Potreba skupnega boja državnih nameščencev. Na občnem zboru Zveze državnih na^ meščenccv za Slovenijt), ki se je vršil prošlo nedeljo, so vse stroke državnih nameščencev lahkJo uvidele, da imamo mnogo skupnih in* teresov in mnogo sikupnih ciljev, ki nas eujno silijo k skupnemu nastopu in skupnemu delu. Ogromno je delo, ki ga vrši Zveza v interesu državnih nameščencev in upokojen* cev. Doseženi s!o uspehi, a ti iuspehi ne do« sezajo /sil in dela, ki ga trosi držaVno name= ščenstvo za svoje organizacije. Iskati nam jc zato vzrokov, ki oyirajo te uspehe in nedo= staitkov, da nismo silnejši zbog svojega dela. Uspehi so doseženi, a ti uspehi so šc vedno lc slabi, ker obstojajo samo v obram« bi. da sc državnim cnameščencem ne priza* denejo še večje krivice, da se jim nc uniči še več pravic, slonečih na uradniškem in drugih zakonih. Ofenzivne naše organizacijc še niso p'ostale in temu je treba iskati vzro* ka. Vsem naporom Zvcze in Čin. Saveza v Beogradu se ni posrečilo doseči, da bi se po= ložaj državnih nameščencev izboiljšal, zlasti velja to za prečanske nameščence. Res je, da včeraj niti skupno organizi* rani nismo bili, da smo se tekom enega lcta komaj skupnio organi.zirali, da nas je danes kompaktno organiziranih v Sloveniji šele do 8000. Kak'o naj pričakujemo potem takoj v enem letu že popolne sile, če sm'o komaj pristopili k skupni organizaciji, nismo pa za njo mnogo "več storili od pristopa, nismo ji še ničesar dali za njeruo borbenost in se morda niti ne zavedamo, kaj ji moramo dati in kaj za njo storiti, da bo lahko nastopala in dosezala uspehe. Organizacija smo mi — člani sami in zavest organizacije je močna, če je zavest članov močna. Da pa ta skupna zavesit dr* žavnih nameščencev še ni dovolj močna. nam je pokazal dbisk na občnem :zboru Zveze državnih nameščencev. Glavni vzrok, da naša skupna organiza* cija še ni dovolj moana in ofenzivna pa ni lokalnega značaja. temveč je v tem, da ne nastopa vse uradrrištvo cele države skupno in pod enim praporom. Vzroke, zakaj ne nasfopa vse uradni« štvo skupno, je dobrto podal in očrtal na ne« deljskem občnem zboru sreski poglavar vladni svetnik dr. Fran Ogrin. On je izva< jal, da ne bo skupnega nastopa toliko časa, dtikler bo trajal dualizem med prečanskim tin srbijanskim državnim inameščenstvom. Dualizem se kaže glede strokovne sposob« nosti za poedine položaje državne službe in tudi glede gmotnega položaja. Uradništvo v srbskih pokrajinah, zlasti upravno je veči* noma nekvalificirano. Na "visoke položaje in odgovorne položaje se 'namešča nekvalifici= rane Ijudi. Ti so odvisni od vsakokratne vlade in so nestalni. Uvddla se je dvojna jgarnitura uradnikov. ki se izmenjavajo od najvišjega do najnižjega mesta z režimom. Da mora biti pod takimi razmerami državna uprava zanič, je jasno. Vse to ¦uradništvo se ne čuti kiot organ države, marveč kot organ sistema, oziroma režima. Partizaestvo in iz tega izvirajoče vse zle posledice moTajo biti v polnem cvetu, kot posledice itega. Zaradi tega in ker je srbijansko uradni« stvo, zlasti zaradi »zarade«. v neprimerno boljšem gmatnem stanju, kakor državno na= meščenstvo v prečanskih krajih. mu manjka večinoma vsaka stanovska zavest. Zato jc tudi težko izpeljati do'br»o orga= nizacijo državnih nameščencev v teh kraj'ih. Zato ni pravega razumevanja za organiza« cijo, 'ker bi se ta organizacija morala boriti v prvi vrsti proti partizanstvu, kiorupciji, »zaradi« jn nekvalificiranemu uradništvu v teh krajih. Borba bi bila seveda itežka, tako težka, kakor težko prodiramo s skupno or= ganizadjo izven Slovenije, proti vzbodu in jugu- Vsc sile bomo nrorali vreči rna to. da ustvarimo vsaj dobro opom.o 'točko ki bo zdrava baza za nadaljnje naše delo tam doli, če hočemo doseči nadaljnje luspehe. Spričo boljšega gmotnega položaja nima srbijansko uradništvo itudi potrebe sc boriti za stanovske interese in za izbolljšanje služ= 'benih prejemkov, ki so mu postransfld do« hodki, Postranski zaslužki, za katere se mo> ra boriti državno nameščenstvo, ker nima zadostne plače, so ona rakrana. ki ubija našo državno upravo. S item se podcenjuje in zapostavlja državina služba, ker postaja piostranska služba prva, državna pa postrans ska. Iz tega izvira ukoreninjenje partizans stva, »zarade« in k'ortipcije med ruradništvom. S tem pada smisel za organiizacijo med urad* ništvom južnih pokrajin. Dokler pa tudi uradrmštvo južnih pokra* jin ne bo trkalo na vrata finančnega minis strstva in na vrata vlade sploh, zahtevajoč •pcnšteiTo ' plačilo za pošteno službo, toliko časa ne bo izvojevalo uradništvo nobenega bistvcnega izboljšanja svojega pravnega in gmotnega položaja. Pot do tega pelje torej preko čimprejšnje popolne reorganizacijc državne uprave v južnih pokrajinah in od« pravo zloglasnega zaradnega sistema. Z viharnim odobravanjem iza odpravo takih razmer je občni zbor sprejel dr. Ogrinove resolucije, ki se glase: I. Vlada in Narodna skupščina se nujno pozivata, da izvedeta popolno reorganizacijo državne uprave v vzhodnih in južnih dclih »države. Ta naj obsega: a) odstranitev ne'kvalificiranega uradni= šfva, k'i ga je nadomesititi s strokovno izvež* banim in mora'lno neoporečnim; b) depolitizacijO' državne uprave v teh pokrajinah. Nobeni palitični stranki ne sme> jo biti državni uradi in nameščenci na raz= polago za agiitacij'0 in v pomoč, tako da opravljajo ti le službo kot državni organi po zakonu in vesti. c) Stalnost državnih uradnikov ne gledc na menjanje vlad. II. Sistem »zarade« je odpraviti. V d'o= sego tega cilja naj dela na izpremembi men= talitete. Oni, ki »zarado« daje in uradnik, ki jo prejemlje, naj se najstrožje kaznujeta nc glede na »trankarsko pripadnost. III. Občni zbor Zveze prosi, naj so Vlada in Narodna rskupš6ina energično zavzameta za odpravo vseh tch ncdostatkov, ker bi to služilo poliitični in gospodarski konsolidaciji v notranjosti in povečanju kredita na zunaj. To bi bil apel na merodajne krogc. Pot organizacije pa je, da sama pobija zlo partizanstva, zarade, koTupcije, nekva* ilificiranega uradništva, dvojlne garoiiture uradništva in dvojne mentaliitete uradništva, ki jo mora skušati sama odpraviti s tem, da utrjuje skupn'0 organizacijo vseh strdk dr« žavnega nameščenstva ter z njo prodre v vzhodne in južne kraje naše države. Vsi, ki smo organizirani v Zvezi držav« nih nameščencev za SLovenijo se moramo zavedati, da je to veliko naše poslanstvo in naša rešitev v bodočnosti. V prvem letu je Zveza državnih name= ščencev organiz'irala vse stroke državnih na* meščencev v skupni organizaciji. v drugein letu naj poglobi stan:ovsk'o zavest za skupae nalogc in skupne cilje vsch strok državr.ih nameščencev ter skuša prodreti s svojo ctganizacijo v južne pokraj:ine in utrditi cen= tralo Čin. Saveza, v trotjem letu bo lahko že zmagovala in zmagala. V boju je treba žrtev in vatrajnosi;'