Januš Golec: Sfrcih v vrbovem šforu. Na zagorski strani preko Sotle na Buršičevem travniku in v katarinski fari stoji še najbrž danes ogromna vrba. Debela je bila, ko sem jo še jaz ogledoval s štajerske strani, kakcr kak slavonski hrast, a štorasta in je imela močno debele veje, jc že menda ni nikdo obsekoval v mladosti. Kedo in kedaj je bila usajena, ni vedel nikdo od najstarejših povedati. Vrba je stala pred kakimi 50 leti na križpotu, a pozneje so ljudje prestavili pešpot precej daleč od nje in to iz slrahu. Govoiilo se je in gotovo še danes gre ta glas po Zagorju, da pri tej vrbi straši ponoči, stoka ter jadikuje, da bi pretresia groza tudi najbolj hrabrega junaka. Pred mnogimi leii so Zagorci kosili krog vrbe in položili k^šaro, v kateri je biia potica, na vrbo. Potico je ovohal iziakan pes, ki je slučajno tekel mirao, se zagnal v skoku nn vrbo v košaro po potico, a je padla: košara, putica ter pes v vrbov štor. Cvilečemu psu so hiteli na pomoč, ga potegnili iz štoram pes je prinesel inesto potice \z štora — človeško lobanjo. Hrvati so kar ostrmeli, ko je »pustil pes lobanjo iz gobca na ua ter jo ubral proti domu. Dolgo je Irpelo, predno se je osokolil eden od koscev toliko, da se je upal pc košaro in potico. >'iti košare. niti potice ni bilo, pač pa je izmetai u štora oslale delo iloveškega koslenjalui. Hrvati so djali vse kosti zopet nazaj v štor, potice in košare ni bilo, pač pa je od tedaj začelo pri vrbi strašiti kar po cele noči. lz smrlnega snanja prebujeni kostenjak je iskal pomoči v teinnih nočch ter se s slnkora (.er jetanjem obmil do vsacega, ki se je upal v nočni tmini mimo vrbe. IVio se glasi prva povesl o tej strašni rrbi na Bur&ičcvem Uavalku Lo ai ga odraslcga Zagorca, ki bi j je ue bil slišal, ali celo okusil nočne grozote tega štor-natega drevesa. Pred dobrimi 50 leti se je upal strah že ob Tečiti luči in v pol mraku kar nad 16 Zagork, ki so sc vračale iz štajerskega mlina. Z verigo je rožljalo po štoru ler krifcalo na pomoč tako grozno, da so pometale Zagorkc v.-e od sebe, kar so nesle iz Štajerskega in odbežale v divjem teku vsaka proti svojemu domu. Drugi dan za tem so našli Hrvati na travniku okrog vreče in korbice moke, ki so jih pometale prejšnji večer Hrvatice in povrh jc še ležala tik vrbe rjasta veriga, iz vrbinega štora je bil izčesnjen precejšen kos — — — vidni znaki, da je moralo rcs grozno strašiti . Povest o tem drugem strahu v štornati vrbi, ki se je upal kar na celo kopico Ijudi z verigo, se je kot blisk razncsla po zagorski ter štajerski slrani. Posledica teh govoric je bila: nikdo se ni upal več mimo te vrbe, še po dnevu ne, ka| še le po noči. Iz strahu so takoj za tem prestavili Zagorci križpot daleč proč od vrbe. Vrba je torej samevala in še najbrž danes sameva nad 50 let. Strahovi se še baje oglašajo iz vrbe, a ne več tako glasno tcr strašno kot poprej, ko so bili potniki prisiljeni, da so hodili tik mimo vrbe. io štomato vrbo sem gledal tudi jaz večkrat, a samo iz štajerske strani, do nje nisem upal in to iz —¦ .;!rahu ne! * * * Po celem hrvatskem Zagorju in po vseh obsotelskih krajih, vaseh ter hišah je gotovo šc v svežem spominu Kajbičev Imbra. Reva slara je šepavsal s sključenimi koleni opiraje se na dve nizki palici. Nosil je na hrbtu butaro cekrov, katere je sam pletd po zimi iz rozgovine ter jih razpečaval okrog na spomlad, poletje in jesen. Pvazven cekre plesti je znal tudi lončene lonce vezati, ponve mašitl in za mlatiče popravljati rodoseje in vezati iz usnja goške za cepe. Bil je dobrodušen ter šaljiv slarec, ki je bil vkljub sključenosti vedno tjobre volje. Prenašal je nedoižne novice od niše do hlše in baš radi