O državnem gozdnem nadzorstvu in pogozdovanju Krasa na Kranjskem. Na južno-vzhodni meji naše države se razprostirajo obširne kraške planjave, in sicer od ene strani od Postojine proti Vipavi in Tominu, od druge strani proti Št. Petru, Pulju in Reki do morja. Modri valovi sinje Adrije obdani so s tem mrtvaškim poljem propalega gozdarstva. — Na oddaljenem nebu zapazi se črtasto siva proga, ta kmalu prouzroči silni piš in ta piš imenujemo burjo. Prosto buči po notranji deželi, nič se njeni silni moči ne more v bran staviti. H kranjski deželi pripada lep kos opustošenega sveta, zgodovina nas uči, da so tukaj pred več stoletji mogočni gozdi se razprostirali. Pa pustimo preteklost, ker nam nič ne koristi in poglejmo rajši v prihodnost. Kranjska dežela ima dve nalogi izpolniti. Prva je premagovati one težave, katere so zaradi opustošenja gozdov na Krasu, tamošnjemu ljudstvu, deželi in državi nastale. Druga naloga dežele naše je pa, pot gladiti takim naredbam, katere so v stanu napredujoče zlo omejiti ali popolnem vstaviti. Zaklad kranjske dežele na jugo-vzhodu je še gozd, kateri moč razburjenih viharjev kroti. Kakor mož poleg moža stoje drevesa, brani se vsako posebej in vsa skupaj razgrajočim vetrovom. Čeravno so se uže nekatera zbog sive starosti nagnila k tlam, vendar vspešno vstrajajo in se z mlajšimi vred pogumno borijo proti silnim vetrovom. Še se mnogoštevilno nahajajo po najvišjih vrhovih in varujejo kmetovalca, da brez skrbi orje svoje polje. Ko prestopiš prednje straže te armade, znajdeš se na Notranjskem. Kdo dvomi še nad koristjo dobro zaraščenih gozdov po gorah? Jasno je torej, da ima kranjska dežela res dve nalogi izpolniti, prva je da se obstoječi gozdi varujejo in druga, da se pred stoletji po tujih narodih storjeni grehi zopet poravnajo, to se pravi, Kras pogozdi. Ako vprašamo, kaj je storila visoka vlada z ozi-rom na prvo nalogo, moramo odgovoriti, da je vstano- 173 vila državno gozdno ogledstvo za Kranjsko. V podporo političnim oblastim, glede na izpeljavo gozdnega ogledstva nastavila je posebno tehnično izurjeno osobje, katero o izvedenih rečeh tem oblastim svetuje; zraven tega tudi gozdni tehniki ljudstvo v vseh gospodarskih strokah podučujejo in konečno gledajo na to, da se v gozdih, kateri so v posebnem varstvu, pravilno gospodari. Za Kranjsko nastavila je vlada zraven deželnega gozdnega nadzornika še štiri gozdne tehnike, kateri so v štirih političnih okrajih razpostavljeni. Tudi c. k. gospodarski vodje državnih gozdov so za nekatere okraje skrb gozdnih tehnikov prevzeli. V podporo gozdnih tehnikov deluje 10 gozdnih oglednikov (Porstwarte). Okrajna gozdna nadzorstva so toraj na Kranjskem: 1. Ljubljana z okolico, kamor pripada politični okraj Kranj. 2. Eadoljica; 3. Litija, kamor spadata politična okraja Kamnik in Krško. Sodnijski okraj Kostanjevica ostane v delokrogu politične oblasti v Krškem; 4. Novomesto z okrajnimi glavarstvi Novomesto, Črnomelj in Kočevje. 5. Postojina z okrajnimi glavarstvi Postojina in Logatec. Sodnijski okraj Idrija nadzorujeta tamošnja c. k. gozdna tehnika državnih gozdov. Ljubljanski gozdni nadzorovalni okraj ima 20°/0 skupne gozdne obsege in ga nadzoruje en politični gozdni tehnik, radoljiški pa le 11% in ga nadzoruje tehnik državnih gozdov. Litijski gozdni nadzorovalni okraj obsega 21% in novomeški 23% skupne gozdne mere. Vsaki teh okrajev bode po enem političnem gozdnem tehniku nadzorovan. Kostanjeviški okraj pa, ki ima le 7% skupne gozdne obsege nadzoroval bode tehnik državnih gozdov- (Dalje prihodnjič.) 