591. ste v. V Ljubljani, sobota dne 16. avgusta 1913. Le 5- xo Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak »lan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaga: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1"20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10-—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se s:: pošilja upravništvu. ::t ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. »« Uredništvo in upravnišlvo: «i Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. S. Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrunkirnna pisma »e ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-us pust. — Za odgovor Jo priložiti znamko. »: Telefon številka 118. n: Siabi upi. V Bukareštu sklenjeni mir je imel dvoje vrlin; prvič nam je z vso jasnostjo pokazal, da je padel naš diplomatični ugled tudi pri malem rumunskem sosedu na 0 in drugič, da nam je potem, ko je prišlo do sklenitve miru, pokazal kako nevarna je igra, ki jo igra naša diplomacija v sedanjih časih ... To sta nekako oba glavna momenta sedanje situacije. Komaj pa je prišlo do tega, se nam skoro zdi neverjetno, da smo se dali voditi vse te dolge mesece naravnost za nos od onih velikih dnevnih listov nemškega pokolenja, ki so dan za dnem trobili v širni svet, kako mogočno oporo da ima avstrijska zunanja politika v zvezi z nemško državo. Iz enega teh zagotovil se nas je naganjalo v drugo. Namen tega: počenjanja je bil že skraja prozoren: vedeli smo, da si hoče vodstvo — zunanje — naše državne politike nabrati novih Igorjev na Balkanu, a to na račun srbske države. Vedeli pa smo tudi, da gre vse to v prvi vrsti na ljubo par onih, ki bi z uničenjem samostojne Srbije, radi tudi uničili moč avstrijsk. Slovanstva, one večine državnega prebivalstva, kojemu se konečno tudi pričenja nekam sanjati, da Je bila vsa ona nemška samohvala o velikem. državo vzdržujočem elementu, ki bi naj bjjo naše avstrijsko nemštvo, le velik tam-tam, a druzega skoro nič. Danes seveda vidimo to nemško časnikarsko lopovstvo, plačano in vzdržano od par temnih element-tov, ki se puste zmerjati za naše diplomate še v prav posebni luči. Odkar je zavel sem iz Rajha — in temu je komaj par dni — drug veter, je začelo vesoljno naše nemško časopisje naravnost besneti proti Nemčiji in njeni politiki, češ, da je za za-vezno državo naravnost izdajalska. Kako se ti ljudje med seboj še nadalje komplimentirajo, nas manj zanima. Zanimivo pa je vedeti, da je v obeh slučajih, ko si je naša diplomacija prisvajala pravico judicature nad Srbijo, ostala naša država — popolnoma osamljena! Sedaj, ko naše »ofi cielno« (nemško) časopisje kar nori nad najnovejšo — najmlajšo si ne upamo reči, ker ne vemo, če do te ni že prišlo zopet med tem, ko to pišemo — diplomatično blamažo, ki je doletela našo državo, pove to časopisje z nečuveno odkritostjo, da je bila ravno ona Nemčija, o kateri se je pisalo da pojde z našQ, j'ržavo pardon; diplomacijo^DZfdebelo in x-j "akciji od strani na- SIV diplomatov napram Srbiji, zavzemala — odločno nasprotno stališče. Le tej taktiki — tako pišejo danes nemški naši listi — je zahvali- ti, da ni pričela Avstrija z ofenzivo napram Srbiji. Ali veste kaj se to pravi?! Nič več in nič manj kot: če bi se bila Avstrija zapletla s Srbijo in pozneje črno Goro v vojno, bi se bila morala sama braniti tudi — Rusije. Vse one vesli, da je Nemčija proti Rusiji mobilizirala so bile čisto priprost humbug, ki ga je povzročil mož največjih diplomatičnih blamaž, k&r jih pozna zgodovina, Donkišot dijlomacij v$eh časov. Isto je bilo tud sedaj, v drugi balkanski vojni, samo s to razliko, da smo sicer izražali sumnjo da je ravno naš Berch-toldoni faktor, ki je dal Bolgariji potuhe da se je zapletla v to, gotovo obžalovanja vredno afero, da pa nismo bili povsem na jasnem o nakanah, kj so se pletle na Dunaju. Tudi v tej drugi balkanski žaloigri je pogorela slavna naša diplmacija docela, tudi tokrat je dobila z Berolina sem prijazen migljaj — s polenom, ki je precej določno rekel: »Ne boš!« In tako tudi tokrat niso bili naši ribiči v stanu, po kalnem ribariti. To so torej vedeli naši nemški vodilni listi. Bog znaj, kako težka je bila njih jeza, da niso smeli javno tega izrabiti. No, najbrže so se tolažili, da se znosijo nad Srbijo kar na dvojen način: da ji naščujejo na yrat Albance in bolgarske četaše in, da jo prikrajšajo z revizijo. Danes pa stoje — mislimo, da ne gremo predaleč, če to trdimo kot fakt — stvar nekako takole: Srbija se bo morala braniti Albancev in bolgarskih četašev kot bo vedela in znala a revizije — ne bo. Avstrijska diplomacija je namreč dobila v torek iz Berolina prijazen nasvet, naj najpreje sama sebe in svojo Politiko revidira, potem naj šele govori o reviziji pri drugih. Doživela je torej ravno v slučaju sklenitve miru v Bukarešti kar dvojen poraz: prvič se je izdala, da je dala sama Bolgarom nekako parolo k novemu krvoprelitju in bila popolnoma odklonjena v vprašanju mirovnega posredovanja, a drugič, bila je od strani Rumunije in Nemčije na naravnost nezaslišan način diplomatično briskirana. Rumunija je dosegla sklenitev miru in Nemčija je odklonila revizijo! »Hoher gehts’ nimmer!« Nehote se nam sili vprašanje: Kaj pa, če je bil korak Rumunije storjen s posredovanjem Nemčije? Kaj, ko bi doživeli, da krene Nemčija v čisto druge tire, kot sedaj, to se pravi če začne na lastno pest, da se odtuji dosedanji trozvezni politiki, a približa oni tripelentent? Zelo mnogo jih bo, ki bodo smatrali to za fantasterijo, bode jih pa tudi nek^; ki bodo uva^evali ravno okol-nost, SS^skaže Nemčija v zadnjih dneh sila čutTno vecfenfe, vecfcfl/e, ki da pri zaveznici pač mnogo, mnogo misliti. In konečno« Hohenzollernci imajo na Balkanu danes dva močna in srečna eksponenta, Karola in Konstantina, ki oba vladata nad neslovanskimi podaniki. Ko se pobere še tretji. Nemec, Koburžan Ferdinand, ali nima potem ravno Nemčija na Balkanu lepe vpoglede v bodočnost. Priznajmo, da pri mnogo boljših zmožnostih rajhovske diplomacije, to pri previdnem operiranju, ne bi bilo ravno izključeno. Vrhu vsega si je izbrala Nemčija tudi še drug trenotek v syoje namene. Okolnost, da je Rusija v zadnjem času zavzemala prav nezanesljivo stališče, malo ne v škodo ostalih treh balkanskih zaveznic, ji zamore morda pri Grški in Rumuniji za dolgo omajati gospodujoči vpliv, pri Srbiji in Črni Gori pa vsaj mimogrede. Ru-.sija m Avstrija v gotovem oziru direktno, Italiji kot zaveznica Avstrije in Nemčija je bila morda dale- kovidnejša. Ne, ker bi bala prijateljica Srbov kot Slovanov, tudi ne Grkov, kot takih, pač pa, da jim opomore v gospodarskih interesih v Mali Aziji. Ne kot fakta, kot morebitne pojave za bodočnost, smo to napisali. Kakor hitro pa bi vodilo nemško diplomacjio to. bi seveda bili avstrijski interesi na Balkanu tudi resnično ogroženi in konečno bi bila Avstrija res tudi primorana. Jih braniti. Vpraša se pa, komu nasproti? 1 In tu se nam močno dozdeva, da išče — danes morda še nevede — naša diplomacija konfliktov, zapletljajev tam. koder bi to najmanj smela —■ na Balkanu. Če bo ostala Nemčija dosledno pri svojem stališču zadnjih dni, potem bo pač dobro, da se posveti vsa ona potratna diplomatlčna pozornost ne v sovraštvu napram Srbiji, marveč nasproti našemu »briljantnemu sekundantu«, ki Je pustil Avstrijo že dvakrat na cedilu, vrhu tega pa minole dni Jasno pokazal, da mu je prokleto malo za Avstrijo kot zaveznico. To bi pa bilo v stanu, privesti zopet do par Kraljevih grad-cev, najbrže na vseh.krajih in koncih. Počasi se lahko pokaže, da smo zopet šli za druge po kostanje — tokrat celo po nepečene. Vse to hoče sedaj naša državno-oficielna politika javno v svojem nemškem časopisju preprečiti in grozi. da »bodo avstrijski narodi pokazali, da si kaj tacega od Nemčije ne puste dopasti.« Mi smo pri tem seveda tudi somišljeni. dasi že danes, v naprej, kaj tacega prav hvaležno, a tudi odločno oklanjamo. Kar se zdi oni »oficielni« javnosti kot samo po sebi umljivo se zdi nam ravno nasprotno. 