ilupujmo vojne M: bode )ga. 3var .lobil SHAMKE V SVlp ;a spe= kntf. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D©M©Y AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 16, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ihodt gospodarskega stališča I-države so kot gospodar, I dovolj denarnih sredstev 3°lago, da si postavi hišo 8em okusu. Mi smo poka-smo najmočnejša bojna | svetu, izgotovili smo voj-pl'ial zase in za zaveznike, Smo obljubili, naše arma-Jzvojevale lepe zmage, na-^arica je zavojevala Paci-M imamo denar, da ga posodimo še drugim, ima-fe, letala in živež. S tako irsko močjo ,bi rekli, bo-■1 že nekaj besede pri mi- fPogajanjih. # * * da se rekrutira far-delavce, skrbi uradnike v skem oddelku vlade, 'f del kmetih, tako pri [kot pri živini, ki jih zdaj •1° ti mladeniči, pri ka-čičko ženske in starejši možje iTMW^0^1 nadomestiti. Posle- ■čiji flla — manjši pridelki. * * * >e, snovne družbe skrbi, ko- s/co ^o vprašali premogarji je rft P.ri mezdi v novi pogod- !? f unijsldh premogar. --' ^pijejo mehak premog, S1- marca, onih za trd sukf Pa 30. aprila ko m * * * |ne v severnih krajih vi-l se jlm ne izplača dobav-favcev z juga. Neka cle-iirina jih je importi-. 1 r jim plačala tudi f p°gojem, da bodo ostali 60 dni. In ko je po-" W dnih, je večina teh >v odhitela zopet nazaj na Jug. LUČI V OKNIH NE BO VEČ PO 1. FEBRUARJU Washington. — Urad za voj- Columbus, O. .5. jan. - Guverner Frank Lausche je ™ ^ tS^t'^S,! bil danes prvič pred državno postavodajo, kateri je priporo-1 si]o odpravi vf,e lyči v razstavnih čal, naj se porabi polovico državnega preostanka za razne oknih v trgovinah. Enako tudi izboljšave, dobrodelnost in drugo, drugo polovico naj se pa dene na stran za povojne potrebščine. Guverner je priporočal, naj se GUV. LAUSCHE ZAENKRAT NI ZA ODPRAVO DAVKOV Guverner Frank Lausche je Bombniki so napadli long long Amerikami imajo do 40,000 izgub v zadnji nemški ofenzivi Washington. — Vojni tajnik Stimson poroča, da znašajo ameriške izgube od 15. decembra do 7. januarja na fronti v Ardenih, kjer so Nemci vdrli v Belgijo, nekaj manj kot 40,000 mož. Od teh jih je približno 18,000 po-ročanih med pogrešanimi, kar znači, da morajo biti v nemškem ujetništvu. Dalje je Mr. Stimson povedal, da ima vojni oddelek zanesljiva poročila, je bilo v tem času zajetih najmanj 40,000 Nemcev, ubitih in ranjenih pa najmanj 50,000. Na vsej ameriški fronti, to je pri 1, 3, 7 in 9 ameriški armadi je bilo 4,038 ameriških vojakov ubitih, 27,645 ranjenih in 20,-866 pogrešanih. Vojni tajnik pa obenem izjavlja, da so te številke predčasne in da bo vzelo še precej časa, prdeno bodo znane natančne številke. -o- čestitamo Dobro poznana Joseph in Jennie Tekavc, 1256 Norwood Rd. sta 11. januarja praznovala 41 letnico srečnega zakonskega živ. ljenja. Za to priliko jima čestitajo njuni otroci s željo, da bi dočakala še mnoj^o zdravih in veselih let. 9. januarja pa se je , vsaj za več let po j u tet štorklj ri družini uvedemo samo en vse električne lijiči na napisih razen kjer take I htevo, da se osnuje Koncil zdru- bo potreba novih davkov za ra-j v oknlh bodo smele goreti sa- ženih narodov tako j Zfjaj in ne zne zahteve, ki se bodo pojavile m° take luci, kijso potrebne za gele po vojni_ razsvetljavo notranjosti proda- „š tem bomQ pokazali » je re. jalne. Hoteli in druge javne iv 1 TE * * vojnim veteranom I , a sltrbi dvom, če bodo °> ko se vrnejo domov. > dovoli (|Naj " f tisočerih. American r naznanja, da bo po voj- . ^ za 20 % več delavcev 3e "nela pred vojno. I za vojno produkcijo bo pPet ustavil izdelovanje •» h gladilnikov in ur bu-feaavnp je ta urad dovo-, ^ družbam, da na-a f°tov.° število likalni- niso mogle napravi-P01OV1CO dovoljene kvot6) a .r?3,0 dobiti mate- ader'^ delavcev. Torej volja T Pa meso zelo slabo. * * * jj Telephone Co. jih mo-. i mnogo preslišati. Te ==f-^užba izdala Mr. in Mrs. Stibil terl pustila devet funtov težkega sinkota. S tem sta postala Mr. in Mrs. Te kave že četrtič stari oče in stara mama. čestitkam in željam otrok se pridružujemo tudi šte> vilni prijatelji ter izražamo obema družinama naš poklon. Zadušnica V sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. John Lev_ stek ob priliki trideset-dnevnice njegove smrti.' VEČ KOT 100,000 GRKOV POZDRAV-LJA PREMIRJE Atene — V Atenah so bile v nedeljo velike demonstracije, katerih se je udeležilo več 100,000 naroda. Dolge povorke so se vi v državi po vojni. Porabi naj se $18,000,000 za nakup zemljišča, za jezove, za konzervacijo zemlje, za državne parke in za naprave ob jezerih, da se ohrani zemlja. Ostanek surplusa, $28,000,-000 pa naj se porabi, je priporočal guverner, za poslopja in program v državni dobrodelnosti. Kar se pa tiče pomoči lokalnim oblastem, bo pa dala država iz rednih dohodkov. Enako bo plačala država za vzdrževanje šol in starostne pokojnine iz rednih dohodkov. Guverner Lausche ni upošteval priporočila prejšnjega guvernerja, da bi se odpravil prodajni davek na živila. "Po mojem mnenju bi ne bilo priporočljivo, da bi v tem času spreminjali davčno strukturo," je rekel guverner. "Ako bomo dobili ob tem času v davkih več denarja, kot ga pa država potrebuje, ji bo prav prišel po vojni, ko se bo. do dohodki zmanjšali. ANGLIJA NI ZA JAVNO SODBO HITLERJA London. — časopis Sunday Expres piše, da je angleška vlada proti temu, da bi se Hitlerja, Mussolinija in druge vojne zločince sodilo pri javni obravnavi v Londonu, kot to predlaga Komisija združenih narodov, ki preiskuje vojne zločine Baje je