180 0 državnem gozdnem nadzorstvu in pogozdovanju Krasa na Kranjskem. (Dalje.) Postojnski nadzorovalni okraj, kateri ima 13% skupne gozdne obsege nadzoruje en politični gozdni tehnik, Idrijo z 2—3% skupnega gozdnega površja pa, kakor je bilo uže rečeno ondotna gozdna tehnika državnih gozdov. Na ta način se bode skrbelo za obstanek in razvoj obstoječih gozdov; spregovoriti pa nam je še o drugi nalogi kranjske dežele — o pogozdovanji Krasa. Leta 1874. pričeli so za poskušnjo Kras pogozdovati. Po eni strani delale so se zapreke zaradi lastnine zemlje, po drugi pa nepovoljni tehnični položaj. Veliko se je vgibalo in poslušalo in še le skušnje premagale so velikanske zapreke. Vlada je posebno pazljivo gledala na to delovanje in je vsako leto podarila več nagrad v denarjih, pa tudi skrbela, da se je nastavil en gozdni tehnik v Postojini. Od onega časa, ko se je nastavil gozdni tehnik v Postojini, pričelo se je novo življenje pri pogozdovanji Krasa, zategadel hočemo to vladno naredbo bolj natanko ogledati. Živa resnica je, da se oni kraji, kateri so bolj v zavetji z boljšim vspehom in ceneje pogozdujejo. Zato so skušeni zvedenci nasvetovali, da so se pričeli prostori v zavetji pogozdovati. Mogli so potem kazati na vspehe in s tem veselje do pogozdovanja buditi. V tem slučaji treba je pa s tehničnimi faktorji, kakor s splošno koristjo računiti. Tedaj se mora zraven pravnih tudi na lastninske razmere posestev ozir jemati, preden se more glavno vprašanje rešiti. Koliko vpliva tukaj vlada, razvidno je iz postave za pogozdovanje Krasa za Trst in okolico. Pri določbi sveta za pogozdovanje naj se gleda na to, da se gorski vrhovi in njih rebra prvo pogoz- 181 đijo. Ako je kak svet za polje boljši, naj se ne pogozduje, vendar se mora gledati, da se namen doseže. Razvidno je iz navedenega, da se oni prostori, kateri posestnikom na Krasu le nekaj dobička dona-šajo, ne bodo pogozdili. Da se pa pusti kraji, kateri nobenega dobička ne prinašajo, pogozde, je gotovo le v korist posestnikov. Vlada gotovo ne misli Kraševcem sveta z silo jemati, kajti potem bi se morali ondotni prebivalci izseliti, kar bi vladi sami ne bilo po godu. Po postavi izdani za Trst in okolico, katero smo omenili, smejo se le taki prostori prilastiti, kateri so samo za gozd sposobni. Kranjska dežela do zdaj še nima postave za pogozdovanje Krasa, pa je uže v delu in se bode načrt v prihodnji sesiji deželnemu zboru predložil. (Konec prihodnjič.) O državnem gozdnem nadzorstvu in pogozdovanju Krasa na Kranjskem. (Konec.) v Čeravno še nimamo enake postave, vendar se je uže precej Krasa pogozdilo, ne bode toraj odveč, ako se hvaležno spominjamo mož, kateri so za blagostanje Kraševcev nekaj storili. Temeljni kamen k pogojzdovanju Krasa položil je leta 1873. tedajni in prvi c. kr. deželni gozdni nadzornik na Kranjskem, gosp. Ludovik Dimic. z napravo štirih gozdnih drevesnic v Postojni in Senožečah. Ta gospod, kateri je zdaj v visoki gozdarski službi v Grmundenu poleg Dunaja, imel je tudi prve tri potne poduke „o pogojzdovanju Krasa leta 1871. v Postojni, Senožečah in Bistrici". Kdor se hoče o pogojzdovanji Krasa temeljito podučiti, naj vzame isti letnik „Novic" v roko in čita izvrstni govor omenjenega gospoda. Nadaljeval je pogozdovanje Krasa bivši dež. gozdni nadzornik za Dimicom, sedanji višji gozdni svetovalec, tehnični zastopnik državnega gozdnega nadzorstva v poljedeljskem ministerstvu, gosp. J. Salzer. On je v resnici prvi pričel zasajati Kras, in sicer na pašniku „Ostri vrh" pri Postojini. Sadike jemali smo iz državnih gozdnih drevesnic v „Golobičevcu" pri Postojini. Z vidnim vspehom in največ prostora pogozdilo se je pa pod vodstvom sedanjega c. k. deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko gosp. V. Golla s prijazno podporo visoke deželne vlade in njenega za povzdigo gozdarstva vnetega zastopnika deželnega predsednika gosp. barona Winklerja. Na ta način se je do zdaj 350 Ha. obsežnega pustega Krasa zopet pogozdilo. To delo stalo je državo 20.200 gold. Porabilo se je 1.656.925 sadik, 68.000 topolovih natičev, 760 kilogr. pravega kostanja in 2100 kiio^r. smrekovega semena. Letošnjo spomlad posajali smo 45 Ha. obsežnih nasadeb in 41 Ha. obsežnega prostora na novo pogoz-dili. Za posadbe rabili smo 236.000 črnega bora in 4000 jesenov. Za nove nasadbe potrebovalo se je 235.000 črnega bora, 15.000 akacij, 5000 jesenov in 5000 pravih kostanjev. Delo stalo je 2000 gold. Zaračunjeni so pa tudi stroški za pošiljanje sadik po železnici in na nasadbe. Sadike za pogozdovanje Krasa izrejajo se od leta 1875., ko so se opustile državne drevesnice v Posto- 188 189 jini, Senožečah in Bistrici, v osrednji gozdni drevesnici, katera meri 2*70 Ha. in se nahaja pod Rožnikom pri Ljubljani. Konec leta 1883. bilo je v tej drevesnici 9,284.016 eno- in dveletnih šilovnih drevesec, 486.391 enoletnih listnatih drevesec, 4889 divjakov in 534.644 natičev raznih vrb. Za letošnje nasadbe je bilo pripravljeno naslednje število drevesec: 1.226.400 smrekic, 600.000 belih borov, 324.000 mecesnov, 35.000 jesenov, 10.090 koprivovcev, 806.000 akacij, 63.170 gorskih javorov, 680 divjih kostanjev, 460 orehov, 2678 pravih kostanjev, 650 hrušek, 750 jabelk, 350 visenj, in 65.000 po 1 meter dolgih vrbovih natičev. Sicer pa ni namen, osredne gozdne drevesnice sadike samo za pogozdovanje Krasa izrejati, ampak omenjene sadike dobijo brezplačno tudi taki posestniki, kateri imajo veselje do pogozdovanja Krasa. V zadnjih treh letih oddalo se je brezplačno 1 milijon in 833.243 raznih sadik, in sicer je bilo: 728.685 črnega bora, 102.100 belega bora, 340.380 mecesnov, 68.500 jelk (hoj), 7.200 razne šilovine, 260.830 akacij; 10.820 javorov, 58.199 jesenov, 8.200 lip, 23.780 bukev, 500 divjih kostanjev, 21.440 koprivovcev, 1.400 jelš, 165.520 vrb, 18.470 jabelčnih divjakov, 8.545 hruševih „ 817 češnjevih „ 6.751 pravih kostanjev, 1.006 orehov, 100 mandelnovih dreves. Prodalo se je pa 758.880 smrek, po 2 gold, do 2 gold. 50 kr. en tisoč. Letošnjo spomlad vsejale so se na novo v osredni gozdni drevesnici „pod Rožnikom", ko se je enkrat zemlja zboljšala, naslednje sorte gozdnega semena: 130 kil črnega borovega semena, 60 „ smrekovega „ 25 ,, mecesnovega „ 20 „ belega bora „ 25 „ jesenovega „ 24 „ javorovega „ 20 „ jelšnega „ 100 „ akacijevega „ Zraven tega se je 36.000 raznovrstnega listnatega drevja in 350.000 šilovnega drevja presadilo. Razume se, da mora v tem vrtu stalen čuvaj biti, kateri vsa dela nadzoruje, kajti treba je 7krat na leto vse gredice opleti, z vejami pokriti, zalivati itd. Vse to stane vsako leto 2000 gold. Iz tega se jasno razvidi, da hoče država gotovo Kras pogozditi. In to je velikanske koristi za celo deželo, posamezno občino in vsakoterega posestnika. Hvaležnost moremo visoki vladi le s tem skazati, ako jo povsod pri delu podpiramo, to se pa zgodi, če sami puste prostore pogojzdujemo in druge v to nagovorimo. Toraj z združeno močjo na delo, katero blagoslovi Bog!