2e od prvih trenotkov sem, ko se je spuščala naša država v to nevarno igro, smo svarili in odgovarjali. Moramo se torej povsem izprositi. da bi ono naše nemško časopisje tudi v bodoče še si prisvajalo pravico, nam vsiliti svoje mnenje kot naše lastno. Niso nas niti vprašali, niti niso poslušali našega svarečega glasu takrat, ko bi bilo to edino na pravem mestu. Šli so takrat preko nas in za to naj tudi danes, ali pa jutri, sami pojedo juho, ki so jo sku- hali. Edina in glavna naloga nas avstrijskih Slovanov je, vsa ta falzi-ficirana mnenja nemških vodilnih listov. ki govore »o splošnemu mnenju naših narodov« sproti odločno dementirati, kadar gre za vprašanja, ki interesirajo tudi nas avstrijske Slovane, v prvi vrsti pa Jugoslovane. Kdor išče, najde. Mi nismo iskali, torej tudi ne čutimo upravičenosti z ono »oficielno« javnostjo, ki hoče tudi nas zastopati, najti — batin. ki jih je dobila doslej moralno, ki jih bo pa dobivala še tudi morda — v resnici. Kakor smo odklanjali dosledno do sedaj vse blamaže, ki jih je doživelo naše zunanje vodstvo, ta-taiko tudi odklanjmo to za bodočnost, vrh tega pa tudi odklanjamo, da se javnosti oktroira mnenje, kot bi bili mi s pisanjem te vrste soglasni, če se bo s takim ravnanjem nadaljevalo za bodoče sistematično, ne bo nam avstrijskim Slovanom preosta-jalo druzega, kot zopet — a tokrat še odločneje ko prvič — raz državnozborskega parketa povedati svetu — da s taktiko naše lastne diplomacije popolnoma dovergiramo, t. pr. da k> absolutno obsojamo... —a Na Dunaju pobitost. V Belgradu slavnostno razpoloženje Žalost, potrtost in obup — to Je slika onega dela avstro-ogrske monarhije, ki ga predstavlja grof Berch-told s svojimi Kaniami, Prochaskami in drugimi takimi ptiči, ki so mislili, da so vsegamogočni, da se jih ves svet boji, posebno pa ta nesrečni Balkan, ki bi mu želja teh gospodov morala biti zapoved. Propadle so iluzije, prešle so lepe sanje o velikih zmagah, gospodje so se zbudili iz sna, v katerega jih je zazibal opijum, ki so ga pili in pred njimi je kruta, žalostna realnost s popolnim diplomati čnim Sedanom in mesto slavolokov vidi grof Berchtold s svojo družbo pred sabo milijone rok avstrijskih državljanov ki mu žugajo in iz milijonov grl prihaja vprašanje: Kje so ogromni milionl, ki si Jih vzel iz žepov in jih razmetal, kake koristi bomo imeli od tega, kaj si izvojeval? Grof Berchtold pa daje povelje za retirado — za retirado na celi črti, ker bitka, dolga desetmesečna bitka je izgubljena popolnoma.., Trdoglav je ostal grof Berchtold do zadnjega. Ko niti Turki, niti Bolgari niko mogli streti predrzne Srbije, ki si upa voditi tako politiko, ki odgovarja njenim interesom in ko Je bil sklenjen v Bukareštu mir, ki ima take določbe, da postane Srbija, ki se je že poprej zdela grofu Berch-toldu prevelika, še enkrat tako velika, je zahteval grof Berchtold re- Propad slovenske kulture. Sedanja Ljubljana. (Prihodnjo Ljubljano pokažemo jutri.) vizijo t« mirovne pogodbe, češ, Bolgarska je preveč ponižana, ona ne sme izgubiti Kočano, Štipa in Rado-višta m do Vardarja mora segati. Berchtold je upal — je bil pač slabo informiran, kot vedno — da se pridruži njegovi zahtevi vsa Evropa m tako se mu morda posreči iztrgati Srbom iz rok Kočane, Stip in Radovište, kakor jim je iztrgal Albanijo, ali to pot se je temeljito zmotil in po njegovi nerodnosti je prišlo do tega. da je Avstrija danes v Evropi tako osamljena, kakor menda, še nikdar ni bila. Anglija, ki je skupno z Avstrijo zahtevala revizijo bu-kareške mirovne pogodbe, je svojo zahtevo hitro umaknila, ker njej s« je šlo samo za princip, ona je samo stala na stališču, da imajo velike sil« pravico revidirati mirovno pogodbo, ki menja določbe berolinske pogodbe, ali ko le videla, da Avstriji ni do tega principa, temveč samo do tega, da se Srbiji zopet odščipne kos ozemlja, je Anglija hitro umaknila svojo zahtevo, posebno ko je sprevidela, da se nekatere velesile čisto nič ne navdušejejo za revizijo nekatere so ji pa celo odkrito nasprotne. Med velikimi silami, ki so nasprotne vsaki reviziji bukareške mirovne pogodbe, je tudi Nemčija, ki se je očitno postavila proti Berchtol-dovi zahtevi in ker je tudi Rusija zahevala revizijo bolj za to, da omogoči bolgarskim mirovnim delegatom podpis mirovne pogodbe, je stal ubogi Berchtold na enkrat osamljen pred balkanskimi ministrskimi predsedniki. ki so se začeli njegovi tako slabi, ker popolnoma osamljeni, zahtevi po reviziji brez vsakega že-niranja kar očitno posmehovati. Retirada je bila neizogibna in je tudi nastopala in samo da se prikrije blamaža, javljajo Berchtoldovi trabanti. da deluje avstrijska diploma- LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Da... « je bleknila vratarica, ki še zdaj ni verjela svojim ušesom. »Torej — naprej!« Besede, ki sta jih menjala ser-žant narodne garde in vratarica, pa so bile zbudile pozornost mimogre-'dočih... Nabrala se je gruča, rastoča od trenotka do trenotka. »Kaj le? ... Kaj se je zgodilo?« Nalezljivost sumnje. ki bega nesrečne tolpe vselej in povsod, je popadla nenadoma tudi te ljudi, da so M' ponavljati, trepetaje od besa in gneva: »Vohuna... pruska vohuna...« In že niso govorili drugega ka-nih’ Preoblečenih v duhovnik , ter o plavolasih ženskih — Nemkah seveda! __ ki fe P°d!eZem V niih navrženem Ceta je bila prišla med tem do naznačenih vrat. Prav lahko je bilo spoznati ta V^ata, saj je bila nabita nanje karta P napisom: FLORESTAN RO A J ANE lirski umetnik. »Lirski umetnik«, je dejal ser-žan in skomizgnil z ramami. »Jaz tl bom pomagal peti, čakaj, kanalja stara.« In sirovo je udaril po vratih s kopitom svoje puške. Groza je planila v sobo z lavor-Jevimi venci. Florestaji in Marta, oba sta bila doma in stregla otročičku, ki ga je držala mati v naročju. »Ah, moj Bog, kaj pa je spet?« je jeknila Marta in stisnila črvička nehote na svoje shujšane prsi. »Nič hudega,« je odgovoril Flo-restan, ki se je stresel sam po vsem telesu. »Nekdo se je zmotil... čakajte, pogledat grem ...« Toda v trenotku, ko je odpehnil vrata z negotovo roko, ga je vrgel strašen sunek v sredo stanovanja, in v sobo je udrla desetorica mož, oboroženih s puškami. 2e so padale po nesrečnežu stisnjene pesti. Prijeli so ga za ovratnik suknje ... za roke ... okrotili ga. »Aha, evo ga! Ga že imamo!« Vsa zbegana, je kriknila Marta na ves glas in planila čisto v ozadje sobice, izkušale ščititi otroka s svojimi onemoglimi rokami. »In to Je ona ... plavolaska,« sta kriknila dva gardista ter jo zgrabila sirovo za ramena. nama hočete? Kaj sva storila? ...« Z glasom ogorčene skrbi... z glasom, ki bi bil genil Krvnika, je vj^ktul Floram »Nesrečneži... ali ne vidite? Ta ženska... ta mati je uboga bolnica ... Umorili jo boste... Umorili jo boste!...« Toda seržan mu je segel v be--sedo: »2e poznamo takšne bolezni. Ime vam je Florestan Roajanč, kaj ne da?« »Ali sem katerikrat skrival svoje ime? ... Ali nisem storil vedno in vselej svoje dolžnosti... Kaj vam je storila uboga ženska ...« »Oh, dovolj besedi... * Zmenili se bomo na stražnici, marš dol, pa naglo!...« Nihče ni poslušal obupnega ugovarjanja starega režiserja, nihče se ni usmilil krikov, ki jih je izdavljala groza ubogi, bolni materi, umikajoči svojega otroka pred temi grozečimi, okrutnimi rokami: kakor plaz se je zavalila vsa kepa ljudi po stopnicah, dol na sredo ceste. Med množico je izbruhnilo div-}e, neizmerno rjovenje zverske besnosti ... MILAN SKRBINŠEK: Predstava v prirodi, (Iz poročila deželnemu odboru o mojem študijskem potovanju.) Potsdam, 22. VI. 1912. »Danes se mi je izpolnila želja, ki sem jo gojil že dolgo: videti kedaj kakšno predstavo na prostem. Kra- jev, kjer se vprizarjajo takšne igre, je v Nemčiji vse polno, in tudi tu pri Potsdamu je na griču Brauhausberg takšen »Naturtheater« — gledališče v prirodi. V naravo je postavljena primerna scenerija; seveda ne s pomočjo kulis, kakor v gledališču, ne, hiša na primer, ki je del te scenerije, je res zidana, ali vsaj iz lesa trdno postavljena in ometana, da napravi docela utis prave zidane hiše. V okviru te scenerije se odigrava dan na dan zgodovinska drama »Der Herr der Erde«. Pa gledališča v prirodi se porajajo zadnja leta v Nemčiji v vedno večjem številu. Oderska umetnost je doživela že mnogo reformnih poizkusov in nam dala poleg normalnega gledališkega odra tudi Shakespeare-ski oder, reliefni oder in sedaj v novejšem času tudi gledališče v priro. di. Kako smo prišli do tega? — Gledališča vseh narodov so se pričela prav za prav v naravi in se preselila šele sčasoma v zidane stavbe. Gledališče Grkov, Shakespeartsko gledališče, špansko In tudi vse srednjeveško gled. je imelo svoje prizorišče na prostem pod milim nebom. Domislimo se samo srednjeveških moralitet, miraklov in Misterij. Te prireditve so se pričele sicer v cerkvah a so silile vendar vedno na prosto in se končno tudi samo še tam odigravale. Na to še kažejo besede »parter,« in »parket« naših gledališč. Pri Nemcih sta že Goethe in Klop-stock mislila na takšne prireditve na prostem. Da je Goethe zelo rad vpri-zarjal v Weimaru na prostem predstave je pač dovolj znano in Klop-stock je izrekel željo, da bi se igrala Kleistova »Hermannsschlacht« pod milim nebom na Harzu, kjer imajo dane.s res takšno gledališče na prostem in kjer so »Hermannsschlacht« tudi že vprizorili. Pozneje