dobrohotnosti, šaljivosli in ustnega novičarstva je bil vsaki hiši dobrodošel. Imel je dovolj opravka, kamorkoli je prišel, mudil se je pri kaki bolj imoviti hiši tudi po ccl teden. Ženske so rau postregle radevolje, od gospodarjev je dobil pijače ter tobaka za svojega čuka, pri slovesu pa mu je zdrknllo v žep tudi kaj okroglega. Krevsal je leta in leta po naših spodnjifa krajih, kjer ga je poznalo staro tcr mlado, bil je vsem v veselo razvedrilo. Še kot otrok sem najrajši sedel pri njem na tleh, ako je babici piskre vezal in mi pripovedoval o slavonskih hrasiih, ki so tako debeli, da" jili trije lroški ne obsežejo in o slavonskih tolovajih, ki se skrivajo ter polikajo in ropajo po onih, za naše pojme nerazuraljivo bogatih krajih. Pri večerji pa je tudi družini in težakom take pravil, da so se vsi za trebuhe držali in se še v sanjah glasno krohotali. Bil je pač pravcata obsotelska posebnost in dobričina, katere polagoma že vse izumirajo in jim menda ne bo naslednikov. Ko sem se povrnil iz svetovne vojne na očetov dom, nas je zopet obiskal za en cel teden Imbra. Nekaj Čislo nerazumljivega je bila zanj vojna in vedno je tiščal v mene, da' sem mu pripovedoval vojne doživljaje. Pri vojnih povestih je neverjetno zmigoval z glavo, jemal čuka iz ust, štrkal slinc po lleh in bil resnega mnenja, da je radi zlobe človeštva prižel čas za sodni dan. Neccga poletnega popoldne sva se zopet ponieukovala pred hišo na trati pod jablano, kjer je hubra piskre vezal, o vojni, rekvizicijah in ponianjkanju lopaka tcr šibic. Imbra ni mogel razumeti teh medvojnili — žalostnih razmer in jaz sem se ga hotel otresti radi njegove nevere z opazko: zadovoljen bodi, da si kruljav ter slar, siccr bi tudi bežal po Galiciji in s^ stiskal po strelskih jarkih kje ob Soči. Imbra je potegnil k ust čuka, pljunil, me grdo pogledal in rekel: «Kaj vraga? Mar misiiš, da nisem bil soldat v mladih letih? Kot Zagorec sem spravil celo do «firerja« (četovodje), še le pozneje me je sključilo.« Jaz sem bil do tedaj vedno prepričan, da je Imbra hrom od mladosti, a tokrat sem prvič slišal, da bi naj bilo drugače. Imbra je uganil moje dvome, me še enkrat ostro pogledal in ;ekel: «Gos>pod duhovskega stanu si, radi tega ti bom povedal, kar še nikomur nisem. Molčati moraš o mojem doživljaju, dokler ne umrcm in ^jve tudi pisati smeš o zadcvi še le tedaj, ko bodo črvi in krti moji vsakdanji gosti.« Obljubil sem in Imbra je začel svojo za vse Obsotelčane zanimivo povest: «Imain jih že blizu sedcmdeset, a kot otrok in Ipnt sem bil raven kot sveča. Kakor vsak /agorec, sem bil tudi jaz vojak, in to kar cela tri leta. Do »firerja« sem jo spravil. Med vojaško službo mi je pobrala kuga, kolera ali vrag si ga znaj kaj očela in mater. Zapusfla sta mi kot edincn kočo in oni breg pred njo ter staro hruško pred kočuro. Ko scm se vrnil od vojakov, sera brž uganil: doma ne boš brega kopal spomladi, <r pulelju in jeseni uelal tiako tujcem, na zimo pa stradal kot skoro vsak Zagorec. Šel sem z drugimi Hrvali v slavonske gozde-, kjer smo za razne bogalaše podirali hrasle ter tesali d-oge za sode. Zaslužili smo dobro in koncem jeseni smo se vrnili vsi v domovino. Kar nam je vrglo delo v Slavoniji, to smo na zimo zapili in že koniaj čakali spomladi, ko smo jo zopet mahnili v slavonske šume. Tako je minulo nekaj let in jaz sem iniel ravno lako razdrapano kočo kot moja rajna oče ter mali, a še i-reg pred bajto ni bii prekopan žc nekaj let sein ne. V žopu nič, na domu nič, a tako pač ne bo šlo lnibral Tako pred kakimi petdesetimi leti sem odločno o^klonil pohod v Slavonijo. Oslal sem dorna, zadelal ter pokrpal luknje v slrehi, prekopal celino brega, nasadil krompir in