angleška vlada za to, da se jih sodi politično, kot so obsodili Napoleona, ki so ga obsodili v pregnanstvo, dasi ni pri. šel nikdar pred sodno obravnavo. --o-— Mestna zbornica je bila preko županovega veto Clevelandska mestna zbornica je sinoči z 23 proti 9 glasovom odglasovala, da se poruši veto bivšega župana Lauscheta ter da se zviša plača vsakemu , , ,. .., kel senator, "da je naš jasen in prave bodo smele imeti v svojih odkHt ^^ da ne namerava_ mo naložiti na rame osvoboje- ; nim evropskim narodom demo- ' kratskih vlad po Stalinovem I vzorcu, kakor ni naš namen re- ! storirati Hitlerjeve tiranije." I To idejo bodo priporočili pred- zveza sedniku Rooseveltu, da jo pred-razpečevalcev tobaka naznanja, loži na sestanku g Churchillom da bo začela s prostovoljnim ra- in Stalinom električnih napisih samo 60 kwt žarnice. -o-- Prodajalci cigaret bodo vpeljali racioniranje Chicago. — Narodna cioniranjem cigaret. Vsak stalen odjemalec bo dobil od prodajalca posebno karto, katero bo prodajalec preščipnil vselej, kadar bo kupcu prodal paket cigaret. Vsak kupec bo moral podpisati izjavo, da ima samo eno Senator Wheeler je izjavil, da je danes Evropa siljena v objem Rusije s političnim manevrom zaveznikov. -o-— AMERIČANKA BI karto, in ne pri vsakem proda- RADA POROČILA jalcu ali pri več istih po eno kar. [TALIJ AN A to. Zveza pravi, da se bo s tem White Plains, N. Y. — Eva preprečilo, da ne bi nekateri od- Caprari se baha z demantnim jemalci grmadili cigarete doma, prstanom ter pripoveduje, da je dočim bi jih drugi kadilci ne zaročena z italijanskim vojnim imeli nič. Za letos napoveduje- ujetnikom Delfinp Rosattijem, jo, da letos ne bo "Več kot 15 ci- ki se nahaja v taborišču Cft&m-garet za vsakega kadilca na dan. bersburg, Pa. Verižne trgovine v Clevelan-1 Poroka je pa zadela na ovire, du so včeraj izjavile, da se te- ker vojni oddelek v Washing- , tonu pravi, da se vojni ujetniki j ne smejo poročiti, dokler so v ! varstvu Zed. držav ter da mora-| jo biti izročeni njih deželi v ta- rn,' Bova pa počakala do po voj-je izjavila zaročenka. -o- mu programu ne bodo pridru žile, Francija bo postavila armado 2,000 000 , Pariz. — Francoska vlada „„„____«„i„„i„ a.. .. namerava poklicati v armado 10 letnikov in sicer vse moške letnikov od 1934 dol944. S tem bi narasla francoska bojna sila na več kot 2,000,000 mož. Dogovorjeno je, da bosta to armado oborožili Anglija in Amerika. Vojne čelade bodo dobile važen posel Chicago. — Trgovci, ki kupujejo .od vlade razne Na zapadni fronti Amerikanci dobro klestijo Nemce. Rusi so samo 50 milj še od šlezije. Na Liizonu kažejo Japonci večji odpor. Pearl Harbor, 15. jan. — Tretja ameriška flotila, ki je pod poveljstvom admirala Halseya, je poslala svoje težke bombnike na tri točke ob kitajskem obrežju, kjer se pričakuje nekoč invazije ameriške bojne sile in sicer na Amoy, Swatoow in Hong Kong. Ti kraji leže v razdalji 350 milj na kitajskem obrežju. Ta napad, prvi na kitajsko obrežje, so izvedli Amerikanci v nedeljo. To je bilo dva dni zatem, ko je ista flotila potopila Japoncem nič manj kot 41 ladij v japonskih konvojih v Kitajskem morju. Kitajci poročajo, da skušajo Japonci z mrzlično naglico utrditi kitajsko obrežje prbti pričakovani invaziji ameriške bojne sile na to obrežje. Kitajsko časopisje kar odkrito piše, da je ameriška invazija na ki- tajsko obrežje gotova stvar. * * * Pariz, 16. jan. — Nemci se umičejo s postojank v Belgiji, da se izmotajo iz pasti, ki jo jim pripravlja prva ameriška armada. Tudi tretja ameriška armada dobro klesti Nemce od juga in jim je včeraj vzela tri mesta. Včeraj je bila na zapadni fronti megla in poledenica, Mr poskušal svojo srečo. * * * London, 16. jan. — Ruske armade, ki so predrle nemško črto v južni Poljski, so včeraj okupirale nemško trdnjavo Kielce na fronti Varšava-Kra-ko\v ter se s tem približale nemški S lezi j i na 50 milj. V četrtem dnevu svoje ofenzive so se približali Rusi Krakowu na 21 milj. Krakow Je zadnja utrjena postojanka, ki jo drže Nemci pred Šlezijo. Berlin je^-včeraj uradno poročal, da so začeli Rusi z veliko ofenzivo na obeh straneh Varšave, da bi mesto obšli ter da bi potem od tam udarili v Vzhodno Prusijo za hrbtom nemški armadi, ki drži črto v Vzhodni Prusiji. * * * Lužon, 16. jan. — Šesta ameriška armada, ki se je izkrcala ,l\a ,pt$>ku,Luzon in ki zda j, prodira proti glavnemu mestu Maje rešilo Nemce pred napadom niU> ima do prestolnice pglpi. zavezniške zračne armade. Nove uradnice Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ima za letos sledeči odbor: Predsednica Genovefa Zupan, podpredsednica Frances Brancelj, tajnica in blagajničar. ka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave. tel .EN 6254, zapisnikarica nerabne j Julia Brezovar, rediteljica Pau-stvari, so se branili kupiti vojne ]a Zigman, nadzornice: Rose čelade, ki so že iz mode, ker da^Levstek, Paulina Durjava, Ma ne bo kupcev zanje. Pa se je ry Bradač, zastopnice za združe. nekdo spomnil in predlagal, naj j na društva fare sv. Vida Fran jih ponudijo farmarjem, ki bi ees Brancelj in Mary Mahne, za nov zadnji strani )ča ikana ženska, ki PotfeSdin:iam kupovati le Po ulicah. Ljudje so vihteli v e R0 telefonu. rokah angleške .ameriške in grške zastave. za ec neke vrste propa- istro^lT telefona> Toda' To so bile prve demonstraci-ki iV,® °Pazil0> da Je 1 je ,pri katerih je narod izražal v •«•----- - 7 J •-' v fok/tTf0 naslikal >dal svoje veselje nad koncem civil- Jrilnik on tako-da dr" ne vojne. Narod je navdušeno jene*5 