so si dali bogataši v svojih parkih napraviti takšne odre na prostem, da so se mogli v prosti naravi razveseljevati s predstavljanjem manjših prizorov. Ali ti odri niso imeli za razvoj gledališke umetnosti nikakega pomena. ker so služili le privatni zabavi bogatašev in torej niso mogli postati potreba ljudstva. — Dandanašnji oder na prostem pa je pristopen najširšim masam, je takorekoč gledališče ubogih. * Ob petih popoldne je bil naznanjen pričetek drame. Prišel sem pol ure prt je, da si gledališče dobro ogledam, ^o je ležalo ob gozdni poti in sicer tako, da so bile postavljene na tej strani pota ob pobočju griča amfiteatralno klopi za občinstvo, na drugi strani pa prizorišče. To je bilo čisto naravno: prava zidana gozdnat hišica, pred njo na desni majhen park z vodnjakom, na levi pa drevo in pod njim klop, miza in vrtni stoli. Tudi gozdna oot. ob kateri te bilo :ija zdaj na tem, da se doseže med balkanskimi državami nekak sporazum. ki naj bi reguliral položaj narodnosti, ki bodo morale živeti v mejah drugih držav, v prvi vrsti seveda, položaj Bolgarov v novi Srbiji! Interesantno! Avstrija, ki ima toliko neurejenih narodnostnih vprašanj v svojih lastnih mejah, se niti ne zmeni za to, da bi uredila svojo narodnostno vprašanje. pa5 pa ji ne da žilica miru in bi vedno rada reševala narodnostna vprašanja — v tujih 'državah. Naj pusti grof Berchtold Srbijo in onih par njenih državljanov bolgarske, grške, arnautske, kucovlaške turške itd. narodnosti lepo na miru ker za njih bo že skrbela Srbija in naj rajše rešuje jugoslovansko. češko, slovaško, rumunsko, malorusko itd. vprašanje v monarhiji! Pašič je mojster v duhovitem zafrkovanju in bo morda v tem smislu tudi zafrknil grofa Berchtolda, vsekakor mu bo pa povedal, da take reči ne spadajo pred mednarodni forum, temveč k večjemu pred — srbsko narodno skupščino in ker grof Berchtold ni poslanec v srbski skupštini, težko da bo kaj dosegel za ono peščico macedonskih Bolgarov, ki postanejo prav kmalu čisto dobri Srbi. Na Dunaju vlada žalost, pobitost in obup. v Belgradu, ki ga je hotel grof Berchtold vsega zaviti v črno. vlada pa slavnostno razpoloženje. Mir je sklenjen, vojaki se vrnejo na svoja domovja, ovenčani s slavo in s sladko zavesto v duši. da so s skupnimi napori, ki jih je prenašaj ves narod dragovoljno in z brezprimerno požrtvovalnostjo, podvojili ozemlje Srbije in pomaknili njene meje tako daleč na Jug, kakor pred začetkom vojne niti največjii optimisti niso pričakovali. Iz Bukarešta se vrne Nikolaj Pašič, modri starček, kakor ga je pri neki priliki imenoval »Slovenec«, četudi Pašič vsaj po duhu nikakor ni star. temveč zelo mlad in svež. Svečano. radostno sprejme ves Belgrad svojega Pašiča, vse ga bo pozdravljalo. mlado in staro, radikalci, samo-stalni radikalci, nacionalisti in naprednjaki, četudi ga nekateri kot strankarskega nasprotnika nič kaj preveč ne marajo. Pašič se ne vrne v Belgrad kot voditelj ene (radikalne) stranke, temveč kot krmilar srbske državne ladije, ki jo je posebno skozi teh deset mesecev tako spretno vodil, da ga sprejme cela Srbija brez razlike tako prisrčno, kakor se v takih slučajih sprejema take ljudi. Iz Skoplja pa pride drugi »modri starček«, pride vojvoda Putnik, ki je ravnotako nadopoinjeval Pašiča, kakor je ta nadopoinjeval njega. Tudi vojvoda Putnik bo svečano, prisrčno sprejet, ker Pašič in Putnik — to sta danes dva najpopularnejša moža v Srbiji, njuna imena se izgovarjata povsod z največim spoštovanjem in priznanjem. V Belgradu dva »modra starca«, slavljena od vseh kot spretna krmi-larja. katerima vse ljudstvo mirno zaupa srbsko državno ladijo, na Dunaju pa izžet, napihnjen, domišljav in totalno nezmožen Kania, ki je potegnil iz žepov avstrijskih in ogrskih davkoplačevalcev na stotine odtrgal od njihovih dru-zin, n,a ,sto7’pče rezrvistov. da so na mejah izgubljali ^croceni čas in pri-zadjal industriji in trg^t^j ogromne izgube — za albanski Skatih ;,n ogrski Ada-Kalah... To se mora Pašič od srca smejati, kadar v družbi najintimnejših svojih prijateljev govori o svojem kolegu grofu Berchtoldu ...! o. Slov. vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1913, v dneh 15., 16. in 17. t. m. Slovenke!! Slovenci!! $ V gori omenjenih dneh, t. j. še danes in jutri bi se imel vršiti naš vsesokolski zlet, ki ga je vlada prepovedala izznanih političnih ozirov. Ker se bo zlet vršil brez dvoma prihodnje leto in vemo, da Slovenska Sokolska Zveza potrebuje zanj mnogo mnogo denarja, poživljamo vse zavedne Slovenke in Slovence, naj v teh nameravanih zletnih dneh nabirajo prostovoljne prispevke za sokolski zletni sklad in jih naj pošiljajo naravnost Slovenski Sokolski Zvezi v Ljubljano, katera naj potem objavi imenoma vse darovatelje. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1913. Zavedni Slovenci. Dnevi slovenskega narod, delavstva. KONGRES NAR. STROKOVNIH ORGANIZACIJ. Včerajšnji, današnji in jutrišnji dan. so dnevi slovenskega zavednega delavstva vseh poklicev, ki imajo že svoje stanovske organizacije. Od vseh končin Slovenije so prihiteli včeraj v Ljubljano zastopniki narodnih strokovnih otganizagij, da se spoznajo med seboj in da polože temelje za trdnejšo in popolnejšo organizacijo pod enotnim vodstvom in z enotno smerjo. Eno hrepenenje in ena misel prešinja delegate slovenskega delavstva izza Maribora pa do Trsta in dalje do Opatije: najti pota in sredstva, da s© dvigne slovenski proletarec tega oaeea poklica do tiste veljave, ki mu gre kot človeku in kot Slovencu. Povdar-jamo: kot človeku in kot Slovencu. Socialna pravičnost človekoljubje in narodnost: to so temelji dela vseh onih, ki so se včeraj zbrali v Ljubljani pod geslom: združiti vse, ki želijo uspeha lepše bodočnosti delavstvu in narodu. Vse delegate in voditelje delavstva vodi spoznanje, da je rešitev socialnega vprašanja, rešitev narodnega vprašanja. In v tem tiči razrešitev problema malega naroda: v pravilnem umevanju njegovega socialnega razvoja. V komur ih tega spoznanja, ta je za koristno ijl uspešno delo izgubljen in narod nima od njega ničesar pričakovati; on pa od naroda le tako dolgo, dokler narod ne spregleda in ne spozna, kdo so njegovi prijatelji. — PRVI DAN KONGRESA. Dopoldne. Včeraj dopoldne ob 11. uri so se na poziv pripravljalnega odbora, ki mu načeljuje državni poslanec g. spod dr. Ravnihar, zbrali delegati iz cele Slovenije. Iz Maribora so dospeli zastopniki: »Zveze ^jugoslovanskih železničarjev«; »Kluba obrtniških pomočnikov«; »Zveze jugoslovanskih že-lezničnih uradnikov«; »Trgovskega društva«. Iz ostale Štajerske so zastopane na kongresu sledeče organizacije: »Društvo slov. odvet. in notarskih uradnikov v Celju«. »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem«; »Zveza jugoslov. žel. uradnikov« iz Zidanega mostu; »Sl. postayljeno vse gledališče, je bila del prizorišča. Zadaj za hišico je bilo še nekaj gozdnega drevja — skozi katero se je svetlikala modrina poletnega neba. Nekdo je naznanil pričetek predstave. Mnogobrojno občinstvo. ki se je sprehajalo dozdaj po gozdu in se krepčalo pri bufetu. ki Je bil postavljen zadaj za prostori gledalcev je posedalo veselo kramljaje po stolih in klopeh. Najprej je šolska mladina zapela nekaj pesmic, da je gozd kar odmeval svežih otroških glasov. Nato — tišina. Naenkrat tam na desni v gozdu peket konjskih kopit. Vedno bliže, vedno bliže... In sedaj — v divjem 'diru prihaja mimo nas brkast vojak, naznanjajoč z glasnim krikom prihod Napoleona. In res, tam v gozdu je slišati že brzganje konj. in kmalu na to zagledamo skozi zelenje dreves, tudi že Napoleona z njegovim spremstvom. Na svojem belcu sedi. Miren, kakor izklesan mu je resni obraz, ko jaha v senci dreves. Le tu in tam mu zasvetli visoko čelo, mračne oči ali stisnjeni ustni solnčni žarek, ki je našel pot skozi vejevje in šinil kakor zlata maroga preko bledega lica ... Pred hišo se ustavi in skoči z energično kretnjo z belca, njegovo spremstvo poskoči tudi s konj. Iz gozdne hišice stopi gospodar s svojo družino, pozdravi Napoleona, ga povabi na kavo, spregovori ž njim par besed. Dva trda značaja se pričneta kresati. Napoleona poznamo, in v gospodarju spoznamo tajnega svetnika Lombarda, ki je pobegtnil iz Beroljna pred razjarjenim ljudstvom, ki je hotelo radi njegovega vohunstva za cesarja izvršiti nad njim svojo obsodbo. In že smo sredi dejanja, pozabili smo, da je to vse le igra, saj se godi prav resnično tu pred nami. sredi narave, pod milim nebom. To kar se tu dogaja ne motijo poslikane, gozdne kulise in majajoča se, morda celo perspektivno slabo naslikana gozdna hišica, ne, te ljudi tam pred nami objema res pravi pravcati gozd in gozdna hišica je prava, plastična in trdna; in kakor se nad nami gledalci razpenja modrina neba, tako tudi nad glavami teh ljudi pred nami ne mahadrajo platnene nebesne sofite, ne, tudi njih pogled lahko splava daleč, daleč tja gor do nebesnega svoda . . . Bilo bi predolgo pripovedovati tu vsebino cele drame. Avtor je vpo-rabil kot izid vsega dejanja zgodovinsko resnico, da se je Napoleon po bitki pri Jeni mudil nekaj časa v Potsdamu in Sanssouciju, medtem ko je njegova vojska zasedla Brauhaus- delavsko podporno društvo v Celju«; »Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko«. Od ljubljanskih in ostalih strokovnih organizacij na Kranjskem so bile zastopane: »Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani«; ljubljanska podružnica »Jugoslovanskih uradnikov«; »Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani«: »Društvo uslužbencev mestnega užitniniskega zakupa«; »Društvo slov. sotrudnikov v Ljubljani«; »Društvo slov. potnikov v Ljubljani.