekana
Gomilšeka pri Sv. Benediktu v Slov. go¬
ricah. Še dva meseca pred smrtjo je bil
doma in kakor bi slutil, da je zadnjič,
se je — prej ni tega nikoli storil — še!
poslovit od svoje nekdanje študentovske
sobe, hleva, Skednja in vsega, na čemer
so še viseli njegovi otroški in mladosti
spomini. Na potu iz Maribora domov je
vselej mimogrede poromal k Sv. Troji¬
ci v Slov. goricah, najznamenitejši božji
poti v Prlekiji, kratko pomolil v kapelici
Matere božje, ki se mu je iz otroških
let posebno priljubila, ter obujal spo¬
mine na svoja prva trojička romanja z
materjo. Romarsko cerkev Sv. Trojice
je imel v posebni časti. Nekaj let pred
smrtjo je sam iz Beograda (bil je tedaj
minister dirigiral organiziranje velike¬
ga tabora pri Sv. Trojici, ki se ga je
kljub skrajno slabemu vremenu, dežju
in mrazu, udeležilo nad 12.000 zboro¬
valcev, tudi s Hrvatske in Srbije. Po
shodu je hrvatske in srbske goste in vse
časnikarje pogostil na svojem rojstnem
domu. Ljubil je svojo Prlekijo in bil po¬
nosen nanjo, ki je dala Sloveniji častno
število zaslužnih mož, in jo je duhovito
opisal v ‘‘Našem domu” 1. 1923.

Iz dijaških let je rad pripovedoval,
kako so štajerski študentje prvič raj-
žali na Kranjsko in na meii (med Vran¬
skim in Trojanami) poljubili bratsko
kranjsko zemljo.

Osmrtnica Akademije znanosti in umet¬
nosti v Ljubljani ob smrti Dr. Korošca.

V bogoslovju je bil predsednik društva
mariborskih bogoslovcev “Slomšek” in
urednik društvenega glasila "Lipica”.

Po treh letih kaplnovanja (n a  Slad¬
ki gori pri Šmarju ter v močno ponem¬
čenem trgu Marenbergu ob Dravi) je
bil okoli 1. 1900 imenovan za prefekta
v deškem semenišču v Mariboru in je
istočasno prevzel uredništvo “Sloven¬
skega gospodarja”, političnega glasila za
Spodnje Štajersko.

Narodnostne razmere so bile tedaj na
Štajerskem le malo manj ostre kakor
na Koroškem, daleč huje nego na Kranj¬
skem. Po zavodih in uradih brezprav¬
nost in zapostavljanje Slovencev in slo¬
venskega jezika. Ljudske šole na deželi
so bile sicer slovenske, a z nemščino kot
predmetom, po trgih nemške ”šulverein-
ske” gimnazije: v Ptuju popolnoma

nemška, v Mariboru in Celju nemška z
nižjimi slovenskimi vzporednicami; real¬
ka in učiteljišče v Mariboru nemško
( slovensko zasebno žensko učiteljišče so
imele šolske sestre v Mariboru, ki pa so
morale prenašati zaradi tega nepopis¬
no šikane mestnih občinskih svetnikov).
Kmetijska šola v Mariboru in obrtnona-
daljevalne šole po mestih in trgih nem¬
ške.

Kljub nemškim srednjim šolam je bi¬
lo slovensko dijaštvo na Štajerskem,
zlasti gimnazijsko, ki je prihajalo sko¬
raj vse z dežele, usmerjeno odločno slo¬
vensko in slovansko. Marljivo so se u-
čili slovanskih jezikov, ne samo srbohr¬
vaščine, ampak tudi češčine, poljščine
in ruščine. Središče slovenskega in slo¬
vanskega dijaškega gibanja je bilo deško
semenišče v Mariboru, kamor je prišel
dr. Korošec za prefekta. Upravni urad¬
niki pri političnih oblastvih, sodiščih,
na železnici so bili po ogromni večini
Nemci ali nemškutarji. Okrajni glavarji
nemški baroni. Sodišča so izrekala čes-
to krivične sodbe, ker sodniki niso ob¬
vladali slovenščine. Na železnici na slo¬
vensko zahtevo nisi dobil voznega list¬
ka. Slovensko zavedne uradnike in pro¬
fesorje so pošiljali v nemške kraje. U-
radno ponemčevanje je dopolnjeval
nemški “Turnverein” in ‘‘Siidmarka”,
ki je Nemcem iz “rajha” kupovala slo¬
venska posestva ob meji in je n. pr. sa¬
mo v obmejni Št. Uj v Slov. goricah
pred prvo svetovno vojno vrgla nad mi-
Ijon zlatih kron; dalje nemška lista
“Marburgerzeitung” (v Mariboru) in
“Cillier Zeitung” v Celju ter slovensko
pisano nemškutarsko glasilo ‘‘Štajerc”
v Ptuju. S “Štajercem” in Hutterjevim
žganjem so Nemci zastrupljali sloven¬
sko ljudstvo zlasti v ptujskem okraju,
dušno in telesno. Pri volitvah pa so si
skcšali z volilno geometrijo, podkupova¬
njem in nasiljem zagotoviti mandate za
državni in deželni zbor. Obrtniki in tr¬
govci po mestih so bili Nemci ali nem¬
škutarji, le prav malo slovensko zaved¬
nih, saj so že vajence, ki so prihajali z
dežele, pcnemčevali mojstri in obrtno-
nadaljevalne šole. Delavstvo in železni¬
čarji so bili pod komando nemško us¬
merjene socialne demokracije.