P" ušesu in ne pri vzklikal 0<- :ga ^Pejci dan angleškemu generalu Scobieju, ki je z balkona obljubil narodu, da bo s svojo arma- za dnem kupi- do ščitil grški narod in njegove | aročil- " "" uiici r. |^U8triierei Vrati ame*ri-'svoboščine. ^ ker ve H' - Se naročil! Scobie 3e izjavil, da bodo te jlosti ne vT Jlh V do£ledni demonstracije grškega naroda imarjft ne b0 m0gia izvršiti.1 dokazale svetu, da je bila Anglija s svojo politiko na Grškem in po-; na pravem potu. niiv^j. , izvršni. si rečni je se ^efjrP0 kot ^motive^ _ n DlaJ eini m P°dobno. Toda vedala vse konvencije, bi eici se rjuuuiiu' iwaa veaaia vse Konvencije, kjer kmuiei ne, daj0 »Plašiti in bilo več kot 50 delegatov. To bo red VSJ0' do bo več naro- velik udarec za hotele, restavra-t nam^ Je RusiJa z ogro. cije in druge podjetnike, ki de- , lajo s konvencijami denar. Samo v Chicagu so imeli lansko prepo- leto 850 konvencij. naroČili. ♦ * fa J'e za časa vojne pan Lausche je bil proti temu zvišanju, ter je priporočal kako manjšo vsoto, ker bo ta preveliko breme za mestno blagajno. Novi župan Burke je priporočal zvišanje v vsoti $120 na leto, kar pa odborniki niso hoteli vzeti na znanje. Za $240 zvišanje so glasovali vsi slovenski mestni odborniki. Rojenice so se oglasile V družini Mr. in Mrs. Jack Debevec, 928 E. 222. St. so se oglasile vile rojenice in pustile 10 funtov težko punčko. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Dekliško ime Mrs. Debevec je bilo Jane Kovačič. Tako sta Mr. in Mrs John Kovačič iz 830 E. 237. St. postala že drugič "grandpa" in "grandma." Nič ne bo hudega Vremenski urad je včeraj tr dil, da bo danes obiskal Cleveland snežni vihar. Toda sinoči je pa svoje mnenje spremenil in napovedal samo nekaj snega. Toplomer se bo pa sukal okrog 30 stopinj nad ničlo. jih rabili za kokošja gnezda Novi direktor Zupan Burke je včeraj ime-policistu in gasilcu za $240. Žu- noval mestnega direktorja postav 34 letnega Lee C. How-leya, dozdaj člana šolskega odbora in pomožnega zveznega pravdnika. Tako mladega direktorja postav Cleveland ni še nikdar imel. Njegova plača znaša $9,500 na leto. Važna seja Jutri zvečer se bo vršila zadnja seja direktorija SDD na Recher Ave. pred delniško konferenco. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči. .o—- Amerikanci zdaj napadajo močno utrjeno postojanko St. Vith, ki leži samo štiri milje od nemške meje. Feldmaršal von Rundstedt, ki s svojo ofenzivo v Belgijo ni uspel in je tam izgubil skoro vse ozemlje, ki ga je osvojil v tem izpadu, zbira čete zdaj za napad v Saarskem bazenu in v Alzaciji. Morda bo zopet tukaj nov še 98 milj. Amerikanci so prodrli že 30 milj od obrežja v notranjost. Na levem ameriškem krilu so bili včeraj hudi boji in Amerikanci so si morali včeraj priboriti vsako ped zemlje posebej. Kraji so hriboviti in Japonci imajo ugodno lego za obrambo. Četam na suhem pomagajo bojne ladje, ki mečejo težke izstrelke v japonske pozicije. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama IZ NAŠIH NASELBIN St. Marys, Pa. — Družina Louis Rolih je bila obveščena, da je od 6. dec. pogrešan v Franciji njen sin Louis. Pred šestimi meseci je bil ranjen in odlikovan z višnjevim srcem, potem pa je bil zopet poslan na bojišče. Joliet, 111. — Pfc. Edward Planine, sin družine Louis Planine, je bil 26. okt. 1944 ubit v akciji na Holandskem. Star je bil 20 let, pri vojakih od junija 1943 in preko morja od lanskega avgusta. Poleg staršev zapušča sestro. klub društev SND Mary Bradač; zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Društvene seje so vsak 3. četrtek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 6 ob 7:30 zvečer. K molitvi Danes popoldne ob dveh naj pridejo članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, članice podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze pa nocoj ob osmih, v Svetkov pogrebni zavod, da se pošlo ve od pokojne sestre Jennie Debevec. V sredo ob 9:30 naj se pa po možnosti udeleže pogrebne maše v cerkvi Marije Vnebovzete. -o- Na sliki je polkovnik Mac-Gregor (s hrbtom proti nam), ki pripenja letalsko odlikovanje slovenskemu štabnemu naredniku Frank Zupančiču za zgledne vojne čine proti sovražniku. Frank služi zdaj v Italiji in piše staršem, da bo šel morda v ^ . , . j .j Egipt za par dni. Pove tudi, da i je poročal vest iz Švice, da Jel je bil pri p0lnočnici in pri sv. ob-S papež Pij poveril newyorškemu'i* » iabožični večer. ___0«nll*V)Omi nfll A iro'/nA u SPELLMANU JE POVERIL PAPEŽ VAŽNO MISIJO London. — Radio iz Maroka i diji in Braziliji. R-r pa HJ Mr. in Mrs. Joseph Trost iz 6218 St. Clair Ave., sta prejela brzojav od vojnega oddelka, da je bil njun sin Pfc. Frank ranjen na 27. decembra v Luxembourg«. Za božič je še poslal $84 materi in očetu. V armadi Strica Sama služita tudi dva druga brata in sicer eden v Angliji,drugi v Franciji. Ml B*j sm Cpi. Harry Snyder je prišel v nedeljo iz Los Angelesa, Cal. na obisk k staršem Mr. in Mrs. Zni-daršič, 1166 E. 60. St. Prijatelji ga lahko obiščejo do 31. januarja na gornjem naslovu. Pravi, da redno prejema Ameriško Domovino, ki mu je v veliko razvedrilo. »a Rs m Pfc. Rudolph M. Modic, star 30 let ,je poročan pogrešan v bojih dne 18. decembra v Belgiji. Rudy je sin Mr. in Mrs. Joseph Modic, 840 E. 236. St., Euclid, nadškofu Spellmanu zelo važno: "aj"u uv""v'" I O. V armado je stopil 9. decern ■ misijo v zvezi z predstoječimil Vrli mladenič je sin Mr. in bra 1942 in je bil poslan preko mirovnimi dogovori. f Mrs. Zupančič iz 860 E. 236. St., morja