na jesen s&u hotel s «lrajbo< puranov na Koroško. (Hrvati-Zagorci so namreč še pred vojno pokujili po Hrvatskem in Spodnjem Štajerskem na tisočo puranov, katere so potem v takozvanih «trajbah« goi.ili na prodaj na Zgornje ŠiajersKo ter Koroško* Pri tem poslu so lepo zaslužili in jih je ta posel tudi odvračal od pijančevanja, ker pijan gonjač ne more za purauni. Op. pisca.) V poletnem času sem kosil po Zagorju in Stajerskem in tako za sproti je le bilo. Bližala se je že jesen, oslajal sem doma pod hruško in razmišljeval o puranski trajbi in njenem dobičku. Ko sem tako necega popo!dne otipaval v mislih purane pod hruško na bregu, je prišlo mimo mene več nego petnajst Hrvatic iz Taborskega. Stopale so kakor gosi ena za drugo. Vsaka je irnala ali na glavi košaro koruze, ali na hrbtu vrečo, ali brentico, ali pa canjico jajc. Šle so Buršičev mlin. (lirvatice Zagorkc nosijo na Stajersko v mline. Gredo vedno v celih gručah in počakajo v mliiiu tako dolgo, da jim zamelje in potem odncsejo moko. Ob teb prilikah nosijo tudi jajca v štajerske trgovine in si kupujejo tainkaj za izkupiček: sladkorja, kave in drugih drobnarij. Op. pisca.) Vprašal sem jih: «Hej, dekleta, kedaj pa nazaj?« Kakor navsdno, ko bo zamljeno, 'tako proti večni luči«, se je oglasil odgovor. jLežal sem naprej in gledal za Hrvaticami, ki so stopale ravno mimo one strašilne stare vrbe na BuršičeM-m travniku. Pri pogledu na babnice in na ono vrbo, se mi je porodil v glavi načrt, ki je postal za mene usodepoln za celo življenje. Solnce je zašlo, vcčmlo se je, Hrvatice so se zbirale pred Buršičevim mlinom in se pripravljale na otihod. Pobral sem iz koče staro rpvo« žlajdro« in se spustil tako bolj prikrito po bregu navzdol proti oni vrbi na križpotu Buršičevega travnika. Med potjo sem dobro premislil: Imbra, babe so piašljive kot srake. Ti zlezeš v vrbov štor, boš v njem počakal, da se približajo plašljivke vrbi in tedaj' boš začel stokati in z žlajdro rožljati po štoru. Ženske se bodo prestrašile, se spustile v tek in od strabu bodo pometale od sebe: košarice, vreče, brentice in vso ropotijo, ki so si jo nakupile za jajčji izkupiček. In ti Imbra boš imel za mesece dovolj moke, sladkorja in kave, kajti, kedo zlodcj bi naj zvohal, do si pognal v beg babc ti, in ne oni kostenjak, v katerega strašilno delovanje je verovalo vse, razun mene. Sklenjeno — storjeno. Ženske so se že spuščale eiia za drugo preko brvi na hrvatsko stran, jaz sem se oprijel vrbe, in se potegnil do gornje odprtine štora. Bavno je zazvonilo pri Sv. Katarini na Selah večno luč, j;i2 sem se spuščal po štoru počasi navzdol proti dnu. 1 ako nekako v sredini štora sem kar naenkrat obvisel /a nekak šlrcelj v štoru in ni šlo naprej. Bil sem namre& oblečen v hrvatske, široke gegače ali brguše in v -mjco. Tako sem visel v sredini štora in začel cepetati >' nogami ob stiani, da bi popustil štrcelj in bi jaz zurknil na dno. Ko sem tako brcal z nogami in tolkel po štoru ter rožijal z žlajdro, sem se kar naenkrat prestrašil kot še nikdar do tedaj v življenju. Iz dna štora se je oglasilo nebroj glasov: rauj, muj muj  r brr — — frc frc bunk  biink  Kakor nckaka vražja muzika je precej glasno odnievalo od dna. Visel sem v zraku, mravljinci straliu so mi gomazeli po že mrzlem telesu, prepričan sem bil: hnbra, vraga si šel klicat sam ,ti že gode in po tebi bo! Vojak sem bil, še «firar« povrh, niočan, da bi bil lahko celo Zagorje odnesel na brbtu, a pri tej vražji muziki v vrbovem štoru med nebom in zemljo me je stre*-al strah, da seru se tresel ko šiba na Sotli. Žensko ščebetanje sem že slišal skoro čisto blizu vrbe, pod menoj v ražja muzika in jaz brez pomoči  Verigo sem