Odločno slovensko misleča in čuteča
je bila s prav malo izjemami duhovšči¬
na, ki je s peščico narodno zavednih in-
teligentov — lajikov budila in širila v
ljudstvu slovensko narodno in versko
zavest. Nemštvo in nemškutarstvo na
Spodnjem štajerskem je bilo “los von
Romovsko”, izrazito protikatoliško. Ko
je dr. Korošec prišel v Maribor, je bila
slovenska narodna zavest na deželi že
precej razvita in razgibana, a slovenske
sile so bile še neorganizirane ali prema¬
lo organizirane. Politično so se organi¬
zirali za volitve in si priborili že nekaj
državnih in deželnih poslancev (dekan
dr. Gregorec, dekan Žičkar, kmet Roš¬
kar, dr. Ploj in dr.), ki so Spodnješta¬
jerski že marsikatero dobrino pridobili,
dasi so se morali za vsako na smrt bo¬
riti. A še vedno je bil Spodnji štajer
tudi z materijalne strani zelo, zelo zapo¬
stavljen (regulacije rek in potokov, že¬
leznice, kmetijsko šolstvo). Stalnih or¬
ganizacij, politične in prosvetne, pa
slovensko podeželsko ljudstvo ni imelo.
(Vošnjakove zadruge so delovale le po
mestih in trgih in so bile Schultze-Deli-
sehevske). Prosvetno delo je tedaj že
več let vršila “Tiskarna sv. Cirila” v
Mariboru s svojim tednikom “Slovenski
gospodar”, čigar uredništvo je prevzel
semeniški prefekt Korošec; a prosvetne
organizacijo ni bilo.

Kot urednik je znal dr. Korošec iz
vseh krajev spodnje štajerske pritegni¬
ti zlasti mlade ljudi k sodelovanju. U-
vedel je sistem dopisov iz poedinih kra¬
jev, ki jih je razvrstil po okrajih; tako
je bil “Slovenski gospodar” po obliki
nekak zemljevid Spodnje Štajerske. Do¬
pise je Korošec preoblikoval in strnje-

kiiško zvezo” za vso Štajersko, (ok. 1.
1903). Mladeniške in dekliške zveze so
se razširjale v ‘‘Izobraževalna društva”
ki so se združila v štajersko Podzvezo
Slov. Krščanske socialne zveze v Ljub¬
ljani. Na pobudo di*. Kreka se je šta¬
jerska Podzveza osamosvojila kot ‘‘Slo¬
venska krščansko socialna zveza za
Štajersko”, včlanjena je pa bila v ljub¬
ljansko SKSZ. Ko je 1. 1904. “Slov.
kršč. soc. zveza v Ljubljani na svojem
občnem zboru v Mariboru sklepala o u-
stanovitvi mladinske telovadne organi¬
zacije, je dr. Korošec predlagal, naj se
nova organizacija imenuje “Orel”. Nje¬
gov predlog je bil navdušeno sprejet in
uresničen. Odslej se je mladinskim in
prosvetnim organizacijam vsega posve¬
til dr. Hohnjec, dr. Korošec pa kmetski
stanovski organizaciji, zadružništvu in
politiki. Tako sta si prijatelja delo raz¬
delila ter ob nedeljah, pozimi tudi med
tednom, potovala po Štajerski ter usta¬
navljala organizacije in prirejala shode
in izobraževalne tečaje. Pri tem sta po
potrebi drug drugemu pomagala: ob

volitvah dr. Hohnjec Korošcu, v parla¬
mentarnih počitnicah dr. Korošec Hoh-
njecu.

Skupno s kmetom Roškarjem, ki je
bil že od 1. 1896 državni poslanec za
za mariborsko okolieo-levi breg in Slov.

I gorice, ter kmetom Pišekom je dr. Ko¬
rošec ustanovil “Kmečko zvezo za
Slov. Štajersko”, kmetsko stanovsko in
hkrati politično organizacijo; z njenim
programom so dr. Korošec in tovariši
kandidirali pri vseh volitvah pred prvo
svetovno vojno.