lanskega septembra. Mn 7. decembra je pisal domov iz Nemčije in je rekel, da mu ni nič hudega. Pred vstopom v armado je bil zaposlen pri E. W. Bliss Co. Vatikanski krogi so včeraj] Euclid, O. Njegov brat, poroč-namigavali, da bo nadškof Spell- nik John, služi pri letalcih m se man morda postal papežev drža. nahaja zdaj nekje na Kitaj-vni tajnik, vsaj začasno. Urad- skem. Služi pri transportu in no pa te vesti niso potrjene. je bil že v Franciji, Italiji, In- AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 16, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0G28 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na ieto $6.50. Za Cleveland. p0 pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raanašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 13 Tues., Jan. 16, 1945 Prava in lažna demokracija Živimo v dobi, ko je silen poudarek na državi. Dva nauka tako pretiravata pomen in oblast države, da ob tem izgjneta svoboda in pravica posameznega državljana. Ta dva nauka sta na eni strani nacizem ali fašizem, na drugi pa komunizem. Država je potrebna in naravna družba. Človek je namreč ustvarjen za družbo in navezan nanjo. Zato mora tudi nekaj žrtvovati za skupno dobro cele družbe. Radi skupnega življenja se mora ukloniti pravičnim državnim postavam in mora prispevati z davki za vzdrževanje države, ki ga na drugi strani varuje in ščiti. Država torej mora biti, ne sme pa vzeti pravic in svoboščin posameznika, ampak jih varovati. V obeh totalitarnih sistemih pa gre stvar tako daleč, da se pripisuje državi vse pravice — kot da je kak bog. Totalen pomeni cel, ves, popolen. In v totalitarnem sistemu je vsa moč in oblast samo v rokah države. Posameznik ne pomeni nič več, vse je — država. Kdo je ta država? Ena stranka pride na pozicije in se polasti oblasti. Sebe proglasi za absolutnega gospodarja in ne pusti nobenega drugega do besede. Na nemškem je to nacistična stranka, na Ruskem komunistična. Manjšina nima nikakih pravic. Kdor ne maršira s tistimi, ki imajo moč, je samo državljan druge vrste. Dolžnosti ima, pravic nobenih. O svobodi tistih, ki ne trobijo v rog večine, sploh ni govora. V takih državah lahko mnogo govore o ljudstvu, toda prav to ljudstvo nima pravice, da se po svoje organizira, nima priložnosti, da pove svojo misel in nima svobodnih volitev. V tem sta si tedaj Hitlerjev in Stalinov sistem podobna kot jajce jajcu. Ameriški pisatelj Thomas F. Woodlock dostavlja še eno značilno potezo, ki je vsem totalitarnim sistemom skupna. Noben namreč ne pozna kake morale. Noben ne priznava kake absolutne mere, kaj je pravično in kaj krivično, kaj dobro in kaj slabo. Pravično v totalitarni državi je to, kar hoče tista stranka, ki drži državo v svojih krempljih; dobro je to, kar mislijo vlastodržci, da je zanje koristno. Odtod tisto načelo, da sta komunist in nacist pripravljena storiti za svojo stvar vsak zločin. Odtod preganjanje vseh, ki drugače misijo kot ukazuje vladajoča stranka. Odtod umori, mučenja, izgnanstva, koncentracijska taborišča, Dachau in Sibirija. Tako nacist in komunist izvršujeta isto in na isti način. Mi se zgražamo nad okrutnostmi obojih, pozabljamo pa, da je vse to posledica nauka, da je država in državna stranka — vse. Kdor ni z njo, se ga likvidira. Woodlock pravi, da je tudi v Ameriki mnogo ljudi v takozvanih liberalnih in svobodomiselnih krogih, ki čisto pozabljajo, da so ustanovniki ameriške svobode zgradili-na-šo demokracijo na moralnih temeljih. Za ustanovitelje je bilo izhodišče vsega, da je človek moralno bitje z dolžnostmi in pravicami, bitje, ki ve kaj je moralno dobro in moralno zlo in ki se mora po tem ravnati v vsem svojem dejanju in ne-hanju. In ker je moralno bitje, mu nihče ne sme kratiti pravice, da razvije svojo človeško osebnost. Tudi družba ne! Odtod izvira enakost vseh državljanov pred zakonom, odtod vse demokratske pravice, človek je bil pred družbo in država je radi njega, ne pa narobe, človeštvo ni čreda ovac, ki bi jih kak Hitler ali Stalin smel po svoje pasti, striči in pobijati. Človek je ustvarjen od Boga in zato odgovoren v prvi vrsti Bogu, ne kakemu zastopniku države. Zato ustanovniki niso pozabili govoriti o Bogu. Nasi "liberalni krogi" — pravi Woodlock — pa postavljajo na glavo nauk naših ustanovnikov. Tem krogom je prvo država, oseba posameznega človeka šele drugo.' Ustanovniki so znali najti pravo zlato sredo med svobodo posameznika in potrebami celotne družbe. Zato je nauk ustanovnikov bila prva demokracija, demokracija "liberalnih krogov" pa je. lažna. Wood! ock poudarja, da se mnogi ne zavedajo, kam vodi tako "liberalno" mišljenje. Ne zavedajo se, da sami silijo v nov totalitarizem. Toda drugi, ki vodijo v ozadju — Wood-lock pravi oni "iz šole" — pa vedo kaj hočejo in ti so voditelji mase morda dobro hotečih, pa nič mislečih sopotnikov. Pri tem, pravi pisatelj, izlorabljajo besedo "demokracija," četudi dobro vedo, da v totalitarnih državah ljudstvo "nima besede in torej nič demokracije. Če bodo v osvobojeni Evropi zavladale take lažne demokracije, bodo te dežele samo zamenjale eno totalitarno tiranijo za drugo. — Tako Wood-lock. Poročali smo, da je tako sleparsko demokracijo obsodil papež v svojem božičnem govoru. Moskovsko glasilo komunizma "Pravda" sedaj divje napada ne samo papeža, ampak vse, ki so mu po širnem svetu dali prav, naj bodo katoličani ali ne. Tako "Pravda" samo še bolj izpričuje, da je papež prav zadel, ko je ločil pravo, in lažnivo demokracijo. V govoru komunisti niti omenjeni niso bili, dobro pa so razumeli, da je po nauku Cerkve njih totalitarni sistem iznova obsojen kot nekaj, kar je proti človeški naravi. Dobro so razumeli, da je iznova ugotovljeno, da človek ne sme hiti suženj nikomur, tudi državi ne. Razumemo, da je v Evropi po tolikih prerzku.