« Dalje: »Društvo držav-nosodnih pisarniških oficiantov in pomočnikov v Ljubljani«; »Mladinska skupina narodno soc. zveze v Ljubljani«; Zenska mladinska skupina nar. soc. zveze v Ljubljani«; »Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani«: »Slov. zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani«; »Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj«; »Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija«. Iz Trsta so odposlale svoje delegate sledeče organizacije: »Narodno delavska organizacija«; »Zveza jugoslovanskih železničarjev«; »Na-rodno-socialna mladinska organizacija«; »Zveza jugoslovanskih železničarskih uradnikov«. Zastopana je tudi »Zveza jugoslovanskih učiteljev.« V mali dvorani »Narodnega doma« je predsednik pripravljalnega odbora državni poslanec gospod dr Vladimir Ravnihar pozdravil navzoče, ki so se zbrali z namenom: zgraditi organizacijo, v katero se pritegne vse dosedaj še iiezdruženo delavstvo in tako ustanoviti zvezo organizacij. ki vse temeljijo na narodni podlagi. To bi bilo ekstenzivno delo. Tudi intenzivno delo se ne bo zanemarjalo. temveč nanj se bo polagala največja važnost. Poglobiti se mora delo v organizacijah in se mu dati duševne vsebine. Kongres ni strankarski (odobravanje); ne prireja ga stranka in stranke tudi ne poznamo razven slovenskega naroda (odol-bravanje). Kongres se tudi ne obrača proti že obstoječim strokovnim organizacijam te ali one stranke. Nihče pa ne taji, da prireditev ni politična, oziraje se na pravi pometi \’n vsebino pojma politike, kattre^edro je v gospodarskem m Socialnem delu V predsedstvo''so bili izvoljeni: državni poslanec g. dr. Vladimir Ravnihar kot predsednik; za I. podpredsednika g. Luka Jelenec; za II. podpredsednika g. Iv. Škerjanec, za III. podpredsednika g. Kejžar iz Ma- ribora; za IV. podpredsednika g, dr. Brezigar. Predsednik dr. Ravnihar se zahvali za izkazano mu zaupanje in naznani dnevni red. Pozdravi. Udeležence kongresa je pozdravila z daljšim pismom »češka obec delnickž v Praze«. V imenu NDO. iz Trsta je pozdravil udeležence shoda g. dr. Mandič, povdarjajoč, da je rešenje socialnega vprašanja rešenje narodnega vprašanja. Pozdravlja pa prav posebno stališče kongresa, stališče, ki ga je poudarjal predsednik dr. Ravnihar, da namreč kongres ni strankarska prireditev. »Kongres mora biti strankarski, kajti organizacija, ki hoče zastopati delavstvo, mora sloneti na nevtralnih tleh«. Za »izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko« pozdravlja udeležence urednik g. Lesničar. »60 odstotkov naroda tvori pri nas delavstvo; in zato vsakdo, ki hoče narodno politiko, se bo moral zanimati za gibanje strokovnih organizacij sl. narodnega delavstva. Za »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev v Trstu« je pozdravil kongres g. Mrak. »Poskrbimo, da postane nejasno hrepenenje jasna misel, da zgradimo falango slovenskega delavstva, ki je nihče ne premaga. Nato je predsednik zaključil zborovanje in pozval udeležence, da se udeležijo popoldanskih predavanj, ki imajo namen stvariti podlago za stvarne konkretne predloge, katere udejstviti je naloga bodočih dni. Popoldne. Ob 3. uri popoldne so se začela predavanja. In sicer je bilo na dnevnem redu predavanje g. dr. Mandiča iz Trsta o »Položaju delavstva in uslužbencev vseh strok.« Nato predavanje državnega poslanca K. dr. Ravniharja. »O ženskem vprašanju« je poročala ga. Minka Govekarjeva in gdč. Manica Komanova. Udeležba je bila tako kot dopoldan tudi popoldan zelo veličastna, zanesljiva priča, da tih je mnogo, ki se zavedajo velikega pomena vršečega se kongresa. Debata, ki se je razvila pri resolucijah, je bila sila živahna, izčrpiji-va in polna pozitivnih misli in predlogov. Moramo reč, da smo slišali že mnogo akademičnih debat, pa še nobene se niso vršile tako v redu, in pozitivno, kakor debate Pri včerajšnjih resolucijah. Debata ie pokazala, kako visok je intelektualni nivo udeležencev kongresa delavskih organizacij. Predavanja so izražena v resolucijah, ki jih priobčimo pozneje, ker bodo skupno odobrene koncem referatov. * Danes se vršijo v »Narodnem domu« še ostali določeni referati. Slovenska zemlja. BESEDE, KI STANEJO 500 K-Velenje. VJZk.iiS5jaki. Naroda« je bil priobčen dopis iz našega trga, ki je ožigosal ravnanje nadoficijala g- Prevca in temu je sledil odgovor v 174. štev. poln konfuznosti in neresničnih trditev. Poslali smo »Slov. Narodu« primeren odgovor, ali gospodje so se nemara bali zamere in ga niso priobčili. Gospod urednik, menimo, da se nam pri vašem listu ne bo zgodilo kaj sličnega in prosi- mo, da blagovolite priobčiti kakor' sledi. »Slovenec« Ocvirk, čegar na« rodno zavednost braniti si je postavil dopisnik kot svoj življenski cilj, le posestnik in naslednik prejšnjega kovača Schvvarza. Dopisniku bo gotovo znano, da kaže Ocvirk svoje »slovenstvo« kot član nemčurske požarne brambe in s plavicami V gumbici. Baš tako mu bo tudi znano, da ga v Velenjij dozdaj še nihče ni pogledal za Slovenca, kakor v Ljub« ajm g. Prevca za Nemca ne. Vsa-komur, ki pozna razmere je jasno da manjka trgu slovenska kovačnica’ čemur je hotel odpomoči župan Ska-za s tem, da bo prezidal prejšnjo usnjarijo v kovačnico in to na kraju, ki nikakor ne vzdrži primere s »Fi-gabirtom«, ker so krog in krog sami ponižni hlevi in je le hiša g. Prevca v tako fatalni bližini, da se dotični gospod boji izgube pri prodaji hiše. Ali vprašamo, če je poprej vzdržal in prenašal razne parfume prihajajoče iz usnjarije, bo prenašal tudi kovaški ropot, ki ga bo — nota bene — motil samo podnevi. Ponavljamo še enkrat: G. Prevca je vodil k njegovemu dejanju zgolj egoizem! In zdaj k glavni točki! Gospod nadofi-cijal Prevc v Ljubljani obljublja glasom dopisa v 174. štev. »Slovenskega Naroda« 500 K (reci petsto kron) dotičniku, ki je slišal iz njegovih ust da je komisija nemška in se mora govoriti nemški. Slavno uredništvo blagovoli potrditi priloženo izjavo g Brgleza, obč. syet. občine Velenje’ ki je pripravljen potrditi s prisego’ da je slišal reči g. Prevca: »Slier ist eiue deutsche Kornission; hier mufi deutsch gesprochen werden!« — G. Prevca pa prosimo, da blagovoli ukreniti vse potrebno, da prejme omenjena priča obljubljeni denar, ki se bo porabil v primerne dobrodelne namene. Če bi pa slučajno tega ne storil — kar pa upamo se ne zgodi — vedo velenjski Slovenci, kakor tudi Ljubljančani s kom imajo opraviti! Dopisnik se je znal tudi s čudovito virtuoznostjo v svojem »duhovitem« zagovoru (če smemo tako imenovati to ženijalno nadalinjeno neumnost) izogniti opravičbi besed, da hočejo Slovenci naseliti kovača Slovenca, kjer je sedanji Nemec. Dopisnik naj pomisli, da krilate besede izgovorjene od slovenskega inteli-genta v navzočnosti Nemcev prejas-no osvetljuje egoistično mišljenje g. Prevca, češ: »Kaj me briga pridobitev slov. obrtnika, da le jaz dosežem svoj namen!« Ves dopis je sestavljen tako, kakor da hoče dopisnik pritegniti nevažne stvarj v ospredje, da se tako pozabi krivda g. Prevca. Kakor vidi dopisnik nam tragika nikakor ni prijetna, samo žal, nimamo pravega vžitka, ker nam se je iz-premenila tragedija v komedijo, ali g. Prevcu se bo zdelo gotovo dovolj tragično, ko bo daroval bogu egoizma zlato tele, vredno 500 K. Do tu sega za nas komika. G. Prevc, vi želite bržkone tragiko — kar je pri Vašem značaju prav umevno — in ta se nadaljuje ali ne tu! — (Uredništvo : Dneva« potrjuje, da je z dopisom vred došla pismena izjava g. Bergleza, ki izjavlja, da mu je g. Prevec% nadoficijal c. kr. drž. železnice v Šiški pri Ljubljani in hišni pocestnik v Velenju ob priliki komisijo-npl?’