stresel na vso moč, z nogami se oprl ob šlor, rsk — — štrcdj se je utrgal in jaz sem bi) na duu  Majka bistriška. vražja rauzika je potihnila kar m\ mah, a čuti je biio še samo čisto tihi: frc — — frc  btmk bunk Po nogah, kcr sem lmel široke gegače, nii je začelo nekaj laziti in rne griztj ter pikati, kakor bi me zbadal s šilom Začel sem cepetati po dnu z nogami, a vedno je odmevalo: frc  frc bunk bunk in se zaletovalo ob moje ubo- ge bedre. Skeleti in peči me je začelo po nogah, kakor bi stal na ražnju, strah ine je premagal in upiti sem začel na pomaganje. Jaz sem vpil na vse grlo na dnu vrbovega štora, babnice so vikale okrog vrbe kot po- norele od strahu bogzna kam vse je odmeval ta za nas vse tako grozni prizor v in okrog one proklete vrbe  Ženske so se res razpršile kakor bi »žnoro« potegnil na vse strani, a jaz v štoru sem se vendarlc povspel do prepričanja,, da me ne grize oni kostenjak in nc vrag. ampak cclo gnezdo sršenov — — — Če eden sršen piči, te tresc mrlica po par dni, a jaz sctn jih imcl polne gegače do pasu in vsa ta golazen nie je grizla in pikala, da mi je bilo znoreti. Drl seni se v štoru kot bi me živega~deval iz kožc, uprl scm sc 4 vsemi štirimi, z vsemi niočmi ob štor, trhlo štorovo ozadje je vsled mojega divjega pritiska odnehalo, nekaj štora se je odlomilo in jaz sem se zvalil po travnikn  Po tleh sem se valjal v pobesnclosti in z rokami sem se drgnil na vso moč po stegnih toliko časa, da sem potrl in zmečkal golazen, ki mi je tičala pod gegačami. Ko sem se postavil zopet tako za silo na noge, sem videl krog mene vse bclo raztrešene moke, brente, vrečc, canjice in vso babjo ropotijo, a ženske so že bile bogzna kje gotovo mokrih kril na vrh brega. Noge so mi začele bliskovito otekati, vscdel sem se, spoznal smrtno nevar: nost, v kateri sem bil, ako mi udari otok do srca. Odpel sem pas in z njim eno nogo močno prevezal daleč nad kolenom. Za prevezo druge sem raztrgal srajco in po vseh štirih sem se vlekel od te res vražje vrbe po travniku in navkreber proti kočuri. Ko sem pregledal doma obe nogi, sta bili otekli ter nabrekli kot brusni kamen. Ncvarnost je bila, da mi poči koža. Do škafa vode sem se potegnil in si začel vlivati mrzlo vodo na noge. Zima me je že preu-esavala radi množine sršenovega strupa, da so mi šklepetali zobje, zavest sem izgubil, bil seni si svest, da bom unirl po lastni neumnosti ter drznosti. Onesvestil sem se in iz oinotice sem se zbudil pe le po preteku ene noči in enega celega dne. Noge so $e bile močno otekle, mrzlica je ponehala in nekaj me je začelo krčiti v kolenih. Valjal sem se osem dni po postelji v neznosnih bolečinah, nogi sta se vedno bolj krčili in jaz sem že bil povžil zadnjo trohico koruznjaka, ki sem ga hranil pri hiši. Še le deveti dan me je slučajno obiskal Jurakov lvica in poklical paderja iz Lesinč. Pader mi jc sicer pregnal otok iz nog, a zravnal mi jih ni nikdo do danes. Enkrat v življenju sem poskusil, si prilastiti na fantalinsko drzen način tujo lastnino, a delam pokoro že več nego 50 let. 0 doživljaju v prokletem vrbovem štoru sem molčal kot grob do danes in ti si prvi, kateremu sem zaupal skrivnost štorovih strahov. Tiste zlodejeve vrbe nisem pogledal nikdar več. A bogzna, zakaj je bilo morda dobro, da bom šepal na obe nogi do smrti.« * * * Tako je sklenil svojo zanj žalostno povcst o strahu v vrbovem štoru na Buršičevem travniku Kajbičev Imbra. Tudi jaz sem hranil njegovo več nego petdesetletno skrivnost do letošnjega Božiča in jo izročam javnosti v pomirjenje Obsotelčanov to in onstran Sotle še le sedaj, ker je poleti za vedno zatisnil oči »cekermaher«, piskrovez in ponoflikar blizu 80 letni Kajbičev Imbra.