Posebno pozornost je dr. Korošec po¬
svečal kmečkemu zadružništvu. Z dr.

val in s tem svoje dopisnike šolal in - j er0 vškom, poznejšim ravnateljem Ciri-
vzgajal. Pozneje je za inteligentnejše j j ove  tiskarne in revizorjem Pušenja-

bralce, ki jim je. bil “Gospodar” prema¬
lo, ustanovil “Stražo”, ki je bila obenem
obmejno narodnoobrambno glasilo; za
mladino pa “Naš dom”, prvotno kot
prilogo “Slovenskega gospodarja”, po¬
zneje kot samostojen list. Vsi trije listi
so pod dr. Korošcem dosegli svoj višek,
kakovostno in številčno. V uredništvo je
pridobil sposobne mlade ljudi: za ‘‘Slov.
gospodarja” in “Naš dom” pok Žebo-
ta, za “Stražo” akademika Frana Kot-

kom je ustanavljal kmečke posojilnice
Raiffeisnovke in blagovne zadruge, ki so
se včlanjale v ljubljansko “Zadružno
zvezo”, a si kmalu osnovale svoje lastno
Podzvezo v Mariboru, včlanjeno v “Za¬
družno zvezo” v Ljubljani. Z dr. Jerov-
škom sta ob uradnih dneh marljivo “u-
radovala” v "Spodnještajerski ljudski
posojilnici” v Mariboru, ki se je pozne¬
je razmahnila v skoraj največji kmeč-
zavod na Štajerskem in ki

| ki denarni

nika in Poldeta Kemperleta. Od 1. 1906 I j e  mariborskim okoliškim kmetom in ka-
naprej, ko je dr. Korošec stopil v par- j toliškim organizacijam izkazala neiz-
!amentarn 0  življenje, ga je v uredništvu I me rno dobrega,
kot "šef” hadomestoval ‘bogoslovni pro

Koledar Svobodna Slovenija za
leto 1951 boste mogli kupiti na sle¬
dečih krajih;

1. Pisarna Društva Slovencev, c.
Victor Martinez 50;

2. Časa Boyu, Olazabal 2336;

3. Santeria y Papeleria "Santa
Julija", Victor Martinez 50;

4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al-
varado 350, Ramos Mejia;

5. Slovenska hiša na Blanco En-
calada 149, Villa Martelli;

6. Ivan Žnidar, brivski mojster,
Drysdale 5614, Carapachay.

Cena koledarju 32 pesov.

fesor dr. Hohnjec.

Koroščeva uredniška sobica v Cirilo¬
vi tiskani je bila žarišče vsega pora¬
jajočega se organizacijskega gibanja na
Štajerskem. Kakor čebele v panj in iz
panja so prihajali sem mladina, kmetje,
duhovniki, maloštevilni katoliški inte-
iigentje — sami mladi “risi”, kakor
so sg imenovali —• bodoči voditelji mla¬
dinskih .prosvetnih, gospodarskih in po¬
litičnih organizacij.

Najprej je dr. Korošec s tedanjim
jareninskim kaplanom Gomilšekom (de¬
kana Gomilšeka je med drugo svetovno
vojno 1. 1941 brez povoda ustrelil na
Dolenjskem nek nemški oficir, potem
ko je Gomilšek posredoval za tamošnje
kmete) po farah organiziral “Mladeniš¬
ke zveze” in “Dekliške zveze”, ki jih je
združil v "Mladeniško zvezo” in “De-

Pri vsem tem vsestranskem delu je
Korošec našel čas, da se je pripravljal
na rigoroze na teološki fakulteti v Grad¬
cu in je 1905. promoviral za doktorja
teologije.

Tega leta 1905. je bil dr. Korošec iz¬
voljen za deželnega poslanca v štajer¬
ski deželni zbor v Gradcu. Volilni boj z
nemškutarji in liberalci — dr. Kukovec
je v Celju ustanovil “Narodno-napred-
no stranko” — je bil krvavo hud; dr.
Korošec se je izpostavil večkrat smrtni
nevarnosti, izvojeval pa je pri teh in
vseh naslednjih volitvah po vsem Spod¬
nještajerskem sijajno zmago. Z dvanaj¬
sterico poslancev “Kmečke zveze” je z
obstrukcijo za tri leta zavrl delovanje
štajerskega deželnega zbora, dokler ta
ni ugodil vsaj najnujnejšim gospodar¬
skim potrebam Spodnještajerske (med
drugim ustanovitve Kmetijske šole v

Juriju ob ježni železnici nekaj cest ter
regulacij rek in rečic).

L. 1906 je bil 34 letni dr. Korošec
izvoljen v državni zbor na Dunaju in
pripeljal s seboj poleg Roškarja, ki je
bil prej državni poslanec, še dr. Ver¬
stovška, dr. Jankoviča, Brančiča in za-
drugarja Pišeka. Z dr. Krekom sta od¬
slej tudi na Dunaju složno sodelovala in
se dopolnjevala. Korošec se je vedno
bolj uveljavljal; kmalu je bil izvoljen v
avstrijsko - madžarsko delegacijo, ki
je obravnavala avstro-ogrske skupne
zadeve (finance, vojsko, zunanje zade¬
ve) in bil končno za df. Šušteršičem iz¬
voljen za predsednika Jugoslovanskega
kluba, v katerem so bili združeni ne
samo poslanci Slovenije, ampak tudi
Dalmacije, ki je tedaj pripadala Av¬
striji. Čim bolj se je bližala svetovna
vojna, tembolj so se zbliževali slovanski
državni poslanci v borbi za enakoprav¬
nost vseh Slovanov v Avstriji.