•sSleda neke stavbe dne 13 SSa 1918 gorili slovensko z besedami; . cinL deutsche Kornission hier darf mami nicht slovenisch reden)«. Pošljite naročnino, ako je še niste! herg. Pred nami se odigrava ena onih tragičnih dram, porojenih iz simpatije in antipatije do velikega heroja, iz spora med členi ene in iste družine, iz spora med očetom in sinovi. In kako je vplivala ta igra sredi proste narave na vse navzoče! Nikdar ne bi bil mislil, da zamore takšna predstava na prostem človeka tako prevzeti, da pozabi popolnoma na to, da gleda jgro da čuti, se veseli in trpi z onimi ljudmi tam pred seboj. A sedaj, ko sem bil enkrat tudi sam med gledalci takšnega gledališča, mi ie jasno, da to sploh drugače biti ne more. Narava vabi v svoji tihi ma-iestetni vzvišenosti človeka in ga omami, da se ji uda. uda tako zelo, da jo uživa samo še v zvezi s pesnitvijo in da mu misli ne morejo v bajati ven, od drame proč, v realnost življenja. Končno je tudi čisto naravno, da prevzame dramatična pesnitev človeka bolj zunaj na prostem, sredi narave, kakor pa v zidanem gledališču. Človek, ki je izvor in cilj vsake umetnosti, spada z vsem svojim čutenjem z vsemi svojimi mislimi, s svojim dejanjem in nehanjem, z vses-mi svojimi skrbmi in z vso svojo srečo v naravo, in ker je umetnost tu radi njega in za njega tudi umetnost. Zunaj v naravi se čuti človek del celega stvarstva in da s petjem, s plesom, vriskanjem in igranjem temu svojemu čuvstvu duška. Na prostem občuti človek tudi šele. koliko izgubi zvok človeškega glasu v zidanih gledališčih, kjer zatope njegovo pravo naravno barvo preprogb, zastori in slabi zrak. Leži li vzroK temu v dejstvu, da naši živci na prostem bolj reagirajo na zračne tresljaje, ali v kakšni drugi fizični ali psihični okolnosti, to še ni dognano. Res je. da je tudi mene zelo prevzelo, ko sem slišal zunaj, sredi narave drhteti človeški glas v veselju in žalosti. ko sem slišal obupne vsklike in razposajen smeh. In nobena besedica se ni izgubila. Sedel sem nalašč bolj v zadnjih vrstah in naravnost nemogoče je bilo preslišati kakšno besedo. Kratko in malo sreča in nesreča človeka prideta v naravi, ki se s svojo solnčno lepoto ali nočno temino spoji z hipnim razpoloženjem človeške duše v prelepo harmonijo ali bolestno disharmonijo, do najsilnejšega izraza. Da navedem samo dva momenta. Sin, ki se vrne iz vojske proti Napoleonu oslepljen domov, se zgrudi pod milim nebom sredi solnčnc narave očetu v naročje, dvigne ob raz proti nebu in vsklikne: »O Bog, i kako kruto si me kaznoval, nikdar! I nikdar več te ne bom videl, blestečega solnca!« Kako nas je vse ta vsklrk prevzel! Kajti tudi naš pogled je splaval z mladeničevega obraza, ki je bil obsevan od svitlega toplega solnca, gori proti modrini neba in se izgubljal daleč, daleč v neskončne višine, sluteč tam večno daljavo. In v prihodnjem dejanju, ko je mladenič ozdravljen, in se mu je vid zopet vrnil, kako resničen je bil njegov vsklik. ko so mu odvzeli izpred ozdravljenih oči obvezo in je objel s svojim očesom jasno modrino poletnega, solnčnega neba. Zgrudil so je na kolena in vskliknil: »Hvala ti, o Bog, da si mi vrnil toliko bogastvo!« Resnično, bil je užitek slediti dogodkom med ljudmi tam pred nami. In če se je zaslišal tam v daljavi vrisk ali pa pok biča, nas ni to prav nič motilo v našem poetičnem razpoloženju. Še bolj smo se zavedali '"Srečujočega čuvstva. da smo daleč proč od vsakdanjega hrušča, v varnem zavetju, kjer uživamo nemoteni, vso lepoto tragike, čisto prevzeti od bojazni in sožalja, ki ga vzbujajo v nas dogodki opevani od pesnika ... Štajersko. »Straža« in — avstrijska balkanska politika. Kdor ne veruje, da imamo tudi letos pasje dni, naj vzame v roke »Stražo« od 13. t. m. ter naj prečita njen uvodnik. Nehote se mora vsakomur, ki ga prečita, vsiliti vprašanje: ali je to res ona »Straža«, ki pravi, da je neodvisno političen list«, ali pa čisto priprost nemški, slovensko pisani revolver? To, kar tokrat »Straža« čveka svojim bralcem, smrdi popolnoma po onem. kar !so pisali v zadnjih dneh nemško-kle-tikalni graški in dunajski listi. Kot 'ti., se zaganja »Straža« v nemšiio-irajhovsko politiko, a ne morda, ker Svetujejo rajhovci naši držav-u-da naj revidira svojo politiko napram Balkanu, pač pa zato, ker tudi njo, »Stražo«, boli, da so se pri nas nekoliko vračunali pri misli, da bodo na škodo Srbije oškodovali to in pomagali kvišku Bolgariji. Človek si ne more drugače, kot priti do prepričanja, da je bila vsa ona »Stra-žina« in »Slovenskega Gospodarja« 'pisarija skozi teh 10 mesecev zgolj sama — laž. Sedaj, ko je evidentno dokazano po poročilih in priznanjih nemških listov samih, da je igrala naša državna sprava vcleneva’- -.o igro, igro, ki bi jo bila lahko veljala njen obstanek, sedaj priznajo ti naši »narodni« klerikalci — hkratu z nemškimi židi — da so tudi oni želeli, da bi se bila Avstrija spozabila do skrajno nevarne aventure, samo, da bi bilo to na korist par milijonom onih, ki si pri nas laste edini patent 'državo ohranjujočega elementa. Če bi ne bili pri naših klerikalcih vajeni iVseh mogočih in nemogočih poja-.vov. bi se morali temu nenavadnemu pisanju silno čuditi. Tako pa se nam \Vsiljuje na eni strani mnenje, da je bila »Straža« za tako pisarijo kupljena ali pa, da je začela s to pisarijo le zaradi tega, da se v zadnjem tre-notku prikupuje na zgoraj. Prihodnji teden pride v Maribor, kot znano, nadvojvoda Friderik in zalo se pričenja »Straža« lizati in'v sladkobnih krčih hinavskega patriotizma zvijati, samo da ne bo višje gor zamere. Da. gre pri tem naša ljuba hinavka tako daleč, da nam obeta v prihodnjih številkah priobčiti par prevodov iz avstrijskih nemških listov, ki se ba-yijo z — obsodbo pisarij nemških rajhovskih listov napram grofu Berchtoldu. Mar li pričakuje tudi dr. Korošec — kako odlikovanje? No, za tako res neznačajno pisanje njegovega lajbžurnala bi si res zaslužil odlično — brco. Upamo, da bodo to tudi vedeli drugi spoznavati in uva ževati na pristojnem mestu. Pa tudi od druge strani je stvar vredna, da se }o pogleda: na eni strani tudi »Straža« dela za manifestacijo pri otvoritvi mostu od slovenske strani, na drugi pa prekaša vse drugo v — petolfztvu. Hvala Bogu, da ne bodo .vsi takrat navzoči Slovenci identični s klerikalno politiko. Na vsak način pa se nam od klerikalno slovenske strani, obetajo res lepi prizori. O stvari še (izpregovorimo. Maribor. (K prihodu rajhovcev.) Te dni pridejo v naš nemški Maribor gostje iz rajiia. Naši nemčurji se se-.veda že cel dan pripravljajo, na čim slovesnejši sprejem. Samo eno jih dela danes zelo konfuzne; kaj poreko li gostje iz Nemčije, ko bodo videli, oziroma slišali, kako strašansko se jim lažejo, ko jim slikajo avstrijski Nemci pokrajine med Dravo in Savo kot od Slovencev ogrožene. Zadnji torek smo imeli priliko, govoriti z enim naših nemških uradnikov ravno tozadevno. Vprašali smo ga, kaj poreko svojm gostom, če se bodo ti čudili, slišati toliko njim tuje, slovenske govorice. Gospod nam je dejal, da do tega pač ne bo prišlo, ker se nemškim gostom ne bo dalo prilike, slišati drugo, ko nemško govorjenje. S tem je rečeno, da se jih ne bo puščalo same niti za trenotek in se jih bo vodilo le v take kraje, oziroma prostore, koder se govori izključno le nemški. Tem gospodom bi privoščili, da se jim zgodi to, kar se hm ie -zgodilo pred 6 leti, ko so bili tu Bavarci. Tudi tem se je neprenehoma trobilo o slovenski nevarnosti in se jih ščuvalo na nas. Slučaj pa je hotel, da je prišlo kakih 20 Bavarcev popoldne — bila je nedelja — v Nrtrodni dom, koder je bilo zbranih lepo število Slovencev. Zabava med tujci in nami je bila kmalu živahna. Po skoro dveurnem posetu So §1 nazaj h »Giitzu«, koder jih je zopet zloznani Wastian začel šču-a dobil sledeči, javni odgovor: »Mi smo prišli sem kot izletniki-pevci, se zabadat in zabavat, ne pa poslušat Vaše neupravičeno ščuva-nje.