šnjah in tolikem trpljenju marsikaj narobe. Ljudstvo išče novih poti in novih oblik življenja, da bi moglo obnoviti zrušene domo- ve in do dna pretresene družabne ustanove. V tej zmedi se hočejo ljudskih mas polastiti oni, ki izlorabljajo besedo demokracija. Peljati hočejo narode na pozlačeni verigi navidezne svobode v novo sužnost — izpod tiranstva Hitlerja pod tiranstvo Stalina in njegovih eksponentov. Tudi v domovini naših očetov je zadivjal ta boj med pravo in lažno demokracijo. Nam je hudo, da hočejo celo tu v Ameriki kovati nove okove slovenskemu narodu v starem kraju s svojim navduševanjem za komunistično usmerjeno partizanstvo. Mnogi delajo to v nevednosti in neorientira-nosti, mnogi pa tudi z jasno zavestjo, da hočejo komunizem. Pri tem se ti drugi poslužujejo zavijanj in laži, pri tem taje, da bi dvigal v Jugoslaviji komunizem glavo in hočejo vse zakriti z bojem za svobodo. Pri tem skušajo omamiti ameriške Slovence z vsemi sredstvi komunistične propagande, da ne bi videli polne resnice. Lažnive demokracije najboljši znak je prav laž, ki se je vedno poslužujejo. Mi pa vemo, da je ta boj dveh svetov. Na eni strani svoboda in novo življenje narodov v pravi demokraciji, na drugi strani tiranstvo totalitarne klike in sužnost celega naroda. Zato pojasnujemo, zato svarimo in opominjamo po svoji časnikarski dolžnosti. »»» ail* 11 '1' 'I ■MnIHNM HI BESEDA IZ NARODA * * * ♦* *'*' 11 'i ***«UllllilJ[il iftWHIHtlfl *1"'J."M * * '1"I"M'* Iz zapadne strani Tukaj na zapadni strani Cle-velanda imamo osem slovenskih podpornih društev, ki so delničarji Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Iz teh obstoji Klub zapadnih slovenskih društev in tudi ženski odsek pod imenom Klub zapadnih Slovenk. Ta odsek je že mnogo pripomogel v korist našega doma in je tudi še za naprej vedno pripravljen delovati za napredek Doma zapadnih Slovencev. Direk-torij se jim tem potom prav lepo zahvaljuje za vse njih sodelovanje ter se priporoča še za naprej. Kakor vsako'leto, tako bomo tudi letos imeli letno delinško sejo in sicer 28. januarja ob pol treh popoldne v domovih prostorih. Delniška društva, kakor tudi posamezni člani te ustanove so prav prijazno vabljeni, da se gotovo udeleže te seje. Navadno je moral tajnik vsako leto pisati vsakemu posamezniku kartico in ga na ta način obvestiti o tej seji. Te kartice pa so imele ja-ko malo uspeha in ni bilo nič drugega kot samo stroški za dom in pa neuspešno delo za tajnika. Zato vas vse, ki boste brali ta poziv, prosim, da opomnite tudi svoje sočlane in znance, ki so delničarji našega doma, opomnite, da gotovo pridejo v nedeljo na letno sejo. Kajti ta seja je zelo pomembna in na dnevnem redu je več važnih zadev, ki jih moramo rešiti v korist doma in klubov. Važna točka je tudi vo- litev uradnikov za prihodnje poslovno leto. Ob tej priliki bodo prečitani tudi računi in posamezni direktorji bodo poročali o delovanju in napredku v preteklem letu. Vsak, ki se le malo zanima za obstoj našega doma, naj se prav gotovo udeleži te seje in naj s svojimi dobrimi nasveti pomaga do nadaljnega napredka. To ni v korist kakega posameznika, ampak nas vseh, ki smo zainteresirani pri ustanovi Doma zapadnih Slovencev. Upam in pričakujem, da se boste odzvali pol-noštevilno. Na svidenje, Charles Zakelj, tajnik. —:-o-— Mož, ki je trikrat umrl Poznal sem moža, ki je trikrat umrl, seveda dvakrat je'bila le navidezna smrt, a v tretje pa je resnično umrl, k0 je bil star 95 let. Bilo .je takole: Ko je bil mož star 65 let je padel z voza in vsi so mislili, da je mrtev. Sin in hči sta ga že objokovala, ko sta mislila, da sta izgubila ljubljenega očeta. Kot je bila v starem kraju navada, so pričeli moža umivati in preoblačiti, da ga polože na mrtvaški oder. Kar naenkrat pa se prebudi in začuden vpraša, kaj počnejo z njim. Ko so mu povedali, da so ga imeli za mrtvega, jim korajžno pove, da še ni zrel za na oni svet. Dobili so k hiši krovca, da bo prekril slamnato streho. Stari mož, ki mu je bilo ime Pavel, se ponudi, da bo on stregel krovcu. Sin, hči kakor tudi krovec so mu to odsvetovali, češ, da je že v letih, kajti bil je že 70 let star, da ne bo zmogel hoje po lestvi. Krovec je še dostavil, da doli bo že šlo morda še prehitro, ampak navzgor pa da bo bolj težko. Pavle si ni dal dopovedati in tako je nosil škopo na streho in jo podajal krovcu. Imela sta že prilično pol strehe prekrite, ko starem Pavletu spodrsne na lestvi, da je zletel na tla in obležal. Prihiteli so ljudje in ga odnesli v hišo. Vsi so bili prepričani, da se je Pavle ubil, kajti nobenega znaka življenja ni bilo več na njem. Zopet so ga umili, obrili, preoblekli in položili na mrtvaški oder ali pare, kot smo rekli tam doma. Ta mrtvaški oder je bil precej visok. Zakaj so napravili tako visoko pa v resnici ne vem. Bila je pač taka navada. Torej Pavle je že ležal na parah in ljudje so prihajali kropit. Kot je bila navada so ljudje'posedli, da bodo čuli pri mrliču. Ob takih prilikah so ljudje molili, peli in pripovedovali razne dogodivščine. Zatopljeni v pogovore so že skoro pozabili na mrliča. Ko se eden izmed vasovalcev ozre na mrliča, mu je zastala sapa in lasje so mu stopili pokonci. Ziniti ni mogel besede, kajti visoko na mrtvaškem odru je sedel stari Pavle in začuden gledal krog sebe. Ko so ostali zapazili prestrašenega vasovalca, so se preplašeni ozrli na mrliča. Jo j, prejoj, brez besed so jo ubrali iz hiše kar skozi okna, kajti vsi niso mogli skozi vrata naenkrat. Vsak se je požuril, da bi bil zunaj prvi, kajti bal se je, da ga bo mrtvi pograbil za pete. V sobi je ostala samo Pavletova hči, ki je preplašena gledala oživelega očeta. Pavle se je čudil, kaj naj vse to pomeni. Pokliče svojo hčer, da naj mu pomaga z visokega odra, na katerem je ležal že skoro deset ur. Začuden jo je spraševal, zakaj se je ljudem tako mudilo iz hiše, da so jo ubrali kar skozi okna. čudil se je, če je res tako strašan, da bi se ga morali bati. Hči mu je pojasnila, da pač zato. ker so vsi mislili, da je mrtev. Stari Pavle se nasmeje, no ta je pa lepa, ko sem bil živ se me ni nihče bal, a ko sem mrtev, se me pa vsi bojijo. Ta je pa lepa. Kaj vendar vam je pa bilo, da ste me zopet imeli za mrtvega? In to je bilo sedaj že drugič. Ko bom pa res umrl, me pa še kropit ne bodo prišli in me morda še pokopali ne boste, ker boste gotovo pričakovali, da bom spet oživel. Tako je stari Pavle dočakal Gornja slika je bila posneta ob priliki zaprisege novega guvernerja države Olvo Frank J. Lausclie-ta. Levi na sliki v ospredju je načelnik najvišje sodni je države Shio, Carl V. Weggandl, kije izvršil zaprisego, poleg njega je novi guverner Frank J. Lausche; med njima je videti Mrs. Lausche in za guvernerje.u pa stoji guvernerjev osebni tajnik John E. Lokar. visoko starost in je resnično umrl tretjič, ko je bil star 95 let. Poznal sem tega moža in sva si bila prav dobra prijatelja. Vzljubil sem ga bil največ zato, ker je vedel dosti zanimivosti iz davnih časov. Mnogo je vedel povedati o slabih časih, ki so sledili raznim vojskam, posebno iz francoskih vojska. Tako je pripovedoval, da so bili nekaj let jako slabi časi. Ljudje so trpeli glad, kajti letine so bile slabe in poleg tega pa so se širile še razne kužne bolezni. Vedel je povedati, da so bili tako slabi časi in draginja taka, da je njegov oče, ko je bil kupil kravo, plačal zanjo pet sto grošev, kajti goldinar je bil tako padel v vrednosti, da ni veljal več kot groš ali pet krajcarjev. Ko je stari Pavle resnično umrl, sem bil že v Ameriki, a vedno pa se ga še rad spominjam, kajti od njega sem slišal marsikatero zanimivost in starih davnih časov. Frank Dragolich. SkiadafeljG/Verdi Ves kulturni svet se spominja enega največjih italijanskih skladateljev Giuseppa Verdija, ki je umrl pred pet in štiridesetimi leti (27. januarja 1901). Kdo še ni slišal čarobnih melodij iz Verdijevih najbolj priljubljenih oper "Rigoletto," "Trubadur," "Traviata"? Težko si je misliti operno gledališče ,ki ne bi imelo v svojem "železnem repertoarju" vsaj teh Verdijevih oper. Znane so po vsem svetu: na daljnem Vzhodu prav tako ka. korna skrajnem zapadu Novega sveta; igrajo jih v sedanji Rusiji prav kakor v metropolitan-ski operi v New Yorku. Saj ne mine gledališka sezona, da ne bi slišali vsaj eno Verdijevo opero. Kako bi sploh mogli pogrešati te sladke .vendar pa ne sladkobne zvoke, ki nam polnijo srce zdaj z veselostjo, zdaj z otožnostjo, vsekdar pa s čustvom lepote, zaradi katere zahrepenimo vedno znova po glasbi tega velikega to-lažnika in nesmrtnega umetnika harmonično ubranih zvokov. V drugi polovici devetnajstega stoletja ni bilo večjih opernih ska-dateljev, kakor sta bila Wagner in Verdi. Prvi j» izražal v svoji muziki romantično sanjo o germanski veličini, drugi pa je zajemal v svoje skladbe lepotno občutje, vedrino in življenjsko opojnost sredozemskega človeka. Verdi je postal skladatelj Tretje Italije, glasbeni glasnik njenega zedinjenja, njene liberalne dobe, njenega nacionalnega preroda, živel je zelo dolgo, tako dolgo, da je zbral v sebi izkušenost celega stoletja, kar je dano le redkokateremu človeku. Verdi se je rodil 10. oktobra 1813 v Rancolu (Parma), torej v času, ko je jela zahajati Napoleonova zvezda, umrl pa je v začetku novega stoletja v tistem Milanu, kjer je doživljal največje uspehe. Kdor je imel priliko obiskati gledališki muzej znamenitega opernega gledališča Sca-la v Milanu, je lahko videl, kako tesno je prav Verdi združen s tem svetovno znanim gledališčem. Rodil se je kot sin siromašnih staršev. Ko je kot 12-letni deček ministriral domačemu župniku, ga je ta z nogo spodil iz cerkve, ker mu je pri maši napačno odgovarjal. Nekateri življenjepisci men j o, da ja ta sunek z nogo odločil Verdijevo usodo: medtem ko. je prej hotel postati duhovnik, se je zdaj za-glel, da se ne bo nikdar oprijel tega poklica. Pri mladem Verdiju se je vedno bolj razvijala glasbena nadarjenost. Z vsem ognjem nemirne duše se je posvetil glasbi. Začel je prav skromno: bil je najprej dirigent godbe na pihala v svojem rojstne mkraju. Značilno je, da je bil prav za prav samouk, saj ga niti niso hoteli sprejeti na kon-servatorij, češ da ni glasbeno nadarjen (!) Zopet dokaz več, da vidijo » olski strokovnjaki samo kos življenja in.da ne znajo prodreti v človeško dušo; dokaz več, da si resničen talent sam, to si g brez šolskih kasarn, pfl nje in se z lastno moč! i če k uspehu in slavi. ■ L. 1839 so vprizorili nim uspehom Verdij' "Oberto, conte di sa0 • , zio." Prvi večji uspel gel leta 1841 z opero ki je bila njegova tretl skladba. Zdaj je zski i je lahko sklenil raČfdeli n življenja z ugotovitvenemu umrl samo telesno, l!° to! duševno. Njegovo ogfije! D lo je ostalo in v njeifl| kralj; neznane vekove, neuffovi sli zanimiv in vznemirljifina robnik melodije ,ki fcdnji nreskrl -o--Jo dob Pisanje po Fella. 1 - da se Zgodovina se ponaša Zar, lonci so ureza vali s^j morali glife v opeke; Grki >,:: ne da so imeli voščene tabl'foje hč< je so le še umetniki! Dani pisalo v rokah ,ko S? hočeti bakroreze in lesorez®! ta vzr gi pišemo le še "povabi prog tinto ali svinčnikofoda pc znake na površje paPfn jo vs kanski tehniški razV°| Ne u zahteva, da so vse ob|v oziri noge vprežene v njen ledati i le raznih strojev ali;var. gj vseh kovin in tudi gledaj, jekla, ki morajo ime|ravili ali številke, je moči s|ej prj pisalom brez vsakrši^polj^j pisati navodila in šte^m 0 ška električna indvstjohi j, pisalo iz trde Wolirai^^ ne. Da more kdo kaj !'ljje in j jeklo ali drugo kovice me u da spusti električni toi0ž Se • salo in podlago. Jekl°;|?0jem') čno segreje in zmeh^Vl ' Src, lom pišeš po njem *. kot po papirju. } bi bil Dobave bencina f4 bii° ° a tudi ne 8] , ko mi petffbil tal . h'°srčnt Washington ministrator fro Waft T Ickes, je izjavil, da Jfzabell; prebredla božični ted*1 bil gami bencina ,ki soj Sem, , malenkostne, toda k'okolju Čae. "Na razpolago f enko. količine bencina za kffati, la] ki so racionirane; to'!i'» razurr pa tudi ni, da bi4si rfl01'Se vedi ment dovoliti razsip^f^a za tega proizvoda, ali P: °J ser nakupil zaloge v i)3PTa °četi Administrator Ickes. f AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 16, IMS Junaštvo in zvestoba roman iz časov francoske revolucije. rn, pri 0 moč. :avi. •izorili 7 erdiji ti™« - )6I*0 v a tretlC to ute&nilo biti? ;e zal Si glavo nad tei«, .av s0fre°Wačil, med potjo ;avs: hotel. z zavi . me 40V1U predsobi me je , ah izahella. Zardela je wali.F*! roko v Pozdrav tnt" ce me ni sestrino etto,"Psupnil°- Rekel sem, n j/otri mala uganjka, et poZ^em Prav radoveden. 1862''Jev vPrašala, ali ni-je pr* že uganil, za kaj oritvi'dela še bolj. In ko \ido,"'edala na pol zaup-;hella'!; b°ječe, se mi je za-e bilo"' kaka bo ta uganj-uspet pos»fPa sem se mogel L." sij teJ misli, že so se esenefa bolnikove sobe in dateffl je pomignila ,naj m zatfenotek pozneje sem lsab#r neoboro. ovitvaremu možu L(jpa no, iJJ to! A kaj de? Za /o o#Je! Dobil sem rane njeifl kralja, tedaj umr-neujovi službi, kakor je nirljfna Valdouleurjev. -ki fdnji njih slavnega L-vec I ta' T*"1 ga tolažiti, druflo upa> in gotoyo bQ • V w znova služil svoje-pa jr Zmajal je z glavo nalimen°3 gre h kon- nn em cl8to Zadoyoljen- 1 n +POravnal; upam, f v n° vzprejme« S rke^akrsen je J&] ne VSC °Pravila. Za preskrbljeno. Baron —d°ber mož. Osta-j a- No, Marta mi "X 86 Vidva 1 j ubita. ponaja zardevati! Dobro \ Prav Prav SJfe £2 tčponu- i n A časi so ? 1 ?a niste Pomenite-re! ta0'0'6 ^arjati. noX VZr°k' ki Vam J« fer lrIzabelli- naPW, i 1 treznem pre--azv?Ne VSeen° želimda" liert iLl f na sreč° svo-lje.. dati na - Sicer na plemstvo, zadal smrtni udarec, če bi se branil. Ko si je Valdouleur toliko o-pomogel od svojega napada, da me je lahko poslušal, sem rekel, da morem ponuditi njegovi hčeri le skromno življenje; moj meč in moja častnika plača je skoro moje edino premoženje, in sam ve, kako je vse to nestalno v sedanjih razmerah. Tu me je ustavil in rekel: "Moja otroka nista uboga. Vi ste menili, da so dragocenosti, ki ste jih rešili pri požaru gradu, in ki jih je Marta zastavila pri zlatarju za 50,000 liver, da je to vse njuno premoženje., Pustil sem vas v tej veri. Po moji smrti boste videli, da zapuščam desetkrat, dvajsetkrat toliko v bančnih papirjih, ki so popolnoma varno naloženi. Nalašč sem bil to zamolčal, ker nisem hotel prodati svojih hčera ljudem, ki ljubezen hlinijo, a snubijo le mošnjiček. No, na tebe in Re-dinga se zanesem. Da bi bil vsaj vitez! A nič ne de; četudi nisi plemič po krvi, vendar si plemič po srcu. Tako. Zdaj pa hočemo praznovati zaroko. Pokliči otroka!" Marta in Izabella sta prišli. Oče je del Izabellino roko v mojo in naju je blagoslovil, magoval. Midva sva poljubila njega, potem pa drug drugega in Izabella je točila solze pri tej žalostni zaroki ob postelji težko bolnega očeta. Tudi Martine oči so bile mokre in jaz sem bil tako razburejn od nasprotujočih si čustev, da sem se komaj pre- "Doforo" je rekel marquis. "Zdaj lahko mirno umrjem. Moja otroka sta preskrbljena." Bil je res dobre volje in se je še pošalil, ko sem se polsavljal od njega: "Čuj, ako te kralj vendarle povzdigne v viteza, moraš vzeti medveda v grb." DOBIJO DELO DOBIJO JVaše globoko so žal je Uredniku našega slovenskega dnevnika Ameriške Domovine, James Debevcu in družini, ki so naši stalni odjemalci, izrekamo globoko sožalje na težki rani, ki jo jim je zasekala izguba ljubljene soproge in matere. Za tirmo A. Grdina in Sinovi: ANTON GRDINA >0 F11« . al'ivar take težave> di rfrpa danda- iStf11 VSe *a^ve in š*4 osreči b°di ml >lfra4w0' ko me spet kaj ''Ijic jI rana! ^i 3vii>°'e m ne govori besedi l"ekl°svojem 1 od bo~ teht'Vl J? le2lsču in jaz 4 da bi mu danes sem pre- m } bi bil ijegovo kn1 m bil umrl, če bi bil Ponudbo. In ko mi Srečen, da sem ni ■ ak Vafi "usrčno bitje, je Verena da- Petl odtakolePMzobra- dt> ni K a Vald°uleur. ted'11 m bilo dobro pri sr- 1 :°k?v da ne ^ va?i i" 5°eel Pa sem VC t; hk° bi nosil ■ 'I seT?eVala bi ^ in f.lpieboa aZa srečen zakon, ta imel še smrt. »T C6ta- ka,teremu bi tes. I PRAVI? SAJ NE MOREŠ ŽIVETI v tej zapleteni zmešnjavi divjine," so rekli ljudje, ki so prišli na pomole, da se poslovijo od onih, ki so se odpeljali leta 1620. "Kdo pravi?" so rekli, ki so hot?U pps(i}ti Ameri-kanci—in so napravili. ^ "Mojih davkov ne morete prezreti," je rekel pred nedolgo leti nek kralj, "četudi nimate glasu jih določati." "Kdo pravi?" so rekli leta 1776 Amerikanci—in so pričeli najpomembnejšo revolucijo v celi zgodovini. "Cele poloble ne morete imeti sami za sebe," je rekla velika evropska zveza. "Vi morate nas pustiti zraven." "Kdo pravi?" so rekli Amerikanci leta 1823—in so naznanili Monroevo doktrino. "Ne moreš zvezati vzhoda z zapadom," je rekel kratkovidni. "Preveč sta si oddaljena." "Kdo pravi?" so rekli Amerikanci leta 1869—in so zgradili železnico čez kontinent. "Ne moreš plačati delavcu pet dolarjev na dan," so govorili dvomljivci. "Kdo pravi?" so rekli veleizdelovalci dvajsetega stoletja. In so šli in plačali delavcu celo več. "Ne moreš prene-sti depresije," je rekel mehkužnež. "Amerika je dorastla. .Popolnoma dozorela. Sedaj moreš samo še razdeliti, kar že imaš." In Amerikanci—nekoliko preplašeni, nekoliko boječi— niso odgovorili. Dokler trije diktatorji, videč našo bojazen, niso rekli: "Demokracija je pokvarjena, slabotna, boječa." ■ "Kdo pravi?" so rekli Amerikanci leta 1941—in zavihali so rokave in zgradili največje tovarne in bojevali največjo vojno, ki jo je še svet videl. Sedaj pa so nekateri, ki govorijo: "Nikdar ne bomo mogli rabiti v miru produktivnih naprav, ki smo jih zgradili za vojno." "Kdo pravi?" a * • Resnica je, da so naše produktivne naprave večje kot kdaj poprej. Res je, da so bile večinoma zgrajene za vojno. Rc-3 je, da bodo večinoma morale biti predelane za mir. In kaj? To moremo storiti! Res je, ako hočemo, da bodo vse produktivne naprave delale, moramo zagotoviti narodu, da bo mogel kupiti, kar bomo mogli izdelati. Tudi to moremo napraviti! Ne z vladnim razdeljevanjem—kar bi nakupičilo sa- mo več dolga in višje in višje davke. Temveč s tem, da rabimo našo produktivno zmožnost, da damo Ame-rikancem več za njihov denar v stvareh, ki jih kupijo, tako, da zamorejo kupiti več—in s tem vstvariti več služb in več zaslužka za vse. Skratka: s tem, da se po-3lužimo neomejene energije in ambicije dežele, lahko pomagamo voditi svet v dobo miru in izobilja, tako velikega, kakoršnega svet še ni videl. Business zaobljublja, stori svoj delež — prvič, da pomnoži priložnosti za vse, da zaslužijo in drugič, da povečamo zmožnosti za vse za kupovati. Iia se povečajo priložnosti za vse, da služijo, business obljubi pravično in prosvetno plačilno politiko in otvoritev vsake možne poti napredovanja za delavca. Predlaga pričeti najzgodnejši trenutek z novimi podjetji in z razširjenjem starih, da bo preskrbljenih več del za več ljudi—vključno vrnivše se vojake in demobilizirane vojne delavce. Predlaga položiti v roke delavcev najbolj uspešno razpoložljivo orodje—tako, da bo delavec s tem, da bo povečal produkcijo, tudi sam dodal k svojemu zaslužku. Da se povečajo priložnosti za vse, da kupijo, business predlaga, da napravi, da se v polni meri posluži tehnologične smernice "vedi, kako," ki si jo je zbral tekom vojne, da postavi na trg najboljše izdelke, ki morejo biti narejeni, po najnižji ceni, za katero morejo biti prodani. Predlaga, da bo iskal z neprestanim proučavanjem in preiskavanjem na polju produkcije in razdelitve, vsake možno sredstvo za še večje znižanje cen skozi nadalj-na leta, tako da se bo moglo dobrih stvari za življenje veSeliti več in več ljudi. Predlaga pospeševati polno in svobodno tekmovanje, da se izognemo napeti trgovini in da so zagotovljene boljše in boljše vrednosti. * * * To je program businessa za bodočnost. Da pa se to doseže kar mogoče hitro, je potrebna vaša pomoč. Za dosego tega bo potrebno lcgislativno postopanje—postopanje, ki ga morate podpreti. Povojno davčno politiko, ki bo pustila dovolj sklada za razširjenje. Postave, ki jasno preprečijo neumerjeni monopol. Delavska politika, ki postavlja odgovornost na delo in podjetje. In poslovanje businessa po postavi, mesto nenapovedane "direktive." Ako želite več vedeti o tem programu, pišite za brezplačno knjižico, "How Americans Can Earn more, Buy More, Have More." Naslov: National Industrial Information Committee, 14 West 49th St., New York 20, N; Y. | Te poslanice so objavljene, da se pojasnijo koraki, katere je treba podvzeti, da je ameriškemu narodu zajamčeno gospodarstvo preobilice v povojnem svetu. Podpira jih NATIONAL INDUSTRIAL INFORMATION COMMITTEE od NATIONAL ASSOCIATION OF MANUFACTURERS ki predstavlja 1 tisoče različnih busineasov, velikih in majhnih, ki zaposlujejo 75 odsto delavcev v izdelovalni industriji. Službo oskrbnika SE razpisuje Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. = = Stalna služba, prosto stanovanje s kurjavo in razsvet- SE == Ijavo in s primerno dobro plačo. Kd \ V I * BOY STAaSSS AND leti f; i uro, k W k 2: AMER-lSKA DOMOVINA, JANUARY 16, 1945 ' j-mj-jua J !11J !'—»!_;----J^iJLLUJJL ..L1—Ll?—'—U!L5------'agl.". - '-'---------- pak raznovrstno tramov je katerega je razburkano valovje zmetalo na obrežje. Paddyjeva misel je bila sedaj, da mora samo nesrečno ženo Beckerja varovati, in s tem pokazati, d? se tudi med črnci dobi može, kateri s(f| ga spoštovanja. Dospevši do onei kjer se je nahajal deloma pod in (Dalje prihtf j|j fPaUšče »Hja, s lii v 1 s tO so p, «3 ski h t< ) dobili |emu. * fsten j< Pi a jeklu Dobi se Španiji Gornja slika je bila posneta nekje v Nemčii're^a 19 predstavlja del 2. divizije, ki si je iskal zavetja f;00 za e snegu pred napadi nemškega topništva, ko so so J0 ci zimsko proti-ofenzivo v Belgiji in Luxembourg tono- izniški imenoir