Ko je 1. 1914 izbruhnila vojna, je bi¬
lo parlamentarno delo odgodeno. Koj
prve dni vojne pa se je začelo zlasti
n a  Štajerskem strahovito preganjanje
Slovencev. Zapirali so predvsem duhov¬
nike in narodno zavedne inteligente pa
tudi vidnejše kmete; ko so jih gonili v
zapore, je nemška in nemškutarska fa-
kinaža vanje pljuvala, jih zasramovala
in pretepala. Dr. Korošec, ki ga je ščiti¬
la poslanska imuniteta, a samo nekoli¬
ko, je imel v uredništvu hišno preiska¬
vo, a brezupešno;. hitro je organiziral
za aretirance pravno zaščito sestoječo
ne le iz slovenskih, ampak tudi pravič¬
nih nemških odvetnikov. Pri nevarnem
rešilnem delu mu je neustrašeno poma¬
gal dr. Verstovšek. Oba sta se do skraj¬
nosti eksponirala ter riskirala svobodo
in življenje, ne le pred avstrijskimi ob¬
lastmi, ampak tudi pred nemško fakina-
žo, ki je zlasti dr. Korošcu sledila na
Vsak korak. Ko so kmečko ljudstvo za¬
čele tlačiti rekvizicije, se je za dr. Ko¬
rošca in tovariše poslance odprl nov de¬
lokrog neštittih intervencij.

Pri vsem podrobnem delu se je dr.
Korošec vestno in marljivo pripravljal
n a  usodne dogodke, ki so se naglo bli¬
žali. Ko se je koncem maja 1917 po
treh letih odprl odgodeni avstrijski
državni zbor, je dr. Korošec v imenu
Jugoslovanskega kluba podal majsko
deklaracijo.

HUGO WAST

49 .

6  6  6

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Dobro! Torej bi on s svojim imenom
pretrgal dve tradiciji obenem: prevzel
bi ime Simon I. in obdržal kljub temu
ime prvega papeža, ki je bil prej Simon
kot Peter.

Predstavljal si je kardinale, kako bi
osupnili pri tako kruti prekinitvi tradi¬
cije in njihovo tiho nezadovoljstvo, on
pa bi nato stopil v bližnjo oblačilnico,
kjer bi ga oblekli v avdijenčno oblačilo:

num: habemus papam!” (Oznanjam vam
veliko veselje: imamo papeža!) in nato
bi dodal ime “Simona de Samaria” in
njegovo novo ime v dolgem časosledu
papežev: “Simon I.”.

Nato bi sledila poklonitev veleposla¬
nikov, za njimi generalov meniških re¬
dov, suverenov, kraljev in cesarjev, ki
bi se nabirali v Rimu in se priglašali k
njegovim avdijencam.

argentinski duhovnik, in to predstojnik
gregorjancev, je mnogo katoličanov pri¬
hitelo v njih samostan, da mu čestitajo.

Oče Placid je sprejel novico spočet¬
ka zelo slabo razpoložen, in je ni hotel
poslušati, ne razumeti.

Samo Ernest Padillo je lahko prišel k
njemu in je imel z njim dolg razgovor.

“Prečastiti, Vi nočete verjeti v spo¬
ročilo, ki smo ga zvedeli, ne poveste pa
nam, zakaj ne.”

“Ne verjamem in ne verjamem!” je
uporno trdil starec.

“Torej si moramo misliti”, je nada-
ljaval Padilla, “da vas boli, da je član
vašega reda postal najvišji duhovnik na
svetu?”

“Resnično sem presenečen”, je končno

stavljate naše ljudstvo, da ustanavlja
“komiteje” za izvolitev papeža? Si lah¬
ko predstavljate naše brezverske vlade,
da posegajo v izvolitev papeža?”

Padilla se je zasmejal.

“Prečastiti, imate prav. Mislim, če
sem prav informiran, so se protipapeži
začeli prav po volji “ljudstva”?

“Da!” je odgovoril pater Placid. “Prvi
protipapež Ursino je bil izvoljen po
rimskem ljudstvu in delu duhovščine le¬
ta 396. proti izvolitvi svetega Damasa,
ki so ga izvolili škofje. Pristaši pape¬
ževi so se stepli s pristaši protipapeža
v neki cerkvi. Stošestintrideset mrtvih,
ki so ostali tam, je dalo povod cesarju
Valentinianu, da je poseg-el vmes po po¬
sredovanju rimskega exarha. Na srečo

bel talar, prepasan s svilnatim pasom,
nabran roketelj in pelerino iz rdežega
žameta. Na glavo bi dal belo kapico “so-
lideo”, na vrat pa štolo, pretkano z zla¬
tom.

Tako oblečen bi stopil na prestol, po¬
stavljen k evangelski strani oltarja v
Sikstinski kapeli, in drug za drugim bi
pristopali kardinali, da mu poljubijo ro¬
ko in sprejmejo od njega objem in po¬
ljub miru.