« Vvastian je bil takrat tako zmeden, da je potem nemudoma zbežal. Upamo, da bodo na§i sorpjaki napram tem tujcem dostojni in prijazni. V tem se jim bo najbolje pokazalo, kako neupravičeno m neznačajno je postopanje naših — janičarjev. Maribor. (Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu.) Dne 17. t. m. — v nedeljo — se vrši izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Izletniki Se odpeljejo iz Maribora (koroški kolodvor) ob 6. uri zjutraj do postaje Št. Lovrenc, se tam prepeljejo z brodom čez Dravo ter krenejo skozi romantično Sturmovo Graho na vrh k Sv. Duhu. Povratek mimo zanimivih Žlember-ških jezerov (razvalina Zlember-škega gradu) v Selnico, potem čez Dravo v Ruše in nazaj v Maribor. Vabimo k obilni udeležbi! Volkovi. (Voitsberg). Zadnje dni se je vršilo štetje poklane in uničene domače žiyine, ki je padla pod zobe nenasitnim volkovom. Naštelo se je dosedaj ubitih govedi 8, ovac pa 100 repov. Do danes so dognali, da se klati po Stubalpi in sosednjih planinah troje volkov. En star in dva mlajša razne starosti. Škodo cenijo, pri domači živini na 10.000 K, skupno pa z ono, ki ie nastala po loviščih, na 14.000 K. Šestero velikih lovišč, ki so bila preje na gosto posejana divjačine, je danes popolnoma opustošenih. Našlo se je že za veliko vsoto kostenjakov. dočhn je ostala divjačina pobegnila deloma na Koroško. deloma pa se je umaknila višje proti severu. Zadnjo nedeljo so naredili v Južnih planinah zopet pogone ki se jih je brezuspešno udeležilo 110 lovcev. V zasmeh jim je zverjad sredi pogonske črte ubila brejo telico, vredno 220 K, dočim je bil par noči popreje uničenih enemu samemu posestniku 12 glav goveje živine, od katerih jih je bilo najdenih 8 deloma na mestu ubitih, deloma jih je pocrkalo par ur, dočim so jih četvero drugi dan zaklali. To volčje krdelo je postalo celemu okraju že v pravem pomenu besede katastrofa. Smrtna nesreča. (Celje.) Dne 11. t. m. ie prišel magistralni uradnik Fran Vezjak iz Maribora s svojo soprogo. Ano Vezjakovo. k svoji sestri na poset v Celje. Popoldne so naredili z vozom izlet izven mesta, ?ri čemer ie vodila konje uradnikova soproga. Ker pa je bila preslabotna, je kmalu zgubila vodstvo mladih, divjih konj, tako, da sta začela v kratkem v najhujšem diru noreti po cesti. K nesreči je zadel voziček ob nek brzojavni drog s tako močjo, da so vsi trije padli z voza. Ana Ve-jakova je pri tem zadela z glavo v drog in dobila smrtne poškodbe. Umirajočo so jo prepeljali v bolrjico. Ostalima dvema, njenemu možu in svakinji se ni nič zgodilo.,. Dete v mlatilnici, (Šmarje pri Jelšah. 7. t. m. so pri posestniku Art-naku v Zadržji mlatili s pomočjo mlatilnega stroja. Štiriletni sin Karo je pri tem prišel neopažen preblizu stroja, ki ga je pograbil za levo roko in ga parkrat zavihtel naokoli. Malemu so bili pri tem prstje leve roke popolnoma zmečkani, vrli tega pa je zadobil še več drugih težkih poškodb. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Prefrigan goljuf. (Brežice.) Zadnji petek je tu naprosil Hrvat Obrad Popov, ki je tod okoli iskal službe, a je ni mogel najti, svojega rojaka Fabijana Lastavčiča, da naj brzojavi njegovi ženi, da mu naj brzojavno pošlje 100 K. Ker Popov ne zna pisati, ne brati, je Lastavčič temu takoj ugodil, a brzojavil je za 400 K, koje je kmalu dobil. Komai pa si ie prisvojil teh 400 K, je Popovi ženi brzojavil zopet za 200 K. ki so tudi kmalu na to dospele. Lastavčiču pa so med tem postala tla prevroča in izginil je, predno je še prišlo onih 200 K. Šele. ko je pošta vrnila onih 200 K, nazaj v Obacz-K.zseg Popovi ženi, so prišli na vso prefrigano"go-Ijufijo, seveda prepozno. Lastavčič je baje znan železniški tat in goljuf prve vrste. Sumijo, da se je obrnil proti Kranjski. Dnevni pregled. Prazne besede. Tu pa tam se še dobi nekaj slovanskih listov, ki govoreč o Balkanu ne znajo druze-ga kot pretakati solze, češ: Slovanstvo je oslabljeno, tuje države so dobile premoč in ko so vsled srbsko bolgarske vojne (ki bi jo nekateri radi naprtili Srbom) Bog ve, če bi ti ljudje tudi v slučaju srbskih porazov govorili, da je Slovanstvo poraženo? Sodeč po pisanju, bi rekli, da ‘ne. Toda oglejmo si trditev, da so sedaj slovanske balkanske države prišle pod tuje vodstvo. Kako pa je bilo v Londonu za časa še obstoječe Balkanske zveze. Saj se mora vendar še vsak spominjati, kako ostro je govoril delegatom Grcy, kot bi bili paglavci, tako je ravnal z njimi, ki so se nekoliko obotavljali podpisati od tujih velesil diktirani londonski mir. Ali takrat ni bil Balkan pod tujimi vplivi? In takrat je obstojala še Balkanska zveza!? Kako vse drugačno sliko nudi bukare-reško pogajanje, kjer so sklepali mir balkanski delegati sami. Nobena velesila se ni utikala v potek pogajanj. Z revizijo so nekaj Žugali, pa so tudi kmalu opustili. Kdaj so bile balkan- ske države bolj samostojne? Zato so vse besedečo oslabljenju Slovanstva na Balkanu prazne besede, največkrat izvirajoče iz zavisti, da so Srbi zmagali. Tudi revanše se ni bati. Oklic Ferdinanda, kralja bolgarskega, pisanje bolgarskih popov, manifestacija bolgarskih žena, vse govori o revanši, o povračilu za bukareški mir. Švabsko časopisje prav sumljivo goreče piše o gotovosti povračila. Nastane pa vprašanje, komu bo »povračala«: ali Rumuniji, ki jo je kar dvakrat oskubila ali Turčiji, ki ji je vzela Lozengrad in Drinopolje, kjer je padel cvet bolgarske armade; ali morda Grški ali Srbiji? če napade enega, tedaj si bo ta že znal poiskati zveze z drugo tudi ogroženo državo, tako, da povračilo ne bo izpadlo tako gladko, kot se da govoriti. Sploh pa o povračilu govori lahko le oni, ki so mu neznani začetki dogovorov, ki gredo za tem, da se vstvari za enkrat gospodarska zveza med Ruinunijo in Srbijo, pa tudi Grška bo iskala zveze in iskana za njo. In Bolgarija, če bo hotela živeti, se tudi ne bo smela ogibati. Sicer se pa mora močno vpoštevati izjava bolgarskega ministrskega predsednika Genadijeva, ki je dejal, da bo cilj njegove vlade ravno nasproten, kot je bil cilj prejšnjih vlad, ki niso delale druzega kot odbijale od sebe prijatelja za prijateljem, tako. da je ostala Bolgarska naposled sama nova vlada, ki bo pa pridobivala prijateljev. In kje jih bo drugod iskala kot tam, kjer jih jc postavila narava sama! In če je med balkanskimi državami Rumunija kot nekak stražnik, ali je to slabo, ko je vendar jasno in so to načelniki ru-munske politike tudi potrdili, da je Rumunija desinteresirana od sedaj naprej na Balkan in da ima le en edini interes: preprečiti vsako kršenje ravnotežja, kar je pa gotovo v korist vseh balkanskih držav, ker taiste lahko posvetijo svoje sile drugim ciljem, kot medsebojnim bojem. In doseganja teh ciljev se bo udeležila tudi Rumunija. ki bo odsedai naprej delala samostojnejšo politiko. Kolikokrat 3e bila Turčija amputirana. V karlovaškem miru }e Turčija izgubila 1. 1699. skoraj celo Ogrsko, Vojno krajino, Slavonijo, Podolijo. L. 1774. je izgubila Bukovino; Krim in Tauris; Azovski okraj; okraj Cherzona; Besarabijo; L. 1829. je izgubila Valahijo in Moldavijo. L. 1832 Grško. L. 1878 Bosno in Hercegovino; Bolgaiijo; del Srbije del Črnegore; Cyper; L. 1881 je izgubila Tesalijo; I. 1913 Tracijo, Ma-cedonijo. Kreto, Egejske otoke in Albanijo. Velikanska je bila posest nekdanje turške države v Evropi. 1,011.891 k v. km.; toda leto za letom je izgubljevala. kar je naropala, tako da ji ie ostalo še borih 10.000 kv. km. Smrtna nesreča. Preteklo sredo okrog pete ure popoludne je peljal posestnik Jurij Drolc iz Izlak na postajo v Zagorje voz oglja. Na Lokah pri Habatovi hiši je majhen klanec. Ravno na tem klancu je šel Drolc zavirat zadaj voz. Isti čas sc je igrala na cesti na klancu osemnajst mesecev stara deklica rudarja Stuška iz Lok. V istem času, ko je zaviral Drolc voz. je prišlo dekletce pod konje. Konj ji je stopil na glavo in jo zmečal, kolo voza pa je šlo deklici čez prsi. Bila je na mestu mrtva. Deklica je bila brez varuha na cesti. V valovih našel snirt. Pretekli pondeljek dne 11. t. m. popoludne je šel Matevž Sojan, posestnik iz Doba na bistriški prod po pesek. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega deževja močno narasla in je našel smrt v njenih valovih. Njegovega trupla še niso našli. Nova žrtev igralnice v Opatiji. Časopisi — med njimi tudi »Dan« — že dalj časa opozarjajo državne oblasti na opatijsko igralnico, v kateri se uničujejo tolike eksistence. Opatija ima pa od nje toliko škode. Ponavljajo se samomori nesrečnih žrtev, nekatere teli žrtev so začele — ko izgubijo v igralnici ves denar — krasti in izvrševati vlome, ali državna oblast se ne briga za vse to, ona pusti igralnico, naj dela kar hoče. Evo najnovejšega slučaja: Pretekli teden je prišel v Opatijo na letovišče mlada učiteljica, Poljakinja iz Lvova, ki je kmalu začela zahajati v igralnico, kjer je izgubila ves svoj denar do zadnjega vinarja. Vsa obupana je šla v sosednjo sobo in ukradla nekemu gostu nekaj čez 400 K. Bila je zasačettn in priznala je dejanje. potem se je pa zvrnila na tla, pri čemur ji je izpadla legitimacija zloglasne igralnice in tako se je izvedelo, kaj jo je zavedlo na tatvino, ali državne oblasti bodo vendar mirno trpele ta škandal, da par madžarskih špekulantov uničuje toliko eksistenc in Opatijo kot zdravilišče. L. V boju s tihotapci utonil. Dne 13. t. m. ponoči so zapazili grani-ničarji na bregu Dolgega jezera pri Laveni čoln s tihotapci. Nastal je boj med stražniki in tihotapci. Ko so tihotapci odpluli od brega1, je prijel neki podčastnik v vodi za čoln. Tihotapci pa so ga začeli biti