Nato pa bi eden izmed odličnikov kon-
klava, pred katerim bi nesli papeški križ,
stopil na balkon pred trgom svetega
Petra in bi zavpil vsej množici in vsemu
svetu tiste starodavne in slovesne be¬
sede: “Annuntio vobis gaudium mag-

Takoj njegova prva dejanja bi poka¬
zala duha njegovega vladanja: pomiritev
Cerkve z današnjo dobo. Reformiral bi
disciplino; odpravil duhovniški celibat;
vpeljal esperanto namesto latinščine;
določil bi izbiranje škofov po kleru in
tudi papeža po škofih in duhovnikih,
končno pa bi sklical takoj vesoljni zbor,
ki naj bi razglasil dogmo o “svobodnem
človeku”: proglasil bi, da je “ljudstvo”
nezmotljivo, kadar se izjavlja neposred¬
no po plebiscitu, ali posredno, to je
po večini enega nad polovico svojih pred-
i stavnikov. . .

Ko se je razširila po Buenos Airesu
■ novica, da je bil izvoljen za papeža neki

odgovoril stari pater in skremžil ustni¬
ce kot pred grenkostjo. “Zdi se mi, da
bodo prišli najgrenkejši dnevi za Cer¬
kev, če se bo volil papež pod vplivi kak¬
šne vlade ali “ljudstva”.

“Ali ni bilo tako v prvih stoletjih
Cerkve?”, je vprašal Padillo.

“Zgodilo se je, resnično. Nekateri pa¬
peži so bili izvoljeni od rimske duhov¬
ščine, posebno od škofov, in ljudstvo jih
je priznalo.”

“Ali se ne more to ponoviti tudi se¬
daj?”

“Gospod ne dovoljuje, da bi se vrnili
ti časi. Če so ti dogodki že v časih tako
vroče in trdne vere prizadeli toliko te¬
žav, kaj bo šele sedaj? Si lahko pred¬

se je ta postavil na stran pravega pape¬
ža, ki je bil sveti Daraas. Tako se je

Začelo s hvalevrednim posegom cesar¬
sko vmešavanje v izvolitve papežev, ki
se je pozneje pokazalo tako nesrečno in
usodno.

Cesarji, ki so vladali na Vzhodu v
Bizancu, kakor tudi oni za Zahodu, so si
šteli v veliko čast nositi naslov: zaščit¬
nika Cerkve proti krivovercem, razkol¬
nikom in upornikom. Toda njihova za¬
ščita se je spremenila v varuštvo ne-
znosljive civilne oblasti nad cerkveno.”

“Papeži so nato pristali.”

“Ne, nikdar. Cerkvena politika skozi
dvajset stoletij je trdno stala na prin¬
cipu, da se to, kar je božjega, ne mo¬

re dajati cesarju. V nekaterih prime¬
rih je pač trpela vmešavanje, da bi
preprečila hujšo stisko, toda vedno je
ohranjevala popolno svobodo svojega
poučevanja. In zato je bojevala hude
boje.”

“Oprostite mi, prečastiti”, je odvrnil
Padilla, opirajoč se na svoj 3pomin:
“Ali ni bil nekoč neki nemški vladar,
ki je celo zmogel vreči s prestola neke¬
ga papeža in postaviti nanj drugega?”

“To so pisali in učili zgodovinarji, ki
so bili nasprotnild Cerkve, pa ni resnič¬
no,” je takoj odgovoril oče Placid, kate¬
rega spomin v teh zadevah je bil zanes¬
ljiv. “Mislite naslednje dejstvo: leta

963 je bil papež Janez XII odstavljen ne
po koncilu, temveč po nekem zakotnem
zboru v Rimu po namigu cesarja Oto¬
na I, ter ga je nasledil papež Leon
Vlil.”

“Da, to”, je pritrdil Padilla, “tako
se je imenoval papež, na katerega sem
mislil.”

“Toda papež Leon VIII je bil proti¬
papež. Kot takega ga smatra Cerkev,
ki ga nikdar ni uvrstila v vrsto svojih
zakonitih papežev.”

Nekaj časa sta molčala, dokler spet
Padilla ni izrekel vprašanja.

“Kadar kakšen protipapež uporablju
ime in število v vrstnem redu, ali po¬
tem pravi papež, ki vzame njegovo ime,
ponovi to številko ali vzame naslednjo
večjo?”

Stran 8.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

'Tirnice uz

Boj proti “plavemn ponedeljku” v ma¬
riborskih železniških delavnicah. Delav¬
nice državnih železnic v Mariboru so
eno izmed najboljših podjetij te stroke.
Vendar tudi pri njih še ni vse tako, ka¬
kor bi moralo biti. Posebno delovna di¬
sciplina ni dovolj trdna. Saj je v pod¬
jetju, ki zaposluje več tisoč delavcev,
komaj 200 takšnih, ki niso omadeževani
s plavimi ponedeljki in drugimi neopra¬
vičenimi izostanki. Borba proti izostan-
karstvu bo tudi za novo skupino ljud¬
skih inšpektorjev, ki so jo v podjetju
izvolili v soboto, ena izmed važnih na¬
log. Za ljudske inšpektorje so izbrali
najboljše delavce: 13-kratnega udarnika
in odlikovanca z redom dela I. stopnje
Hoto, predsednika sindikalne podružnice
in odlikovanca Tužavca, osemkratnega
udarnika in odlikovanca Poljšaka, več¬
kratnega racionalizatorja Stefančiča in
druge. Stara komunistična metoda! —
Vzgojiti nekaj takozvanih udarnikov,
proglasiti jih za zgled manj pridnim de¬
lavcem, dati jim nekaj ugodnosti in po¬
staviti jih za valpte svojim tovarišem:
to je metoda, ki ima svoj izvor v Rusiji
in ki se uveljavlja povsod, kjer “vlada
ljudstvo”.

Hotel Excelsior v Beogradc poprav¬
ljajo na poseben neudarniški način. Po
proračunu naj bi bilo delo opravljeno v
5 mesecih za 12 miljonov dinarjev. Pa
sta minili že dve leti in stroški so na¬
rasli na 20 miljonov, konca popravil pa
še ni videti. Sedaj so postavili pred so¬
dišče ravnatelja hotela Josipa Flajsa in
stavbno družbo Dunav, ki je delo prev¬
zela.

Bav-bav v Beogradu. Po beograjskih
ulicah je strašilo. Neka prikazen je men¬
da klala ženske, tako da si ženski svet
po gotovih mestnih delih zvečer ni več
upal na ulico. Drugod so skrivnostni zlo¬
činci kradli in morili male otroke. Po¬
licija je vestno preiskala, kaj je na celi
stvari, pa je prišla do zaključka, da ni
nič drugega, kakor zloba nekaterih Iju-

Vse vrste stavbnega lesa za postavi¬
tev hiš in za mizarstvo itd. predelu¬
jem in dostavljam na dogovorjeno
mesto po najugodejših pogojih.

Inf.:

25 DE MAYO 149|IV.16
Tel. 32-8255
Od 15. do 19. ure

I. TOKIČ

di, ki hočejo begati javnost, še bolj pa
neumnost drugih, ki take vesti verjame¬
jo in širijo naprej. Stvar je sama na
sebi res neumnost, značilno pa je, da se
take govorice širijo le takrat, kadar
ljudstvo živi v strahu in negotovosti in
kadar tajna policija in ne kak bav-bav
v resnici odvaja neznanokam sredi noči
nič hudega sluteče ljudi. Mir in svoboda
sta najboljši sredstvi za preprečitev ta¬
kih bolestnih pojavov. Pa v Titovi Jugo¬
slaviji ni mesta ne za mir ne za svobodo.

Veliko pomanjkanje živinske krme, ki
je posledica suše v Jugoslaviji, bo letoš¬
njo zimo povzročilo hudo škodo v živi¬
noreji. Vlada je izdala stroge odredbe,
ki ukazujejo zmanjšanje krmilnih porcij
na najnižjo mero, prisilno oddajo krme,
če je je kje več, kot za najnujnejšo po¬
trebo in pa, kar je najhujše, oddajo ži¬
vine, ki jo kmetje ne morejo prehraniti.
To zadnje bo hud udarec za kmete, ki so
doslej v prosti prodaje lahko oddajali
presežek prireje, sedaj ga pa bodo mo¬
rali oddati po “uradnih cenah”, kar po¬
meni toliko, kakor podariti državi skoro
edini vir dohodkov.

“Furmani” se puntajo. Ptujski okraj
bi moral dati 100 voznikov za prevoz le¬
sa na Pohorju. Proti pozivu na tlako se
je pritožilo 86 voznikov, 14 pa jih je šlo
na Pohorje, toda kmalu se jih je vrnilo
12, tako da sta ostala na delu le kmeta
Mlakar in Javornik iz Cirkovcev pri Ptu¬
ju. In tako gnije na Pohorju tisoče ku¬
bičnih metrov lesa, med tem ko ga ni
dobiti ne za stavbe in ostrešja, ne za
kurjavo po šolah in uradih, še manj pa
v zasebnih stanovanjih, če niso stano¬
valci posebno navdušeni priganjači za
komunizem.

Suho leto da dosti dobrega vina. Slo¬
venski vinogradniki so se veselili, da bo¬
do s prosto prodajo te božje kapljice lah¬
ko zaslužili nekaj tisočakov, tako po¬
trebnih za nakup obleke in obutve, ki
je za kmeta na razpolago skoro izključ¬
no v prosti prodaji. Pa ne bo nič! Je že
izšla odredba, ki veleva obvezno prodajo
vinskega pridelka državi po uradnih ce¬
nah. Po “planu”, ki so ga naredili, bo za
domačo uporabo ostalo 150 do 300 litrov
vina na osebo nad 16 let, od presežka pa

HASKI LA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P A N E T H y Cia .

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

bo treba obvezno oddati 30 do 60 odstot¬
kov pijače. Po praksi, ki jo poznamo,
bodo pustili komunistu 300 litrov vina
na osebo in vzeli 30 odstotkov presežka,
“reakcionarju” pa bodo pustili na osebo
150 litrov, vzeli mu pa bodo 60 odstot¬
kov. Pa se potem rdeča oblast čudi, za¬
kaj gre tako gospodarstvo rakovo pot.

Titovi oblastniki se hudujejo nad kme¬
ti v mursko-soboškem okraju, ki niso
oddali več kod 78% po planu določenega
žitnega pridelka. »Krivdo imajo menda
ljudski odbori. Še slabši kot reakcionarni
kmetje pa so takozvani zadružniki. Ti
so se obvezali, da bodo dali 20 vagonov

•Slovenci v

Buenos Aires

Na akademiji Društva Slovencev v
počastitev dr. Antona Korošca bodo go¬
vorili gg. Miloš Stare, France Kremžar,
Rudolf žitnik in August Horvat. Nasto¬
pili bodo tudi otroci. Sodeloval bo tudi
Slovenski pevski zbor “Gallus”.

Slovenci v Argentini, ki žele kole¬
dar Svobodna Slovenija za 1951
prejeti po pošti, naj to sporočijo na
upravo Svobodne Slovenije, Victor
Martinez 50, Buenos Aires. Obenem
z naročilom naj pošljejo tudi kupni¬
no v znesku 32 pesov in 2 pesa za
poštnino ter ovojnino. Skupno 34 pe¬
sov.

Pri naročilu več izvodov stane
poštnina in ovojnina le za prvi iz¬
vod 2 pesosa, za nadalnje izvode pa
po 1 peso.

Denar nakažite s giro postal.

Koledar Vam bomo poslali s pri¬
poročeno pošto v trdnem in dobrem
ovoju.

* * *

OBČNI ZBOR INAVE

Na 2. rodnem občnem zboru v nede¬
ljo 3. decembra 1950. si je Igralska
Držužina N. Velikonja izvolila nasled¬
nji upravni Odbor: Predsednik: Janez
Perharič, tajnik: Nikolaj Jeiočnik, bla¬
gajnik: Remigij Terčič, tehnični vodja:
Martin Kovačič, arhivar: Milena Kra¬
mar

Nadzornika: Insp. Ludvik Štancar in
Maks Borštnik.

žita, pa so ga odrinili le 7 vagonov, to
je 35 odstotkov. Kje je vzrok? V suhem
računu! Če bi ne bila cena žitu, ki ga
je treba obvezno oddati, bi kmet odviš-
no žito prav rad oddal. Saj ga ne poje
več kot ga potrebuje. Tako pa ga skrivaj
proda po visokih cenah in potem mirno
odrine 8 ali 10 tisoč dinarjev kazni, ker
ni zadostil predpisu. Posebno se hudu¬
jejo ljubljanski časopisi na krajevni od¬
bor v Črnelavcih, ki sploh ni izdal odlo¬
ka za odkup zato, ker so se člani odbora
bali zamere ali pa še kaj hujšega. Mora
biti res nekaj lepega ta toliko opevana
Titova svoboda!

tiste, ki so ga po zvočniku poslušali po
vsej bolnici.

Opoldne je gostoljubna Gaserjeva
družina povabila novomašnika in sprem¬
stvo na kosilo, popoldne pa se je isto-
tam zbrala slovenska družba ter ob pri¬
jetnem pomenku in pogrnjeni mizi pro¬
slavila zaključek tega svečanega dne.

Č. g. Kump bo čez nekaj dni odpo¬
toval na svoje prvo duhovniško mesto
v Peru. Ž.elimo mu na težki poti, po
kateri bo hodil, obilo uspehov in Božle-
ga blagoslova!

Dr. J. J.

Argentini

OSEBNE NOVICE

Poročila sta se 9. decembra t. 1. na
Avellanedi Babnik Franc in Albina
Roiaz. Iskreno čstitamo!

Sinček se je rodil v družini Jakšič
Antona in Marije Marolt v Lanusu. Če¬
stitamo!

V Argentino so v zadnjem času pri¬
speli: Dne 19. novembra z ladjo Flori¬
da Jože Lovrenčič z ženo Marijo in hčer¬
ko Marijo - Vido, dne 8. decembra pa z
ladjo Lavoisier Franc Zor.

Za Vaš dragocen in odmerjen čas, ure svetovno priznanih znamk:

Record Watch, Girard Perigeau, Unver, Delos i. d.

AUTOMATIČNE, ANTIMAGNETIČNE

ČASA B0YU

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

LEPA DARILA ZA BOŽIC

Srebrne verižice 10.— pesov; srebrne svetinjice 8.— pesov; svetinjice
platirane z 18 krt zlatom 15.— pesov; krasni srebrni križci z markaziti
18.— pesov; lepe denarnice v usnju od 12.— pesov naprej; zlati 18 krt otro¬
ški prstani z monogramom 48.— pesov; uhančki za novorojenke 18 krt zla¬
to 35.— pesov; lepe srebrne zapestnice z 18 krt zlatom 12.— pesov.

Na zalogi lepi jedilni pribori.

Opozarjamo, da imamo moške in damske ure, tudi zlate — proložnost-
ni nakup po izredno ugodni ceni.

Vsa zlatarska in urarska popravila.

Trgovina je odprta vsak dan do 20. ure, sicer pa se lahko naše stran¬
ke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, dto. 5.

Cordoba

Nova maša v Cordobi

Gospod Ciril Kump je v nedeljo, dne
26. nov. “ponovil” svojo novo rnašo med
nami, kordobskimi Slovenci. Potem ko
smo ga “posodili” Slovencm v Buenos
Airesu, je bilo popolnoma naravno, da
se je vrnil med nas, kjer je prebil sredi
med nami svoja zadnja leta in tudi do¬
končal svoje študije.

Sv. maša je bila, kakor ob vseh na¬
ših slovesnih prilikah, v cerkvici bolni¬
šnice “Transito” in se je je udeležilo
veliko število Slovencev. Pri vhodu v
cerkev, je novomašnika pozdravila, mla¬
da Slovenka Irena Firova ter mu izro¬
čila sliko Žalostne Matere Božje, pevski
zbor pa je slavnostno intomiral “Novo-
mašnik bod pozdravljen”.

Ob asistenci č. gg. profesorjev Han-
želiča in Levstika ter p. Jakoba, je na¬
to novomašnik daroval svojo daritev
Bogu. Pevski zbor je pod neutrudlji¬
vim vodstvom g. Milana Grdina zapel,
ter navdušil vse navzoče, kakor tudi

SLOVENCI PO SVETU

Angliji a

Gospa Žebotova — sedemdesetletnica

V Parpendenu (Herts) je 6. novem¬
bra v krogu svojih hčera in zetov praz¬
novala gospa Marija Žebotova svoj se¬
demdeseti rojstni dan. Ne le za to, ker
je najstarejša Slovenka tu, pač pa
predvsem, ker je mati. številne slovenske
družine ji ob tej priliki iz srca želimo:
Še na mnoga leta!

Poroki: V Conventryju v cerkvi

presv. Zakramenta sta se 30. septem¬
bra poročila gospodična Lavra Merlo in
S gospod Franc Petrovič.

V Burnleyu (Lancashire) v cerkvi
Kristusa Kralja sta pa stopila pred ol¬
tar dne 11. novembra, gospodična Ema
Plechinger in gospod Egidij Jamnik.

i Naše čestitke!

Društveni oglasnik

Vse tiste, ki imajo izposojene knjige
iz knjižnice Društva Slovencev prosimo,
da takoj knjige vrnejo, ker Društvo
knjižnico preureja.

Vse, ki imajo stare številke Ameriške
Domovine, prosimo, da bi odstopili Dru¬
štvu za knjižnico naslednje številke: iz
leta 1949 št. 133, 186, 198, 199, 200, 201,
202, in 249; iz leta 1950 pa št. 193.

Društvo Slovencev.

•Na chacro v prov. Buenos Aires
iščemo kmečko družino. Ponvabe z
navedbo zahtev pošljite na Casilla de
Correo 2712, Buenos Aires.

Imprenta "Dot rego",  Dorrego 1102  - Bs. Aires

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem

"SANTA  J U LIA  "

Victor Martinez 39

PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,
črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA
PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške
POTREBŠČINE,

DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE,

RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta
Buenos Airesa,

ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE,
KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc.,
KADILO in SVEČE ter JASLICE.

Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb-
nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah.
POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence.
Priporoča se Vaši naklonjenosti

Santeria y Papeleria
"SANTA  J U LI  A "
Victor Martinez 39


99

CANGALLO 439, Oficina 692 TRANSITO

E N £ 0 M 1 E N D A S I N T E R N A C I 0 N A L E S

T. E. 3 4 — 9185

URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO ALI GIRO POSTAL ALI ČEK!

POŠTNI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE
Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v šestih do devetih tednih, kakor je pač država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga¬
rantiramo. Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih vil j e sile kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd.

K A

T a

No. 1.$ 33.—

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.$ 33 —

4,5 kg riža

No. 3.$ 33.—

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 44,—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila
No. 8.$ 45.—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka
1 konserva paradižnikove mezge
No. 10.$ 48,—

1 kg surove kave Santos

2 kg sladkorja

1.5 kg riža

No. 12.$ 48.—

2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino

1 steklenica mesnega izvlečka

KO V O S T  PAKETOV: VSE

c e nih razveljavlja

No. 13.S 54,—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

No. 14.$ 55.—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čebelnega medu

No. 15... .. $ 55.—

10 konserv govejega mesa
No. 16.$ 56.—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

No. 17.$ 58.—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

No. 18.$ 60,—

4,5 kg riža
4,5 kg sladkorja

No. 19.$ 60,—

9 kg riža

No. 20.$ 60,—

9 kg sladkorja

BLAGO JE PRVOVRSTNO.

vse dosedanje e e nih e .

No. 22.$ 75,

2 kg Santos kave v zrnju

1,5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23.$ 78,

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 26.

$ 87.—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

% kg marmelade

No. 27.$ 96,

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu
1 kg sladkorja
% kg kakaa

No. 30.$ 150.-

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

No. 31.$ 38,

4.5 kg moke

No. 32.$ 80,

4.5 kg moke

4.5 kg sladkorja

No. 33.$ 100,

2.5 kg surove kave