po glavi in po_ rokah s tako silo, da je moral čoln izpustiti. Ranjeni podčastnik Je v vodi utonil. Požig. Kakor se iz Budimpešte poroča, so vojaške oblasti dognale, da je povzročila veliki požar v glavnem vojaškem skladišču za bencin, o katerem je »Dan« že poročal, hudobna roka. Požar je izbruhnil v noči med nedeljo in pondeljkom. Bila je velika nevarnost, da eksplodira 10.000 kg bencina, kar pa je požarna bramba preprečila. Ogenj v pivovarni. Dne 13. t. m. ob pol 12. je izbruhnil v Wiener Neu-dorfu v pivovarni »Austria«, in sicer v skladišču ječmena ogenj, ki je v kratkih minutah razdejal vso stavbo. Posrečilo se Je lokalizirati požar, škoda znaša več stotisoč kron. Požigalec neki Brenner. se Je sam ovadil žandarmeriji. Zastrupjjenje. V Durangu so te dni vstaši, ko so plenili, našli v neki pekarni pecivo, ki le bilo nastavljeno podganam. Ker niso vedeli tega, so ga použili. Sedem oseb Je umrlo. Ljubljana. — Jutri dopoldne ob pol 10. url pride poseben vlak Tržačanov v Ljubljano na kongres strokovnih organizacij. Imeli bodo s seboj svojo godbo. Po njihovem prihodu se vrši obhod po mestu z godbo. Vsi na kolodvor! Ker Je v Ljubljani nastopilo zopet lepo vreme, je pričakovati obilo udeležbe iz Trsta. — Veliko zanimanje vlada v Ljubljani za tržaške izletnike, ki se pripeljejo v nedeljo dopoldne na kongres strokov, organizadj v Ljubljano. Tržačani bodo doživeli pair lepih ur sredi bele Ljubljane. — Na včerajšnji otvoritvi kongresa nar. strokovnih organizacij smo pogrešali mnogo obrazov, ki jih sicer srečujemo v politiki. 2eleli bi si, da bi bilo drugače, kajti kongresa in njegovega intelektualnega dela se udeležuje, lahko trdimo, cvet slov. nar. delavstva, ki se zaveda svoje naloge kkiog slovenskih trgovcev in gostilničarjev za darila za njihov shod in za zastave, ktere bi slednji ra7obesiili za časa shoda. Kakor se sedaj čuje od zelo verodostojne klerikalne strani, bodo obiskovalci tega shoda poselili samo klerikalne gostilničarje in pa nekaj takih, kateri so jim poslali precejšnja denarna darila. Da se pa kak obiskovalec tega shoda Ja ne Izgubi v kako napredno gostilno, so pa na ta način preskrbeli, da dlobijo islti neke nakaznice do imenovanih gostilničarjev. za spremstvo pa klerikalne 'dijake. Teh so veliko poklicali iz dežele za te dni. Porabili jih bodo za kažipote in nadzorstvo. Slovenskim trgovcem pa tudi niso privoščili zaslužka ter so rajše sklenili pogodbo s nemčurjem Regorschekom, pri čemur bodlo imeti zopet lep dobiček. Te klerikalne dijake iz dežele sl Je pa potreba prav dobro zapomniti* ako bi katri od njih prišel v Jeseni beračit v »Domovino«. — Vprašanje. Prejel smor AH bi mogel prinesti »Dan« sliko Škofa Mahniča, kateri pride na katoliški shod in kateri je storil toliko krivic slovenskemu narodu, ter Je povzročil tudi prezgodnjo smrt Simon Gregorčičevo? — Deklamacijski večer, ki ga priredita v mali dvorani »Nair. doma« g. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in g. Josip Šest. igralec, se vrši danes. Pričetek ob polu devetih zvečer. Blagajna se odpre ob osmih. Vstopnice (sedeži) po 3 K, 2 K In 1 K se dobe tudi v predprodaji, ki jo je prevzela iz prijaznosti gdč. Jerica Dolenčeva, trafikantinfa v Prešernovi ulici. Kronski sedeži stanejo za dijake 60 v, a ti sedeži se dobe šele zvečer pri blagajni. — Včeraj po četrti uri popolučiti e je iz temnosivih oblakov, ki so se zbrali nad Ljubljano in okolico, začela nenadoma padati toča, debela kakor lešnik. Nenadoma je bilo po strehah hiš in po ulicah vse belo. Po Tivoliju in po mestnih vrtovih pa se je mešala s to belino tudi zdena barva: toča je neusmiljeno oklestila drevesno listje. Toča, ki je padala skoro četrt ure, je napravila veliko škodo, posebno na polju in na sadnih vrtovih. — Toča je včeraj zasačila na deželi več izletnikov, ki so se razveselili lepega dne in ga hoteli užiti na prostem. Reveži so bili otroci, katerim je kakor jajce "debela toča prizadevala občutne bolečine, na glavi in marsikterl bo še dolgo čutil posledice. — Zglaševalnl urad c. kr. policijskega ravnateljstva bo v pondeljek dne 18. avgusta t. 1. radi splošnega snaženja za stranke nedosto^-pen. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto, nedeljo in pondeljek; 1. Tretinska okolica. (Potovalni film.) 2. Čisti Jožef. (Humoreska1, samo popoldan.) 3. Otroška igra. (Drama.) 4. Gaumontov tednik. 5. Bitka ob Bregalnici. 6. Junak peresa. (Dramatična življenska slika z najmanjšim igralcem sveta.) 7. Ka>-ko poroči Qolo Genovefo. (Humoi-reska.) 8. Pregovor ne pove vedno resnice. (Veseloigra, samo zvečer.) 9. Ovčarica iz Sory. (Krasna dramatična igra v 2 dejanjih, samo zvečer.) 10. Avguštin ljubi svojo taščO. (Velekomično, samo zvečer.) V torek senzacijska veseloigra z Morilcem »Kakor so peli stari...« po »Sramežljivi Suzani«. V soboto 23. t. m. »Hlapci zlata« in »Junaki XIII. polka«. Knez Sembrijski. Prva predstava pod milim nebom. Včeraj popoldne ob štirih se je Vlila nad Ljubljano ploha, kateri je sledila kmalu toča, ki je pobelila vse ljubljanske vrtove in razbila mnogo cvetja in listja. Tako vreme seveda ni obetalo za prvo predstavo pod »milim« nebom posebnega uspeha. Zanimanje za predstavo je bilo zelo veliko in so že zgodaj popoldne ljudje šli v Tivoli, odkoder jih je dež pregnal. Po plohi se ni vedelo, ali se bo vršila predstava ali ne — zato in pa, ker se ni nebo zjasnilo, ni bila predstava tako obiskana, kakor bi bila sicer. Bilo je okoli 500 občinstva. ki se ie na prostranem prostoru skoraj razgubila, kajti prostora je za 3000. Predstava sama je izborno uspela. Scenerija se je opirala na severne stene hotela Tivoli in je predstavljala prostor v Sembriji. Igra je za prostor na prostem zelo primerna. Za sedanji čas še posebno. Vprizoritev je bila izborna — in tudi izgovarjava se je razločno slišala. Kostumi so veliko pripomogli k lepemu zunanjemu uspehu. Igra je znana: Kneza Sembrijskega je igral g .Skrbinšek, kneginjo ga. Danilova. Druge manjše uloge so igrali drugi igralci bivšega slovenskega gledališča. Pašo je igral naš znameniti Danilo v vsakem oziru krasno. Nastop ujete raje je bil prav leo — drugič naj bi bil morebiti bolj živ in glasen. Pašove spremljevalce so predstavljali člani jezdnega odseka Sokola II. na konjih. To je dalo celemu prizoru Še poseben efekt. Posameznih pohval ne bomo pisali — omenimo le izboren nastop gdčne. Medičeve. Celotna uprizoritev bi bila še lepša. Ko bi se pestri kostumi pokazali v solnčni zavod. Med predstavo je parkrat motil dež — občinstvo pa je z zanimanjem vztrajalo do konca. Po predstavi je občinstvo napolnilo dvorano hotela Tivoli do zadnjega kotička. Variete, na katerem so nastopile naše sile: gdčna. Thalerjeva, Bukšek, Danilo, Povhe, Molek i. dr. ie nudil mnogo zabave in smeha. Prodajale so se razglednice, ki kažejo usodo slov. Talije. Primeren kuplet na kulturne delavce S. L. S. bi bil zelo primeren. Torej prireditev je uspela. Jutri se ponovi. (Dobro bi bilo. da se drugič maskirani igralci ne mešajo pred igro med občinstvom, ker se o tem moti iluzija.) Trst. Boj med komisarjem finančne straže in tihotapcema. Finančni stražnik ranjen od strela. Danes (petek) okrog ene ure popolnoči je patruljiral ob 'obrežju v Barkovljah nadzornik finančnih stražnikov Gustav Kiinzl, star 45 let in prideljen v kasarno finančne straže v ulici Bel-večere. Ko je tako hodil ob obrežju, je zapazil ne daleč od sebe dva človeka, ki sta nosila več različnih zavitkov. Kakor hitro pa sta ga ta dva človeka zapazila, sta se umaknila v temo, kjer sta se hotela skriti in pritajiti. Finančni stražnik je bil takoj prepričan, da ima opraviti s tihotapcema, katera hočeta ubežati, zato je pohitel za njima in jima takoj zaklical, naj se ustavita. Oba človeka sta se na to povelje res ustavila, toda ko je prišel stražnik do njiju, sta planila nanj ter ga začela biti z vso silo in sta poskusila ga vreči na tla. Toda Kiintzl se je postavil proti obema v bran ter je krepko odbijal njune napade in udarce. Ko pa sta izprevidela lopova, da trnu ne moreta do živega, je potegnil eden izmed njiju revolver iz žepa in sprožil na finančnega stražnika več strelov. Ena krogla je zadela Ktinzla v obraz ter mu zadala tako rano, da se je zgrudil Kiinzl na tla in zgubil zavest. Tedaj pa sta oba tihotapca pobegnila ter pustila seveda nezavestnega stražnika na tleh. Pozneje so našli Klinzla nekateri pa-santi na tleh vsega okrvavljenega. Pf.klicaii so brž nekega voznika ter položili polagoma ranjenca v kočijo ter ga odpeljali nato na zdravniško postajo. Zdravnik, ki je nudil Kiinzlu prvo pomoč, je takoj izjavil, da ie rana zelo nevarna. Koiištatiral je, da je prodrla krogla nosno kost tei se razvila na drugi strani pod levim očesom v smeri proti možganski masi. — Kiinzl je bil odpeljan v mestno bolnišnico in njegovo stanje je zelo opasno. — Ko je izvedela o tem dogodku policija, je poslala takoj na lice mesta več redarjev in policijskih agentov, da zasledijo zločinske tihotapce. Ni še znano, ali je že dosegla policija kak uspeh! Nesreča ob železniškem tiru. V četrtek okrog 7. ure zjutraj se je moral neki voznik ustaviti z vozom na reški cesti pred tirom, ker ie imel priti mimo vlak. Ko pa je ta pridrdral mimo, se je konj prestrašil in naravnost podivjal. Planil je v obcestni jarek s tako naglico, da je jiadel voznik z voza. Voznika so naš!: ljudje na, tleh z mnogimi ranami na obrazu. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer se je dognalo, da se imenuje ponesrečenec Jožef Peric, star 64 let, iz Brestovice, h. št. 45. — Rane niso nevarne. Navihanec v avtomobilu iz Trsta v Gorico — zastonj. Pred nekoliko dnevi je prišel k šoferju Ivanu Formisu, ki vodi avtomobil s štev. 294 K I, neki prav elegantno oblečen gospodič ter mu naročil, naj ga odpelje z avtomobilom v Gorico. Gospodič se je držal prav resno in ponosno v avtomobilu in ko sta dospela v Gorico, je ukazal zapeljati v ulico Enea Silvio Piccolomini, kjer je ukazal ustaviti pred eno izmed hiš. Gospodič je izstopil ter vprašal šoferja, koliko mora plačati voznine. Šofer mu Je odgovoril, da 125 K! »Toda z napitnino vred, kaj ne?« Je ponovil gospodič ter naročil šofeTju, naj ga počaka pred hišo nekoliko hipov, dokler ne opravi tam nekega važnega opravka. — šofer je čakal. Čakal je že četrt ure, celo uro; ko pa je pretekla že poldruga ura, se je naveličal čakati in je stopil v vežo, da pokliče mladeniča. Tu pa Je v veliko žalost opazil, da ima ta hiša še en drug izhod, in sicer na ulico Zovenzoni. Ta hip je spoznal, da ga je gospodič ukanil. — Šofer je poizvedoval in končno se je zgodil slučaj, da se mu je posrečilo zvedeti za ime tega gospodiča, katerega je spoznal nekdo, ki ga je videl v avtomobilu. Fant se imenuje Ivan Ku-stan, star 16 let in stanuje v ulici Enea Silvio Piccolomini št. 4., v Gorici. — Šofer je šel takoj na policijo, kjer je naznanil ves dogodek. Policija pa še vedno išče fanta, in do sedaj se ji še ni posrečilo iztakniti tega navihanca. Pred sodniki je sedel učitelj »Lege nazionale«. Včeraj zjutraj (četrtek) je sedel pred sodniki italijanski učitelj pri Sv. Luciji blizu Pirana Erminij Zuccon, star 24 let iz Pulja. Obdolžen je bil, da je 17. novembra 1912 vpil na slovensko družbo, ki se je vračala iz neke narodne veselice, ter je žalil z ostudnimi psovkami: »slovenske svinje«, itd. Te psovke je metal skozi okna svojega stanovanja, kjer se nahaja tudi šola »Lege nazionale«. — Razprava se je vlekla zelo na dolgo. — Ta šovinstičen laški učitelj je našel par prič, ki so ga branile na vse prete-ge tako, da so ga porotniki oprostili, češ, da ni trdnih dokazov, da Je Zuccon res rabil te psovke, ki so bile v obtožnici. — Državni pravd-nik pa je vložil proti razsodbi pritožbo in tako pride ta afera vnovič pred sodnijo. — No, šlo je pač za eksistenco priljubljenega fanatičnega laškega Zuccona, o katerem je pač znano, da je bil že kod mlad pobič precej zelen. Delavec za Družbo sv. Cirila ln Metoda. Ob priliki godu svoje ranjke matere je izročil delavec Iv. Auman naši šolski družbi 5 K. Po loženo v dnižbini pisarni. prišla nekaj navzkriž, kar se lahko zgodi, če ima človek preveč časa.) IZ BUKAREŠTA. Bukarešt, 15. avgusta. Ministrski svet Je sklenil, da se Izvrši objava bukareškega miru potom kraljevega dekreta. Zbornici bo tja na Jesen predložena zakonska predloga, o aneksiji zasedenih krajev. Ministrski svet Je Imenoval komisijo za ureditev meje. BOJ S TOLPO. Solun, 15. avgusta. Oddelki grške kavalerlje so bili odposlani v Gemllo-Žlno. Pri Buku so se steple grške čete z bolgarskimi bandami. Bolgari so Imeli več mrtvih. KONFERENCA VENIZELOSA S PAŠIČEM. Solun, 15. avgusta. Venizelos je odpotoval iz Soluna v Belgrad, kjer bo konferiral s Pašičem. Nato se vrne v Solun in se bo udeležil triumfa, ki ga pripravljajo kralju Konstantinu Atene. ZASAČILI SO JIH. Llzabona, 15. avgusta. Policija je odkrila v neki hiši v Lizabonski okolici 10 dinamitnih patron, sklad revolverjev in pištol, in cel kup manifestacij, kar je vse policija konfi-scirala. V imenu civilnega in milita-rinega komiteja je bil podpisan neki Duarok. ki so ga pa že spravili na varno. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 6 vinarlev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Dobra gostilna, tudi na deželi, se išče v najem. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 746-6 Skoraj nov harmonij, pisalni pult, umivalnik z mramornato ploščo se ceno proda. Mestni trg štev. 10., I. nad. 745-2 Učenko sprejme takoj krojačica Pavk Tavčar v Hrenovi ulici št. 17. 732-4 Mal lokal se takoj odda. Kje pove »Prva anončna pisarna«. 727 —4 Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DEMOBILIZACIJA V SRBIJI. Belgrad, 15. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«. V Skoplje sta odpotovala Vlada Markovič ravnatelj železnic ln Anton Panič, načelnik prometnega oddelka želez-ničnega ravnateljstva, da tam izdelata razvrstitev narodov za demobilizacijo. POVRATEK PRESTOLONASLEDNIKA ALEKSANDRA. Belgrad, 15. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Prihod prestolonasledn. Aleksandra še ni natančno določen, ali najbrže pride v nedeljo in sicer z eno stotnijo vsakega bataljona iz prve armade, ki ji je on poveljeval na čelu teh čet bo jahal prestolonaslednik z železniške postaje skozi mesto v saborno cerkev, potem pa v dvor.... _ ČRNOGORSKI VOJAKI V BEL-GRADU. Belgrad, 15. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Črnogorske čete. ki so se na srbski strani borile proti Bolgarom, pridejo v Belgrad, kjer bodo svečano sprejete. Najbrže pridejo istočasno s prestolonaslednikom Aleksandrom, SEDAJ SE PA ZAČNO MAŽARSKI GROFJE PRETEPATI. Budimpešta, 15. avgusta. Grof Palavicni je poslal včeraj grofu Tis-zi, ki je sedaj ministrski predsednik, svoje priče, da ga pozovejo na dvoboj. Tisza stori to še danes. (Sta si Teodor Kunc Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje. Damski modni salon za angleška in francoska dela se priporoča. Laška kuhinja "v ILj-U-Tolja-nl- Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino rTerun iz deželne kleti JPa**e™<5° Učenec boljših staršev se sprejme v trgovino s špecerijo in železnino. — Anton Butara, Novo mesto. Ljubljanska sokolska župa naznanja, da se je preložil Zlet na Vrhniki na dan 7. septembra t. 1. Na izbiro pošilja ludi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah in krstni opravi, :: Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase ln brado BNeril“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec ln lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. O Kavarna odprta celo \ nož. Gostilna Florijanska ulica št. 6. Plošče preje K 4 —, >^/ sedaj samo K 1*95. >tf> Velikanska zaloga O gramofonov 1 Zahtevajte cenike. 05 iS7 26 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. cend S FRAN KRAIGHER lsxoja,išfei mojster O-oepoisIcei "ulicsi žrtev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblelr. po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile ln blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Mednarodno »pedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TTstanovlJ eno 107©- Telefon štev. GO. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport m • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ „ „ „ 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. , „ „ 40—50 „ , 14 , prašne plašče „ „ » 18—20 „ „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Simon Praprotnik Jenlcova ulica 7. priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo Iranko in zastonj. v Ljubljani, Židovska ulica 3 Prodafa radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice. Modni salon Žalni klobuki vedno v zalogi. : v Ljubljani, Židovska ulica Ou O < C/3 7? P C. n pa ttmsia Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstncjšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, - ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili. tem. fondi K 58,461.4S2'58. — IzpUiane MJLaVIJA« odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. w A države z vsesan siovansau v z a j e m n o zavarovalna banka v 1 1 n K ___________________________________ Vsa pojasnila daje ——— Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar pisarne so v lastni bančni hiši v Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ln naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte