Leto VIII, štev. 9
Ljubljana, sredo 12. januarja 1927
Poštnina oavšallrana
Cena 2 Din

g=a lgh»ja ob 4. zjutraj. =
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
UredniStvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica štev.': 5Л. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491
Podružnic!: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub« jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. ios.141.
Italija nadaljuje z obkroževanjem naše države

Ш
Priprave za italijansko-madžarski pakt
Veliko vznemirjenje v Beogradu. — Naša vlada še nima oiicijelnih poročil? — Izredno zanimanje diplomatov. — Zunanji minister dr. Peric pri kralju. — Ostra kritika zavožene dr Ninčice-
ve politike. — Kaj pravijo v Rimu in Budimpešti.
Ljubljana, 11. januarja.
Duh Locarna veje po Evropi. Države sklepajo med seboj prijateljske in varnostne pogodbe, narodi, kj so bili razprti že dolgo, se sprijateljujo in postajajo iz sovražnikov dobri sosedje, ustvarjajo se temelji nove dobe, dobe miru in sprave. Duh Locarna . . .
Okrog nas pa kakor da smo izven te nove dobe. O locarnski epohi miru in sprave kakor da slišimo samo pravljice. Onstran Jadrana je Italija in tam se brusi orožje, tam se pripravljajo pogodbe, s katerimi nai se naši sosedje spreminjajo v naše sovražnike, ki naj bodo pripravljeni, da na povelje iz Rima planejo po nas. Lep Locarno to, ki nam ga pripravlja fašistični Rim . . .
Zdaj je na vrsti Madžarska. Upravitelj kraljestva svetega Štefana, general Horthy je pred nekaj meseci imel lep govor, s katerim je napovedal pri-četek boljših odnošajev z Jugoslavijo, češ Madžari so v najslavnejših časih svoje preteklosti stali v skupni fronti s svojimi južnimi sosedi proti skupnemu sovražniku. Treba, da bodočnost zopet privede te boljše čase nazaj, čase prijateljstva z narodom na jugu.
V Rimu so se prestrašili. Gospodom od tamkaj ni za spravo in mir, njihova veličina zavisi od sporov med narodi okrog njih: da bo Rim večji, mora vladati sovraštvo na Balkanu in ob Donavi. Ako jc bila Jugoslavija pripravljena dati Madžarski posebno cono v splitski luki, mora Italija to preprečiti za vsako ceno in Mussolini je ponudil Madžarom cono na Reki z nemaskirano oholostjo, dasi vodi dostop do Reke čez naše ozemlje.
Sedaj vabj fašistični Rim predstavi-telje Madžarske na posete, naglasa z brezsramno oholostjo, da ni treba, da bi se tolmačile italijanske ponudbe Madžarski kakor da so naperjene proti kaki drugi državi, a to s tako prozornostjo, da zveni iz tega zagotavljanja baš nasprotno. Rim ne smatra niti najmanj za potrebno, da bi skrival svoje karte, on hoče napraviti vtis, da je ni sile, ki bi mogla biti nad njim, ki bi se bilo treba ozirati nanjo.	,
Kaj bo storila Madžarska v tej igri. ki ii je na prvi pogled viden smoter in cilj? Ali sc bo dala premotiti vabam iz Rima in se bo angažirala za načrte, ki so naperjeni zoper nas ter preklicala Horthyjeve napovedi?
Stvar bi bila na prvi pogled vabljiva. Gotovo jc, da je izmed vseh naših sosedov Madžarska ona država, ki je bila še do nedavna najbolj sprejemljiva za obete na naš račun. V Madžarski je šovinistični element najjačji: iredentisti, ki ne smatrajo stanje po vojni za defi-nitivno, obvladujejo položaj v državi, stoje blizu Bethlenovj vladi, ki je izšla pravkar iz volilne borbe ojačena do najpopolnejše meje; stike vlade s iredentisti, raznovrstnimi tajnimi organizacijami teroristične barve, je dodobra razkril falzifikatorski proces. Dobiti s pomočjo Italije nazaj pokrajine, ki tvorijo danes severni predel Jugoslavije, kjer je precej zastopana madžarska manjšina, je za tc kroge mamljiva vaba.
Toda s tem, da Madžarska nasede Rimu, ipak še ne bi bila izrečena zadnja beseda. Situacija za italijanske aspira-cije ipak ni tako enostavna kakor bi bilo pričakovati na prvi pogled. Stališče Madžarske in njena pozicija ob srednii Donavi, se ne tiče samo nas, marveč nič manj tudi drugih madžarskih sosedov. Ako bi se Budimpešti posrečilo doseči restitucijo svojega teritorija na jugu, bi se s tem njen pohlep ne jenjal. marveč'— šele pričel. Njeno prizadevanje bi se obrnilo avtomatično tudi na strani, kjer se čuti iredenta prizadeta in Češkoslovaška ter Rumunija bi avtomatično prišli na vrsto. Po uspehih na jugu bi iskala Madžarska takih kombinacij, ki bi ji zagotavljale uspehe tudi proti severu in proti vzhodu.
Tega se bodo zavedali tudi v Pragi in Bukareštu in italijansko-madžarske sspiracije morajo tamkaj zadeti na odpor, saj izzivajo skupno nevarnost.
Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila historična nujnost. Kdor jo poskuša razveljaviti, igra igro proti prirodi in mora končno doživeti neuspeh po vseh železnih zakonih razvojne logike, tudi v slučaju, da se mu obeta trenutni uspeh. S tem globokim uverjenjem motrimo najnovejše poskuse rimske politike in mirno čakamo odločitve Budimpešte. Tamkaj naj se zavedajo, da gre igra ne le o naši, marveč tudi o njihovi lastni usodi.
Zdravstveno stanje dr. Rybafa
Beograd, 11. januarja, p. Zdravstveno stanje dr^Otokarja Rvbara je nespreme» njeno.
Beograd, 11. januarja, p. Potovanje madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Rim, ki je v zvezi s sklenitvijo prijateljske pogodbe, je izzvalo veliko vznemirjenje v naših diplomatskih krogih.
Vaš dopisnik se je obrnil nocoj do zunanjega ministrstva za informacijo, kakšno stališče bo vlada zavzela v tej stvari. Dobil je odgovor, da naša vlada še ni dobila poročil ne od poslanika v Budimpešti ne od poslanika v Rimu, od katerih je zahtevala točne informacije.
Vesti o sklenitvi te prijateljske pogodbe so izzvale v službenih krogih v Beogradu nezadovoljstvo. Pričakovati je, da bo vlada storila potrebne korake. Ni dvoma, da Italija s svojo intervencijo kvari pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko, ki ugodno napredujejo in ki gredo za tem, da se sklene sporazum, po katerem naj bi Madžarska dobila prosto luko ob Jadranu.
Dopoldne jc naše zunanje ministrstvo posetilo večje število članov diplomatskega zbora, ki se zanimajo za stališče naše vlade, ker se naglaša. da je naša vlada neprijateljsko razpoložena napram temu najnovejšemu italijanskemu početju, ki ima za cilj obkroženje in izoliranje naše države.
Opoldne je bil v zunanjem ministrstvu madžarski poslanik grof de Hory in je izjavil, da še ničesar ne ve o potovanju grofa Bethlena v Rim, vendar pa misli, da se zato politika prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko ne bo poslabšala. Podobno izjavo je podal poslanik tudi vašemu dopisniku.
V	zvezi s tem važnim dogodkom v zunanji politiki je vsekakor tudi avdijen-ca, ki jo je imel zvečer na dvoru zunanji minister dr. Peric. Načelniki ožje opozicije so na današnjem svojem sestanku razpravljali tudi o resnosti zunanjega položaja, ki jo je izzvala italijanska namera. Ostro so napadali našo vlado in zlasti prejšnjega zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je s svojim postopanjem omogočil akcijo Italije, da nas popolnoma izolira. Vsi politični krogi naglašaio veliko resnost sedanjih dogodkov v zunanji politiki.
Beograd, 11. januarja p. Današnja »Reč« objavlja zanimiv članek pod naslovom »Ob-krožeVanjfe naše države«, ki naglasa, da se zdi, da bomo po italijansko-albanskem paktu dobili tudi italijansko-madžarski pakt
V	članku se ugotavlja, da so se lani v jeseni vodila nekakšna pogajanja med našo državo ia Madžarsko. Pogajanja so potekala precej ugodno, vendar niso rodila nobenega rezultata radi intervencije Italije. Glede na vprašanje izhoda Madžarske na ■morje se je Madžarski od naše strani več nudilo, nego so Madžari sami mogli zahtevati se .ie v Budimpešti sploh pričakovalo. G. Radič je kot delegat v Ženevi trdil, da se jim je v naši luki nudila svobod-
na cona kakih 13 km širine, razen tega še neke druge olaj-ave velikanskega pomena. Proti pričakovanju se Madžarski ni mudilo da bi to ponudbo sprejela. Danes je1 jasno, zakaj se ji ni mudilo. Italija se je ustrašila, da bi izhod Madžarske na morje ne prišel v naše roke. To ne bi pometijalo samo gospodarsko smrt za Reko, temveč tudi izgubo orožja, ki ga imà Mussolini napram nam. Zato je Mussolinijeva diplomacija skušala preprečiti sporazum med Beogradom in Budimpešto, ponujajoč Betlilemi večje koncesije v reškem pristanišču. Behtlen gre v Rim", da dobi za Madžarsko svobodno cono na Reki. Gotova je stvar, da je nas Italija potisnila v stran in si zasigurala madžarski izhod na morje zase.
Sestanek BeMena in Mussolinija je velike politično-gospodaiske važnosti. Bethlen sicer ne zastopa nobene velesile, toda Madžarska ie po svojem geografskem položaju kakor Albanija važen faktor za politiko naše kraljevine. Pakt Ahmeda bega Zogu z Italijo je bil objavljen z leve stTani, ako se zaključi sličen aranžma z Bethlenom, preti ista nevarnost z desne. Poset Bethlena v Rimu kaže, da ta nevarnost ni več daleč. Vse to so .posledice nemogoče politike dr. Ninčiča in njegovih nesrečnih načelnikov v zunanjem ministrstvu.
Rim, 11. januarja s. Čeprav se vesti iz Budimpešte o potovanju grofa Bethlena v Rim oficijelno še ne potrjujejo, vendarle ni diplomatskim krogom prišla nepričakovano, ker se ie tukaj že več časa računalo z možnostjo tega obiska.
Odnošaji med Italijo in Madžarsko so, kakor se naglaša v političnih krogih, zelo prisrčni. Sestanek med Mussolinijem in Bethle nom jih bo še boli učvrstil. Ob tej priliki se bodo rešili oni problemi, ki interesirajo obe državi, v prvi vrsti dohoda Madžarske k morju. V kratkem bo imel madžarski prosvetni minister stoî Xlebelsberg na povabilo italijanskega prosvetnega ministra Fë-dela v Rimu dva predavanja. Upati je, pišejo fašistovski listi, da gotovo mednarodno časopisje ne bo vzelo obiska grofa Beliena za povod, razširjati po svetu obrekovanja, kar se vedno dogaja, ako se govori o prijateljstvu in dobrih odnošajih med Italijo in drugimi državami, zlasti ako gre za kako balkansko državo.
Budimpešta, 11, januarja a. Vest, da se namerava ministrski predsednik grof Beth-len odpeljati v Rim zaradi dostopa Madžarske do Jadrana, o katerem se hkrati pogaja tudi z Jugoslavijo, označujejo v mero-dajnih krogih za preuranjeno, vendar }e ne demantirajo. V okviru Bethlenove politike je vsekakor, da se Madžarska približa Italiji. Ta politika gre za tem, da se z angleško odobritvijo doseže reakcijonaren blok med Italijo, Madžarsko in Rumunijo, ki naj bi v zunanje političnem oziru zajamčil, da zasede madžarski prestol kak Habsburžan. Za Mussolinija zopet pomenja Madžarska kritje hrbta proti Jugoslaviji.
Anglija odkfania odgovornost za tiranski pakt
Angleška vlada izjavlja, da jo je Italija prevarila. — Oiicijozen francoski glas o angleški izjavi.
Beograd, 11. januarja, p. «Novosti» prinašajo zanimivo informacijo, ki Ee glasi: «Povodom pisanja ameriških in francoskih listov o tem, da je angleška vlada dala italijanski vladi svoj pristanek za zaključitev prijateljskega pakta z Albanijo, smo dobili od avtoritativne strani naslednje obvestilo:
«Ni res, da je Italija dobila v Livornu povodom sestanka Chamberlaina in Mussolinija pristanek za nekakšno oddvojeno akcijo. Nasprotno se je na tem sestanku govorilo, da dela Italija vse stvari v Albaniji v dogovoru z beograjsko vlade. Ko je bil objavljen italijansko - albanski pakt v Foreign Officeju, je vladalo prepričanje, da je ta pakt dogovorjen s kraljevino SHS. V Londonu je ostavka dr. Ninčiča izvala iznenadenje in se je šele tedaj doznalo, da je Italija postopala na svojo roko .»
Pariz, 11. januarja, pl. «Temps-» priobču-je znano oficijelno izjavo angleške vlade, da j« bila obveščena o italijansko - albanskem paktu šele par dni po podpisu, sir Chamberlain pa je zvedel za njegovo vsebino šele o priliki svojega potovanja v Ženevo pretekli mesec. Sicer pa ni bilo nikoli govora o zvezi Italije in Anglije, kljub temu, da so odnošaji teh držav prav prisrčni. «Temps» pravi k izjavi: «Povdariti je treba, da odklanja s tem angleška vlada vsako odgovornost bodisi direktno ali indirektno v vprašanju italo - albanskega pakta. Četudi so nekateri angleški krogi simpatično gledali na ta sporazum, je jasno, da je mogel tekst pakta in pa politični odmev, ki ga je povzročil pakt v Beogradu, prepričati te angleške kroge, koliko resnih neprijetnosti vsebuje pakt z ozirom na- dobre odnosa je Italije in
Jugoslavije in z ozirom na konsolidacijo miru v tem delu Evrope. Kakor smo že od prvega dne trdili, je glavna stvar, da se prepreči, da bi povzročil pakt spor med Italijo iu kraljevino SHS in je treba pripravili sporazum med Rimom in Beogradom. K temu bo pripomogla v angleških diplomatskih krogih nedvomno tudi gornja angleška oficijelna izjava.»
Nemška vladna kriza
Berlin. 11. januarja, (be.) Dr. Curtius je začel dopoldne razgovore z načelniki strank. Gospodarska stranka mu je sporočila, da zahteva meščansko vlado in tudi mesto v njej. Tudi z demokrati, bavarsko ljudsko stranko in nemškimi nacijonalci je razpravljal dr. Curtius, ne da bi dobil že pozitivne uspehe. Na-čelstvo centruma, pri katerem je odločitev, se sestane nocoj. Parlamentarna frakcija te stranke sama je za jutri brzojavno sklicana k seji.
Pred začetkom trgovinskih pogajanj z Ameriko
Beograd, 11. jan. r. Ameriški poslanik Prince se je povrnil danes iz Zedinjemh držav, kjer je bil več kot dva meseca na dopustu. Povedal je novinarjem da se sedaj dela na pripravah za sklenitev trgovinske pogodbe z Zedinjenimi državami. Ta pogodba bo pravzaprav revizija prejšnje trgovinske pogodbe. Pogajanja se še niso začela, ker se čaka na besedilo ameriškega predloga.
Ljubljanska medicinska fakulteta
ogrožena
Prosvetni minister zahteva povišanje kredita s pretnjo, da bo sicer cela prosvetna uprava skrahirala. — Kako daleč je doved-la radikalsko-radičevska prosvetna politika.
Beograd, 11. januarja p. Minister pro-svete Trifunovič je poslal fin. ministru Markoviču posebno spomenico, v kateri zahteva povišanje proračunskih postavk za 68,227.517 Din. Minister pro-svete izjavlja, da je brez tega povišanja krah prosvetne politike v naši državi neizbežen. Skrajno prizadeto bi bilo osnovo iu srednje šolstvo, še bolj pa vseučilišča ter bi medicinska fakulteta v Ljubljani morala biti ukinjena.
Najbolj pa so s sedanjim predlogom proračuna prizadeta oblastna prosvetna odelenja, katerih je 33. Zanje je v celoti predvidenih 50 uradnikov, kar zna-či, da na vsako odelenje pripade — poldrug uradnik.
Redukcija bi prizadela celo vrsto kon-traktualnih predavateljev in niž. osobja, brez katerih posamezne prosvetne ustanove sploh ne bi mogle dalje životariti.
Amandman, ki ga v znesku okroglih 68 milijonov zahteva prosvetni minister, je namenjen trojni razdelitvi. Prvo skupino tvori 23 milijonov, s katerimi naj bi se povišale vse znižane postavke za
srednje šolstvo. Druga skupina je v znesku 15 milijonov Din, namenjena osnovnemu šolstvu. Tretjo, najvišjo skupino v znesku 28.5 milijonov Din pa zahteva prosv. minister za samo ministrstvo, za oblastna prosvetna odelenja, vseučilišča, višje pedagogije, arhive. muzeje, državne tiskarne in narodna gledališča.
V svojem pismu ugotavlja prosvetni minister Trifunovič, da so v predlogu novega proračuna posamezne postavke zmanjšane celo izpod onih kvot, ki so bile soglasno določene na skupnih ministrskih konferencah v fin. ministrstvu. Predlog proračuna s sedanjimi nerednimi postavkami je fiktiven, a tekoče proračunsko leto je podalo v tem pogledu dovolj bridkih izkušenj, saj je še nedavno moralo fin. ministrstvo ustrezati nujnim zahtevam za povečanje posameznih postavk v znesku več deset milijonov. In s tem, da niso bile plače in materijalni dolgovi pravočasno poravnani. je nastal zastoj v poslovanju uradniškega aparata, poleg tega pa je sramotno trpel ugled uprave in države.
Bolgarski vojaški krosi proti zbližanju
Kakor vse kaže, so se začeli iudi v Bolgariji vmešavati vojaki krogi v politiko. — Čudno pismo generala Savova. — Anglija naj bi prevzela protektorat nad Bolgarijo?
za stabilizacijo današnjega stanja v Bolgariji — protektorat Anglije nad Bolgarijo.
Iz tega razloga delajte čim nujnejše in z vsemi silami na to, da se vse naše stranke
Beograd, 11. januarja p. Dopisnik »Politike« je izvedel iz najzanesljivejšega vira v Sofiji, kaj je pravi razlog čudnemu in tajin-stvenemu ponašanju bolgarskih politikov in odločilnih vojaških krogov, ki se opaža zadnje dni ne samo v Sofiji, temveč tudi po ostalih krajih Bolgarije. Bivši generalissi-mus bolgarske vojske in bivši poslanik v Parizu general Savov je poslal generalnemu štabu in ostalim merodajnim političnim faktorjem naslednji apel:
Samo dva načina obstojata za stabilizacijo razmer v Bolgariji. Prvi je delati na zbli-žaniu,z Jugoslavijo, drugi je protektorat Anglije nad Bolgarijo. Za prvo alternativo bi bilo potrebno, da pride zopet na vlado zem-ljoradniška stranka, kar pa je izključeno. S tega razloga se smatra ta alternativa, to je zbližanje z Jugoslavijo, kakor da ne bi obstojala, ker so porušeni vsi mostovi in pota.
Ostane nam torej kot e.dina in zdrava pot
liajnujneje ujedinijo, vsakega pa, ki bi bil četudi najmanj temu protiven, je treba brez usmiljenja moralno in fizično uničiti. Pričakujem čimprejšnji in odločen vaš odgovor y najkrajšem času. Vse je dobro.
To poročilo generala Savova je našlo v Bolgariji baie najboljši odziv in so že sprejeti sklepi v smislu njegovih idej. V ne« kem drugem pismu, katerega podrobna vsebina še ni znana, sporoča Savov, da bo Anglija, čim prejme odgovor kakršnega si želi, nastopila za to, da se osvobodi Bolgarija vseh obvez iz mednarodnih' pogodb, zlasti iz neuillske mirovne pogodbe.^ (H) Vse te zadeve so v zvezi s Chamberlainovim sestankom z Mussolinijeni v Livornu.
Konec angleške posesti v Hankavu
Kantonska vlada definitivno zasedla angleško koncesijo. — Ista usoda čaka tudi druge inozemske koncesije.
London, 11. januarja, g. Vse vesti, ki jih je prejelo zunanje ministrstvo zadnje dui, potrjujejo, da je v Haukavu zopet zavladal popoln mir. Kantonska vlada je izdala proglas, v katerem veli, da je prevzela angleško koncesijo, ki jo hoče obdržati in je nikakor ne misli več izprazniti. V proglasu se nadalje prepovedujejo javna zborovanja in ukazuje, da se morajo odstraniti letaki, ki sramote Veliko Britanijo in pozivajo na odpor proti njej. Razen južnokitajskih policijskih čet je zopet prevzela službo tudi angleška vojaška policija, obstoječa večinoma iz najetih Kitajcev iu Indijcev, vendar brez orožja, to pa zalo, da ne bi zopet prišlo do neljubih spopadov z nacijonalisti. Poveljnik in častniki angleške policije so se odpeljali v šanghaj skupaj z britanskimi begunci. Begunci, večinoma ženske iu otroci, kakih 400 po številu, ki so že dospeli v Šaughaj po reki Jangtse, se pritožujejo, da so jih Kitajci pri umiku iz angleške koncesije, nadle-
Italijanski katoličani za fašizem
Rim, 11. januarja o. Danes je sprejel Mus solini deputacijo katoliškega narodnega centruma, ki mu je izrekela neomajno uda-nost in zvestobo. Predložila je tudi zadevno spomenico, v kateri veli, da so katoličani iz narodnega centra pristopili na stran fašizma že takoj v začetku, ko je nekdanja popolarska stranka pričela celo vrsto zmot. Mussolini se je lepo zahvalil za spomenico in v svojem govoru med drugim rekel, da bi bili morali biti vsi katoličani pristaši fašističnega režima, ker je iašizem Prvi v zgo dovini napovedal neizprosen boj framazon-stvu. Ta borba traja še vedno in borilci bodo imeli premagati še marsikatero težavo.
Katoliški škof išče pomoči pri Židih in protestantih!
Mexico City, 11. januarja, d. Tukajšnji katoliški škof je imel z vrhovnim rabincem in evangeljskim superintendantom daljšo konferenco, na kateri so govorili o položaj ju poedinih cerkva v Mehiki in razmišljali o ustanovitvi enotne fronte proti preganja« niu, ki ga jc uvedel predsednik Calles. Menda, je to prvi primer v zgodovini kas toliške cerkve, da išče zaslombe proti près ganjanju pri Židih in protestantih.
Policija je prijela škofa v Tabascu in tajnika mehikanskega katoliškega episkopas ta Pasguala Diaza in pet drugih škctfov. __
govali. Angleži, ki so ostali v Hankavu, so še vedno v poslopju Azijske petrolejske družbe. To je uaročil admiral Cameron, ki še vedno smatra, da je položaj zelo resen. Kljub pozivu Kantoncev nočejo Angleži odpreti svojih trgovin.
Zunanji minister kantonske vlade Cen je poslal uredništvu «Dailv Newsov» brzojav-ko. v kateri pravi, da smatra njegova vlada sedaj, ko je angleška koncesija prenehala biti del n ©osvobojene Kitajske, za življenjski interes narodne «ležele, da uspešno ščili Angleže in druge inozemce v Hankavu. h te brzojavke se da sklepati, da namerava kantonska vlada brez nadaljnih pogajanj zasesti tndi vse druge inozemske koncesije na ta ali oni način.
Iz severne Kita jske ni novih poročil. Reu-terjev urad poroča, da je prišla v Ciutan nemška ladja z vojnim malerijalom za generale severne vojske, da pa je takoj nadaljevala vožnjo dalje.
Pred novo revolucijo v Mehiki
Ustanovitev mehikanske revolucionarne vlade na ozemlju Zedinjenih držav.
■Washington, U. januarja, d Iz Eel Pasa del Norte na jugu Zedinjenih držav poročajo, da sta dva mehikanska generala, Fernaii-dez in Valido, objavlja manifest, ki gre za tem, da se ustanovi nova mehikanska vlada. Na čelu te nove revolucijonarne vlade stoji Tapistan Gars kot predr-ednik, .lose Gnnda-ra pa kot vrhovni vojaški poveljnik: Novi kabinet je vlada svobode in ui v nikaki zvezi z bivšo Huertovo vlado. Revolucijo-liarni pokret si je postavil za prvo nalogo, zavzeti nekatera mehikanska mesta, ki leže ob severni meji. Iz objavljenega manifesta se vidi, da bosta generala Fernandez in Valido takoj šla 113. delo, in sicer bo prvi skušal zavzeti mehikansko državo Chiuhua-hua, drugi pa bo korakal proti Guarandu.
Boj za Šanghaj
London, 11. januarja, s. Poročevalec lista «Dailv Mail» v Šanghaju poroča: Radi vo« jaških uspehov maršala Sunčuanfanga, ki je porazil Kantonce, je bil udušen upor čet Čekianga. Radi tega je tudi odstranjena nevarnost zavzetja Šanghaja po južnih če. tah. Kljub temu je izjavil vrhovni povelja nik, da bo na kitajsko Novo leto (2. febru* ar j a) v Šanghaju.
Začetek procesa Barmat
Berlin, 11. januarja, (be.) Pred tukajšnjo poroto se je začela danes na več mesecev preračunana, razprava zoper brata. Barmat
Proračun v finančnem odboru v načelu sprejet
Po oetri a stvarni debati. — Tudi vladni poslanci obsojajo nedelavnost in nesposobnost vlade RR. — Minister financ je umaknil prepoved eksekucij proti drž. erarju. — Danes prične
podrobna razprava.
BeogrsA II. januarji, p. Danes popoldne je plénum finančnega odbora končal načel» no razpravo o državnem proračunu ra leto
1937/28.
Radikal dr. Grgin
5e priznal, da je bik kritika opozicije ob» j ek ti vna in da se vladna politika glede na kmetijstvo, na pron.et, tarife in sploh aa gospodarska vprašanja ne more in ne sme več voditi po dosedanjem načinu. Upe. da ho finančni minister našel izhod iz seda. •njega položaja. Posebno ostro je govornik kritikoval davfri sistem v prekoeavskih krajih. Izjavil pa je. da bo glasoval za рк» račun.
Finančni minister dr. Markovič
je Todal nato naslednjo kratko izjavo: Sprejemajoč razloge, ki so bili navedeni ▼ govorih poslancev vladne večin- povodom razprave o državnem proračunu, izjavljam i» lastne inicijative, da umikam odredbo čl. 1S3 finančnega zakona, ki govori, da ee nobena terjatev ne more izvršiti eksekutivs mm potom od državne imovine.
Zatem je govoril	,., t^.
posl. Smodej,
Td je naglašaJ, da je proračun za L 1927/28 formalno sicer za 811 milijonov manjši cd prejšnjega, je pa za 4 milijarde 756 тТјо« c o v večji kakor proračun za 1. 1922/23, dasi je velika gospodarska kriza izčrpala ekoo nomsko moč naroda.
Nato je govoril v imenu zemljoradniške stranke
posL Joca Jovanovic,
ki ie kritikoval način financiranja» navajal tozadevne nedostatke in vzroke gospodar« ske krize. Da se omili gospodarska kriza ie predlagal, naj se v proračunskem letu 1927/3?: L urede viseči dolgovi, da se trpnis ki ne bodo pritoževali nad državo; 2. urede naši najnujnejši vojni dolgovi zlasti v Fran; ci ji ia Angliji, da se dvigne naš kredit v inozemstvu; 3. izpremeni davčni sistem» zlasti z o žirom na posredne davke in eamos upravne dajatve; 4. državni upravi naj se odvzamejo industrijska in gospodarska pod j et j a radi večje rentabilnosti; 5. poskrbi naj se, da bo narod zadobil zaupanje v za« kotie io pravni red; 6. ukinejo naj ee ne» potrebni uradi ter reducirajo uradniki, te» ga pa naj vlada ne stori sama, temveč naj se v to svrho ustanovi poseben odbor; 7. re» ducirajo se naj plače in drugi osebni izdat, ki; S. regulirajo naj se kmetski krediti po« liedelcem, ki naj bodo ceneni in dolgo* ročni.
P.adičevec dr. Kežman
meni. da obstoja pri nas v resnici velika gospodarska kriza, kar se kaže tudi v bua džetu. Napeti je treba vse sile» da pride država iz te krize. V proračunu je treba kolikor mogoče izvesti načelo štedenja. Re. duciiat.' je treba uradnike. Državna uprava je slaba. Treba je, da se pobrigamo v ino» zemstvu za večje posojilo. Govornik misli, da je treba znižati tudi izdatke za vojsko in mornarico. Vojaki naj se uporabljajo pri gradbi potov. Končno je izjavil, da bo glasoval za budžet.
Prihodnji govornik'
samostojni demokrat dr. Sveti-slav Popovič
ie dejal, da is ekspoze fin. ministra v protislovju z budžetom Sedanji proračun je nadaljevanje prejšnjega, ki ci bil realen ln zato škodljiv Po izjavi dr. Markoviča samega ima njegova politika za pogoj zakonodajno delo. To se mora izvesti hkrati z bsdžetom. Lahko se to tudi zgodi s fin. zakonom, ker se sicer zaradi neekspeditiv-nosti sedanje vlads kombinacije, ki jo je priznal tudi min. -predsednik sam pri poslednji krizi ne bo daia izvesti nova fin. PoStika zaradi pomanjkanja zakonite podlage. V budletu шога priti do izraza načelo, da so Imajo fin interesi podrediti ne 1« splošnim gospodarskim interesom naroda, kakor je to rekel iin. minister v eks-oozeju, ampak tudi moralnim interesom prebivalstva. Predvsem je treba spoštovati гакопг in dosežene pravice. CL 183 fin. zakona je edea takih primerov, kjer se pravice in zakon ne spoštujejo. Med take slučaje spada tudi dejstvo, da se ne izvajajo razsodbe glede povrnitve vojne škode v precanskih krajih, nadaljevanje nestalaosti uradnikov, dejstvo, aa se ne plačujejo invalidnine in obveznost iz prejšnjih let, da se ne urede pravice lastnikov lokalnih železnic itd. To nespošiovanje zakonov pride še bolj do veljave v nižjih instancah in v vseh panogah državne fin. uprave. Davčna politika se mora podrediti splošnim gospodarskim interesom, kar pa se nikakor ne more trditi o predloženem davčnem zakonu, ki s svojimi stopami onemogoča uve-Ijavljenje novih davčnih oblik. Z negotovostjo davčnih stopenj pri zemijarini se uvaja tudi negotovost v glavnih gospodarskih panogah. zlasi v poljedelskem življenju. VpHv države na samoupravne finance je zelo škodljiv. Namesto, da hi se uresničila stremljenja, da se samouprave osvebo-de gotovih bremen s .em, da se jim odvzamejo gotove funkcije, ki spadajo v delokrog državne uprave, se spaja državna fin. uprava s potrebščinami samoupravnih uprav. To pomenja zastoj v poslovanju in desor-ganizacijo Pri nas se podržavlja vse in tudi samouprave. Obiastni veliki župani ne postavljajo le samoupravnih organov, ampak določajo danes tudi bremena samouprav. Tako je veliki župan sremske oblasti še pred uvedbo samouprave uvedel oblastni kuluk v znesku 40 odsot direktnih davkov. Uveljavljenje samoupravnih oblast! se mora izražati tudi v proračunu, г redukcijo gotovih državnih frakcij, ki naj preidejo na samouprave in v citiranjem kreditov, ki bodo omcgoSH samoupraven de!o- .
vanje. Na uvedbo novih oblastnih davkov še nI mislit'. Kei sedanja vlada ne zasluži in tudi nima zadostnega zaupanja, je končno izjavil dr. Popovič, da bo glasoval proti proračunu.
Davidovicevec dr. Voja Veljkovic
je obširno kritiziral ' proračun in se zavzemal za stabilizacijo tečaja dinarja in za trvedbo ziate paritete. Pogreša v proračunu dohodke iz reparacij, ki znašajo letno 300 milijonov Dejstvo je, da stojimo pred novo nevarnostjo inflacije, ki pomenja povečanje draginje. To pa bi imelo sa posledico novo povečanje vseh proračunskih izdatkov, ki so že sedaj ogromni. Bremeaa se bodo morala zvišati, ona bremena, ki so že sedaj neznosna.
S tem je bila načelna debata končana in zaključno besedo je dobil
finančni minister dr. Markovič
ki se je v svojih izvajanjih oziral na kritiko predgovornikov. Končno je podal sledečo izjavo: »Cul sem debato in kritike svojih predgovornikov Zato bom, v kolikor nji dopušča čas m delo. storil korake, da odpravim vse nepravilnosti in vse ono, kar ni v skladu z interesi državljanov. Gledal bom tudi, da « v državni upravi uvede red in zakonitost Upoštevam hude gospodarske razmere in potrudil se bom, da se kolikor mogoče ublažijo in da se narod obvaruje pretresij&jev.
Zato prosim finančni odbor, naj mi vernje du sem si svest vse teže dela, ki je pred nani. Vem kako resni so koraki, ki jih je treba storiti, da se sanirajo aaše finance. Zato bom upošteval vse kritike in opazke predgovornikov. Izjavljam, da bom sprejel vsak dober predlog pri podrobni razpravi o proračunu, ako gredo ti predlogi za tem, da se naše finance prilagode gospodarskemu stania in da se naše gospodarstvo izmota iz sedanie krize s kolikor mogoče manjšo škodo. Sprejel bom vsak predlog, ki bo stavljen v okvira državnih interesov m bo šel za tem, da se izdatki znižajo. Hkrati izjavljam, da bom s svoje strani stavil predloge in predlaga! ukrepe, da se stope davčnega zakona znižajo, da bi se tako zmanjšala davčna bremena, v kolikor mi bo seveda to mogoče*.
Pri glasovanja je bil državni proračun za leto 1927-28 v aačelu sprejet s 16 proti 6 glasovom. Predsednik dr. R3don;lč je zaprosil finančni odher. naj pospeši svoje delo, ker mora biti budžet končan v odboru še ta mesec. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri popoldne. Na dnevnem redu je začetek podrobne debate, in sicer je na vrsti proračun vrhovne državne uprave.
Tobačna afera na Poljskem
Naš državni monopol podkupuje poljske uradnike? Beograd, 11. januarja, p. Veliko in mučno pozornost je vzbudila danes sledeča vest «Politike» iz Varšave: Poljsko finančno ministrstvo je zahtevalo od državnega pravdništva. da otvori preiskavo proti bivšemu uradniku ministrstva Lukasiczu radi poskusa podkupovanja. Lukasicz je preje! od jngosio-venske monopolske uprave 2.600.000 dinarjev ua račun obljubljenih mu 5 milijonov, katere je imel uporabiti, da podkupi uradnike poljske monopolske uprave, da bi Poljska kupila ves jugoslovenski tobak, ki je za letos namenjen za izvoz.
Radikalski teror v Bosni
Sarajevo, 11. januarja, n. Dr. Spaho in dr. Hrasaica 6ta protestirala pri velikem županu zaradi nasilja, ki ga izvajajo oblastva, posebno radikalna, proti pristašem nasprotnih strank.
Senzacionalni beg obsojenega novinarja
Beograd, 11. januarja p. Beograjski no. vinar Kosta Novakovid, bivši komunistični posiauec. ki je hiL kakor znaao, obsojen na 5 let ječe po zatonu o zaščiti države in či-> gar obsodba je že postala pravomočna. se je dosedaj izogjil zaporu z boleznijo. Lc« žal je v tukajšuji splošni bolnici, kjer pa so ga javni organi budno pazili Nocoj okrog 6. se mu j- posrečilo pobegniti iz bolnišnice.
Znamenita desetletnica
Prihodnje leto poteče deset let, odkar je Wilson objavil mirovne pogoje in ie Amerika stopila v svetovno vojno Današnji dan letošnjega leta pa ie desetletnica tudi prvovrstnega zgodovinskega dogodka, ko so zavezniki jasno izjavili, da se bore tudi za osvoboditev slovanskih narodov izpod Avstrije 21. decembra I. 1916 je namreč Wilson predloži! bojujočim se državam, naj povedo svoje vojne cilje, da bi se na ta način pripravi! mir. Avstrija in Nemčija sta odgovorili čisto splošno dne 36. decembra. 12. februarja 1. 1917 pa so isrdčiil zavezniki predsedniku Wilsonu daljšo noto, v kaieri navajajo med drugim te-le vojne cilje:
»V prvi vrsti obnovitev Belgije. Srbije, Črne gore in dolžne jfm odškodnine ... reorganizacijo Evrope, garaiiciio za trajni režim, ki temelji na spoštovanju narodnosti in pravic vseh malih in velifc'h narodov . . . osvoboditev Itatfjanov. Slovanov, Cehov io Slovakov Izpad tuje» jarma ..«
Proces proti Pangalosu
Atene, 11. januarja. (be.) Pred izrednim parlamentarnim sodiščem 6e te začela včeraj veieizdajniška razprava proti bivšemu diktatorju Pangalosu.
Volilna borba
NadaJjna poročila o nedeljskih shodih SDS dokazujejo, da je naša trezna, na zdravo pamet in razsodnost voliicev apeiirajoča agitacija povsod uspešna. V ljubljanski oblasti je SDS priredila pro-šlo nedeljo 36 shodov poleg nebrojnih volilnih sestankov. Povsod so zboro-valci, med njimi tudi mnogi dosedanji nasprotniki odobravali program naših kandidatov ter je zlasti videti, da bo večina naprednih pristašev bivše SKS glasovala za edine napredne kandidate, to so kandidati SDS.
Med drugim je v nedeljo jako lepo nspel shod v Ribnici, kjer so zboroval-cj pozdravljali priljubljenega kandidata 2. Ivana Rusa, kateri je v krasnem govoru razvil svoj program. Rusa, ki je izvrsten govornik. ljudstvo v javnem življenju že dolgo pogreša. Ves kočevski okraj ga pozna in se zaveda, da je g. Rus takorekoč poklican mu biti voditelj. Glas o njegovi kandidaturi gre od vasi do vasi in povsod jo pozdravljajo.
V	ljubljanski okolici se je vršil m. dr. v nedeljo lep shod kandidata SDS gospoda Mayerja v Preserju. Delovni program g. kandidata je bi! soglasno odobren, nekateri navzoči nasprotniki uiso niti besedice ugovarjali, dokaz, da so se z izvajanji govornika popolnoma strinjali
V	logaškem okraju je napredna fronta pod vodstvom SDS neprebojna. To so morali občutiti tudi radičevci. ki so sklicali za nedeljo volilni shod. Ljubljanski pucljevec g. Mravlje se ni upal shoda niti otvoriti. ker je videl, da so demokrati v ogromni večini in se je očividno bal. da bi naši zavedni možje radičevske fraze takoj temeljito razkrinkali.
Naprednim kmetom, ki so bili dosedaj pristaši bivše SKS, se posebno za malo zdi. da je Pucljeva stranka v vseh onih krajih, v katerih upa na uspeh, porinila na prva kandidatna mesta skoraj samo ljubljansko gospodo. Res prava seljaška stranka!
Iz mariborske oblasti nam poročajo še o sledečih izvrstno uspelih shodih:
V	Slovenjgradcu je bila velika soba Narodnega doma poina zborovalcev. ki so ? odobravanjem sledili govorom nosnica g. Puncerja, okrožnega tajnika Žabkarja in g. Tumpeja iz Maribora. Zborovanje je poteklo brez vsakega ugovora, dasi je bilo na njem nekaj pristašev SLS in radičevcev. Okrožni tajnik Žabkar je ime! dva lepa shoda v Šoštanju in Velenju. V Šoštanju se je predstavil voliicem tudi kandidat gospod Puncer. Nosilec naše liste v celjskem srezu g. Janko Lešničar je imel dva dobro uspela javna shoda na Vranskem in v Braslovčah. Povsod so vo-Iilci odobravali njegov program. Kandidat g. šmid je imel nad vse pričakovanje dobro uspelo zborovanje na Frau-kolovem. Ta teden se vršijo shodi v celjski okolici. Št. Jurju, Dramljah, Št. Petru v Sav. dolini in Št Jurju ob Taboru, prihodajj teden pa v Celju in Gaberju.
V	šmarsker.i okraju je nosilec kandidatske liste SDS župan Anton Perkovič pridno na delu ter prireja sestanke in shode, na katerih se vedno bolj kaže, da bodo vsi zavedni kmeti in delavci šli v boj za svojega odličnega in poštenega domačega kandidata, katerega skrinjica je tretja. Radičevski agitatorji so si zlasti ob hrvatski meji izbrali originalen, a za naše kmečko ljudstvo silno poniževalen način agitacije. Nosijo namreč ženam voliicev — rakijo! A tudi z rakijo ne postane radičevski mariborski advokatski dohtar Novačan. ki razsaja po okraju, nič bolj resen. Dr. No-vačana se spominjajo še vsi iz časa. ko je na lastno pest ustanavljal republiko in se mu še danes vse smeje,
V	Prekmurju so naši pridno na delu ter bodo volilni rezultati za SDS gotovo nad vse častni. Na radičevski strani je opažati veliko poparjenost. Nekaj ča-
a je hodil po Prekmurju radičevski agent dr. Pernar. Nastopa! je jako surovo m se je ponekod še celo s svojimi lastnimi ljudmi skregal. Naenkrat jo je kar ponoči popiha!. Od takrat ga še nismo videli. Mislimo, da se bodo radičevci zelo zmotili glede glasovanja naših Prekmurcev.
Klavrn shod dr. Korošca v Celja
Niti pomoč Nemcev hi radikalov ni pomagala,
Celje, 10. januarja.
Danes se je vršil pri «Belem volu* dr. KorošČev shod. Korošec, ki je navajen zborovati pred mnogoštevilnim občinstvom, je ime! to pot komaj 170 ljudi, med temi dobro petino žensk. Navzočih je bilo tudi mnogo Nemcev, nekaj socijalistov in pristašev drugih strank, zlasti več radikalov, med njimi tudi kandidat dr. Goričan. ki pa se ni oglasi! k besedi. Zborovanje je vodil dr. Ogrizek.
Duhovniku prof. Cestniku, kateremu je za slučaj ugodnega izida volitev namenjen celjski mandat v oblastni skupščini. se je videlo, da je govoril svoj deviški politični govor. Ves njegov gospodarski program za oblastno skupščino obstoji v tem. da je zmerja! celjske narodne volilce za žerjavovce ter se spravil tudi nad mariborskega velikega župana na katerem mestu želi svojega Človeka. Zlasti je laskavo govoril o zvezi z radikali, češ da so oni poštenjaki in korenina celjskih voliicev. ki so odpadli od korumpiranih demokratov. Tudi Nemce je hvalil, da so lojalni držav-jani. morda celo bolj kot demokrati, Da se celjskim slovenskim trgovcem in obrtnikom oi nič bati. če pridejo Nem-
ci tudi do svojih «pravic». (Pred dvema letoma pa je bil isti g. Cestnik na čelu celjske duhovščine proti klerikalno nemški zvezi pri občinskih volitvah!)
Dr. Korošec je v glavnem govoril isto. kakor na Vrhniki. Iz njegovih besed je bilo razvidno tudi v Celju, da ga je Uzunovič Pri zadnjih pogajanjih za vstop v vlado blamira! in potegniL O avtonomiji se je g. Korošec zopet zelo previdno izražal, češ avtonomije sploh nismo mogli izda M ali prodati, ker _ je še ni bilo. Korošec da je stavil Uzunoviču okrog 40 zahtev. Po metodi ala Radič se je spravil dr. Korošec na ministre ter rekel, da so vsi lenuhi in zanič, kljub temu da je isti dr. Korošec silil za Božič med nje. Zunanji minister doktor Perič je še slabši od Njnčiča. Ako bi mu mogel psihijater dr. Šerko (!) odpreti črepinjo. bi se pokazalo, da notri nI ničesar. .Minister Trifunovič je lenuh in nesposobnež. Vse to pa bi naravno postalo pošteno pametno in sposobno, če bi vstopili klerikalci v vlado, ker so oni edina poštena stranka v državi. Uzunovič je Korošca trikrat varal. Tretjič ga je prevaral, ko je imel na listi dva generala. Govoreč o zunanji poEti-ki je pošegetal Nemce, češ da jc Nemčija poklicana, da združi pod svoje okrilje vse male evropske narode. Lepo je govori! tudi o Angliji in Fanciji. Ruski boljševizem je sedaj že nacionaliziran.
Pri oblastnih volitvah bo SLS zmagala. dr. Korošec želi. da bi si tudi Celje vtaknil kot krasen pušeljc za klobuk. (Bogve kam bi da! dr. Goričana. ki je takorekoč kandidat)
Kmalu od začetka govora profesorja Cestnika je neki delavec, očividno Nemec, jezno zapustil zborovanje ter na glas zakričal -I bob schan gnua». Neki poduradnik je ves čas na zboro-vaniu godrnjal, pred koncem pa glasno zakričal <lahko noč? ter odšel. Intere-santno je, da so klerikalci na vso inoc branili radikale, o Deutsche Partei pa niso črhnili nobene besede. To je vendarle preženantno. kaj ne.
Očividno že nekoliko spoznavajo, kakšno jed so si skuhali s svojim nem-ško-nacijonalnim zavezništvom. Na vseh zborovanjih širom mariborske oblasti se zborovalci brez raziike strank kar naj-ostrejše zgražajo, kakor hitro se jim pojasni ta sramotna zadeva. Klerikalna ш radikalska celjska in mariborska gospoda bo dobila na dan volitev odgovor, ki bo grenak in zaslužen. A naj si ne utvarja, da bo naše narodno zavedno ljudstvo to narodno izdajstvo po volitvah zopet pozabilo!
Za rešitev našega vinogradništva
Občina Krško ia kmetijska podružnica v KrSkem sta poslali kot zastopnici vinogradnikov in sploh v interesu prebivalstva krškega okraja ministrskemu predsedniku Ki-koli* Uzunoviču v Beograd protest proti znižanju uvozne carine na vino prilikom podajanj za trgovinsko pogodbo e Francijo, te pri 50 zlatih dinarjih carine so vinogradniki tega okraja uničeni. Zasiišita naj se Zbornica za trgovino in obrt ter Kmetijska družba v Ljubljani, kakor tudi vinarski strokovnjaki. Spomenica končuje iako-le: «Gospod minister! Našemu prebivalstvu, ki шц daje glavni dohodek vinograd, m ki je po èlabih letinah in visokih davkih do kosti izmozga-no in na robu propada, preti pogin.> Spomenico sta podpisala župan krški gosp. Joško Pfeifer in predsednik Kmetijske podružnice gosp. Franc Vodopivec.
(Op. ured.: Žal od Trgovske zbornico ni nič pričakovati, kajti tam mesto pravilno izvoljenih mož pasu je komisar, ki ga je postavil isti gosp. Krajaf, katerega delegati so ponudili Francozom v Parizu nižjo carino. Zbornica je v odločilnem trenutku mrtva. Ti>ii od <Kmetijske družbo ni pričakovali dela, ker je v radičevskih rokah.)
Split, U. januarja, n. PosL dr. Grisogoao je poslal ministru Krajaču obširno pismo, v katerem povdarja, da bi bila nameravana carina za vinsko produkcijo države uničevalna. Za Dalmacijo, kjer je produkcija vina največji poljedelski izvor, obenem pa raji posebnih razlogov (trda tla, pomanjkanje gnojil, razkosan ost obdelane zemlje, isselje-nibtvo, neurejeni 3grajni odnošaji) relathno draga, na drugi strani pa vsled geoloških in klimatskih razmer nenadomestljiva z drugo kulturo, bi bila ueprecealiiv udarec. V Splitu se prodaja viško vino na drobno po 9 do 10 dinarjev. Predsednik Zveze kmetijskih podružnic za ormoški okraj gosp. Lovro Fe-tovar računa, da bi liter najboljšega francoskega vina Bordeaux veljal pri carini 50 zlatih dinarjev franco Ljubljana 10 Din 90 p. K temu je treba pristaviti, da bi mogel biti prevoz do Splita po morju še ceneni.
Gosp. minister! Vi ste ob priliki «Jadranske razstave» imeli priliko, da vidite ne samo količino, različnost ter odličnost dalmatinskih vin, temveč fte tudi culi ia se tami prepričali, da je edina možnost aapredka tega važnega dalmatinskega produkta, da se produkcija vina induetrijalizira, da se for-stra čim jačja produkcija finih tipov namiznih vin, likerje s-, konjaka itd S carino 50 zlatih dinarjev bi bila ta motnost presekana. Najhujše p« je v tem, da hi po dogovoru s Italijo, ako bi to ogodnost dobila Francija, jo artomajsko dobila radi Italija, kar bi po mojem mnenju pomenjalo, da bi bili eeostav no poplavljeni z italijanskim vinom.
Gosp. minister! Smatral sem za svojo dolžnost, da Vas opozorim na to veliko nevarnost, ki preti nažemu že itak težko preiz-kušaaemu kmetijstvu, ter Vas s pridržkom, da bom to stvar še nadalje zasledoval, prosim, da sprejmete zagotovilo o mojem osebnem spoštovanju.
Narodni poslanec dr. G. B. Angjelinovič ie posla) miniftru trgovine naslednjo brzojavko:
Minister trgovine dr. Krajač, Beograd. Prosim, upoštevaje težke razmero in želje dainiaHnftl^h vinogradnikov ter zs vsako
ceno preprečite, da se v novi trgovinski j» gcrfbi « Francijo dajo na škodo domačih vui ugodnosti vinu francoske provenijeaee.
~ Beograd, IL januarja, p. Vinogradniške in druge gospodarske organizacije iz Dalmacije so poslale ministrskemu predhodniku in vsem resornim ministrom brzojavko, v kaleri najenergičnejo protestirajo proti ca. meravanerau znižanju carine na uvoz vin.7 is Francije, ki se skuša uveljaviti v novi trgovinski pogodbi med našo državo in Fran-
Radicevci priznavajo
Kam so izgiolli mUijtmi TPD ln stotisoči iz časov voiovske knpčije.
Zagrebški radičevski večercik beleži >Ju-trovo* ugotovitev, da so radičevci preko Slavenske banka preleli koucem 1 1925 cd Trboveljske družfce dva io pol milijona O c »v propagandne svrlie* 1.Večer« tega poročila ne demantira, pač pa smatra dejstvo, da je bilo izplačilo izvršeno kot dokaz, da je Trboveljska družba pravi lastnik »Slavenske banke« in vsled tega za ијед polom odgovorna. Svoj komentar pa zaključuje radičevski list s sledečo pcrplcksno kcnkhizijo: »Da je * Jutro« moglo dobiti te podatke, znači, da, Trboveljska družba šc vedno podpira SDS v Sloveniji.« Radičevci so se s to bedasto trditvijo dvakrat blamira!!. Prvič 50 pozabili, da je razkritje o dva in pol milijonski podpori TPD radičev-cem že precej časa javna stvar Laa: je klerikalni poslanec g. Kremžar vložil tozadev -no Interpelacijo v Narodni skupščini, v kateri so navedene mnoge podrobnosti. Niti takrat niti sedaj radičevci niso demantirali! Drugič pa se radičevski večerni k očividno ue zavedi da ie s svojo konkluzijo naio ugotovitev tudi direktno potrdili- Kajti s tem, da smatra, da je informacijo o dva in pol milijonski podpori mogla dati »Jutra« k TPD, priznava da TPD -to ogromno podporo radičevcem tudi res nakazala.
Tako je torej stvar, popolnoma pojasnjena. Sedaj je staviti !e še vprašanje: гакг: radičevci ne povedo, y katere svrhe so porabili ogromno vsoto? Zakaj ne vrnejo denarja Slavtnski bank'? Na nobenem polju radičevci ne pokazuiejo nobene delavnost, -nič ne storijo nc za kulturni, ne za gospodarski, ne za nacionalni napredek ljudstva. Kam so torej izginili milijoni? Mar v privatne žepe? Kam so šli siotisoci. ki so jih radičevci za časa znane Pucljeve volavske kupčije prejeli od pok. ravnatelja Inipeksa L',-gvarta, ki je bil ua tej kupčiji udeležen?
Politične beležke
Kaj je «Slovencu» gluposi?
Včerajšnji «Slovenac» piše, da je trditev, da so bile deželne avtonomije v Avstriji nekaj zelo slabotnega in ророклтз v rok: dunajskega centralizma, čisto navadna gluj post. To piše «Slovenec» kljub ugotovitvi, da je zakone deželnih zborov sankcijociraJ cesar šele na predlog ministrov in da n: bii noben zakonski predlog potrjen, alo ga inn nister cesarju ni hotel predložiti medten ko bedo skiepi oblastnih skupšSn avtoma» ticno stopili po kratki dobi v veljavo, če jih vlada odobri ali ne. «Slovencu* je mexi» da sploh vse glupost, kar sc ne strinja ч klerikalno demagogijo.
Proti terorju na magistratu
Včerajšnji »Slovenec« piše, da hoče Ljubljana pri oblastnih volitvah nastopiti proti terorju SDS na ljubljanskem magistratu. Doslej še nismo vedeli, da od vlade RP postavljeni komisar v imenu SDS vrši teror na magistratu; o tem nas je šele poučil r Slovenec«. Kar se pa tiče terorja, k: ga je izvajal bivši gerentski svet na magistratu, pa naj klerikalci Ie svobodno pra-' tako kakor proti sedanjemu terorju SDS na magistratu nastopajo Prepričani smo, da bo uspeli na strani SDS! Teror, ki ga je vršil gerentski svet se namreč še sedaj pc-zna na novih ljubljanskih cestah, ua stanovanjskih hišah, ca povečani mestni elektrarni, na novi klavnici, v zmanjšanju občinskih davščin itd. itd. Ti teror je pustil veliko lepše sledove kakor pa tisti teror, ki so klerikalci vršili nad občinskimi avtomob: : in mestnimi konji, s katerimi so se vozili c{< nedeljah na izlete in se pijani prevračali v iarke.
Jugoslavija na poti k diktaturi
Tako se glas; naslov članka, ki ga v dunajski nArbeiterzeirung! pri občuje Hermauj Wendc! Članek je v podrobnostih netočen, a zasluži, da reproduciramo glavno vsebino. Wendc! pravi, da kamarila, katere šef da Je naš rimski poslanik Zlvojia Balugdžiii, deluje na uvedbo diktature pod vojaškim vodstvom ter 'menuje v tem oziru ua prvem mestu bivšega prvega ljubljanskega di-vtzUonarja, sedanjega armljskcga komandanta v Sarajevu generala Krsto Smi'jani-isu Seveda, pravi Wendc!. je jugoslovenski parlament mnogo kriv. Odkar je umrl Pašič, je parlamentarna ideja izgubila svojo glavno oporo. Dogodil, kj so sc odigrali povodom zadnje vladne krize, so Wendlu dokaz, da je prvi korak k diktaturi storjen. Kot glavnega protivnika diktature navaja SDS. Smatra, da so tudi klerikalci proti njej, češ da so odkloni!: vstop v vlado, v kateri sta 2 geneza. (Ta informacija g. Weçdla je povsem napačna.) Wendel smatra, da bo i-fd oMasiaih volitev odloči'^ za to, ali pride do novih skupščinskih volitev, ali pa bo viatda skušala »fortvurštlati Po njegovem mnenju je apei na vofike edino sredstvo, da se povsem zavožena situacija razčisti. Poleg teh glavnih misa ca vaja g. Wende' vse рошо netočnih pedrob nosti sedanje v'adne kombinacije, kj jo je šem kraljevskem dvoru uveden špansk' ce-remonšjel in Ia « kralj vozi v galakočijah pred katerimi jer jijo jezdeci s cofi in peri-кгт! — sam Влг vc. Kakor bi moglo biti tudi g. Wendîn гааао, }e jugoslovenski kraljevski dvor eJsn najbolj demokratičnih in mnogo boli priprost aego jcara&ater; reoa-bl3canskl prezitfij.
Pride!!
Najlepši ruski lil m slovitega režiserja Cecil B. de Mille V glavni vlogi znani MIHAEL V A R K O N Y
Brodar z Volge
Pride!!
Pretresljiva ljubav brodai a Volge z
ru^ko princeso! Zopet velefilm k oa Vam prmese Kino , OVOR *.
Zimska sezona v Kranjski gori
Pravijo, da imajo Borovci že izza poganskih časov od samega ljubega boga privilegij, da morejo doseči vse, kar jim pade v glavo. Pa bodi že, kakor hoče; saj nič ne rečem, ampak samo to povem, da so si za letošnji božič zahoteli snega in smučarjev. In krivec izza Vitranca jim je nasul snega in iz mest so se prismejali smučarji s tenkimi nožicami in smučarke v. ozkih, dostojnih hlačah, da jim ne more do živega najzagrizenejši in zelotski farizej. V početku so bili smučarji le redki; sumljivo so prihajali, ker niso popolnoma zaupali borovškemu, od ljubega boga potrjenemu privilegiju. No, sedaj jih je že poštena trumica in vse senožeti in obronki okrog doline so že na gosto razorani od lahkih in težkih smuči. In sneg pada in prši in se dviga vedno više. Rezek veter brije od Prisankovih in Razorjevih sten in smučarju, sedečemu pri oknu Slavčevega hotela, se smeje srce, a resnično ne zaradi črno-lase Milke in tudi ne zaradi njenih globokih, kakor gorsko jezero tihih oči.
Da je Kranjska gora — bog in država nas že enkrat rešita tega nerodnega imena! — trenutno od smučarjev ne-povoljno obiskana, je krivo samo dejstvo, da se je letos športni interes obrnil na Pohorje. A ta interes je samo trenuten. Zdaj, ko je Borovška ves vsa zasuta s snegom, bodo prihiteli k nji zopet vsi stari znanci. Planine so le planine in vse drugo je, če strmé krog tebe zasnežene smreke, ko drviš brez sape na smučeh navzdol, ali pa če se ti smejejo neposredno v obraz beli vrhunci dobrovoljnih gorskih očancev. človek se čuti vse bolj drugačnega in mogočnejšega in lažje vriska in plaši divje koze, ki se skrivajo v kopni in topli lopi.
Trenutno se vrše na najugodnejših pozicijah tekme naših športnih klubov. Bratovsko so zastopana vsa tri plemena in se bogme ne dolgočasijo. Teren je izvrsten in vreme prav po smučarskem koledarju. Tudi letos priredi naša vojska svoje običajne smučarske kurze. Dne 10. t. m. se je pričel kurz za naše oficirje. Oficirjem slede podčastniki in moštvo in Borovški vesi vso zimo ne bo zmanjkalo gostov. Pratika napoveduje mnogo snega in mraza in smučarjem sveto leto. Kakor se zdi, se bo vršila mednarodna smučarska tekma v Borovški vesi v najsijajnejših razmerah in bodo imeli naši tekmovalci najlepšo priliko, da se dostojno in praktično trenirajo. Borovška ves ima na razpolago nebrojno smučarskih terenov, ki so pa žal povečini popolnoma nepoznani. Šablonska je Planina, šablon-ska tudi Vršič in Martuljek. A po vseh teh krajih se vrše običajno vsako leto tekme. Udeležnikom se ne nudi nič novega, kakor tudi ne vsakoletna skakalnica gori za Gmajnioo. Dosti je zagrizenih smučarjev, ki poznajo mnogo lepših prostorov tam pod Razorjem in Škr-latico, a so rajši tiho, ker nočejo z nikomur deliti veselja in tihega smučarskega razkošja. Domačini so pa preleni, da bi tujcem pokazali tiste krasne prostore in bregove. Radi tega jih pa ne pozna širši smučarski svet in se mora stvari na škodo zadovoljiti s šablono. Borovci bi morali biti malo pod.ietnejši — recimo, da bi stopili kilometer dalj od svojega gozda ali pa bi se obrnili namesto dvakrat, trikrat okoli sebe.
Interes celokupnega smučarstva zahteva, da se pokažejo gostom vsi skriti in nepoznani prostori, ki so kakor nalašč od narave odbrani za zimski sport. A to zahteva tudi interes Borovcev samih. Naš «smuk» velja vsem ljudem, ki so dobre in vedre volje; a ima tudi drug pomen, ki pa najbrž nikomur ni ljub, a še najmanj pa Borovški vesi, po božjem pečatu in privilegiju edino smučarski lastnim.	Jos. Vandot.
Iz tajništva Z. K. D. Ljubljana
Pojasnilo udeležnikom predavanja na Koroški Beli dne 30. decembra 1926. Krajevna organizacija SDS na Koroški Beli-Javornik je zaprosila ZKD v Ljubljani za predvajanje filma o češkos'uv aški armadi na dan 30. decembra 1926. Prošnjo je prejelo tajništvo ZKD dne 28. istega meseca ter je še isti dan zahtevalo od k. o. Koroška Bela natančnejša potrebna pojasnila in brzojavni odgovor. Pismo, ki je bib oddano v Ljubljani na gl. pošti dne 28. decembra ob 15. uri, je dospelo na Javornik šele 31. decembra preteklega leta. Rabilo je torej za kratko progo 50 km cele štiri dni. Seveda se radi tega predvajanje filma ni vršilo. Ljudstvo, ki je hotelo predstavi prisostvovati, je bilo ogorčeno, vendar moramo ugotoviti, da krajevno organizacijo SDS na Koroški Beli. še manj pa ZKD ne zadene pri tem niti najmanjša krivda, pač pa ie vsega tega vzrok le poštna uprava. Vsa društva pa naj se iz tega primera uče to. kar vedno in povsod povdar-jamo, da je za predavanja in kino-predstave prositi najmanj 10 dni pred vsako prireditvijo.
Misli k Bethovnovi proslavi v Ljubljani
Štabi koncertni obiskovalec nam piše: Kakor čujem, bomo v letošnjem letu, v ka» terem proslavlja ves glasbeni svet stolet» nico Beethovnove smrti, tudi v Ljubljani slišali največje njegovo instrumentalno de» lo: IX. simfonija s sklepnim zborom na Schillerjevo odo «Veselju». Prvič se je to delo v celoti izvajalo v Ljubljani 19. maja 1902. ob priliki dvestoletnice Filharmonič» ne družbe, zadnjič pa 9. maja 1905., torej pred več kot dvajsetimi leti na slavnost» nem koncertu Filharmonične družbe ob pri» liki proslave stoletnice Schillerjeve smrti. Lepo je, da se v letošnjem spominskem le» tu ponovno izvaja to najogromnejše Bee» thovnovo delo, ki je večini naših sedanjih koncertnih posetniicov v Ljubljani niti ne pozna. — Ni mi pa razumljivo, da priprav» ljata baje to delo kar hkrati dva Ijubljan» ska koncertna prireditelja, pa ne morda ka» kor bi bilo pričakovati, za skupno izvaja» nje, temveč kakor vse kaže, bomo imeli priliko slišati 9. simfonijo v istem mesecu (marcu) v dveh različnih formatih pod dve» ma različnima dirigentoma. Obljublja nam jo g. operni ravnatel-' Polič z opernim or» kestrom in pevskim zborom ljubljanske Glasbene Matice, napovedal pa nam jo je tudi že g. višji kapelnik dr. Čerin z muzi» ko Dravske divizijske oblasti in s pevskim zborom mariborske Glasbene Matice.
Prav lepo in častno! Toda dovoljujem si vprašati oba imenovana gospoda, ali se ču» tita, kar se tiče orkestra, ki ga imata na razpolago, dovolj močna za samostojno iz» vajanje tega orkestralnega kolosa? Aii bi ne bila združitev obeh navedenih orkestrov za izvajanje 9. simfonije bolj umestna in idealnemu podvzetju bolj koristna? Nam ne gre za osebe, temveč Ie za kolikor mo» gcče veličastno in mogočno izvedbo tega neizmerno velikega dela.
Ta moj nasvet podkrepljuje zlasti mne» nje najodličnejšega Beethovnovega inter» prêta Feliksa Weingartnerja. ki pravi: «Smatram izvajanje 9. simfonije s slabo za» sedenim godalnim orkestrom kot popolno» ma nezadostno; če se pa pomnoži godalni kvintet, je pa brezpogojno potrebna po» dvojitev lesenih pihal. Koncertni zavodi, ki razpolagajo le z malimi orkestri, naj te» ga dela ali sploh ne izvajajo ali pa naj se ne strašijo niti stroškov niti truda za zdru» žitev zadostnega števila dobrih godbeni« kov, seveda tudi k izdatnemu številu sku» šenj. Boljše je namreč slišati 9. simfonijo enkrat dobro kakor pa večkrat slabo.» Na drugem mestu, na katerem interpretira Weingartner neko prav posebno zavito in opasno mesto 4. stavka, ki je po njegovem mnenju sploh ni mogoče pravilno izvajati brez podvojen:h pihal, vzklika: «Naj bi že prišel čas, da bi se '9. simfonije sploh ne lotili dirigenti z malimi orkestri!»
Za naše razmere je ta poduk z ozirom na dejstvo, da imamo v obeh navedenih orkestrih dovolj sposobn'h moči na razpo» lago, zelo dobrodošel. Ali bi ne bilo naj» pametneje, da bi se ba orkestra v ta na» men združila v mogočen orkester, vreden Beethovnovega velikega dela in pomemb» nega slavja. Tudi osebno vprašanji: bi bilo
udje
morda mogoče rešiti brez nepremostljivih ovir tako, da bi n. pr. premijero dirigiral eden. reprizo pa drugi obeh gg. dirigentov. Publika pa bo gotovo hvaležnejša, če bo slišala 9. simfonijo v popolni, vsem zahte» vam partiture odgovarjajoči sijajni formi, kakor če bi se ji nudilo to remek»deIo v nepopolni zasedbi in to na reprezentativ» nem koncertu Beethovnove stoletnice.
Te misli podajam v blagohotno razmi» šljanje, dokler je še čas.
J l«vv * t* v •
Gledališče m fmancni
delegat
Od g. fin. delegata dr. Karla š a v n i k a smo prejeli sledeče pismo:
Na protestnem shodu, ki ga je minulo nedeljo priredilo Ud r oženje gledaliških igralcev v Ljubljani v obramlbo interesov našega gledališča, me je g. predsednik B e t e 11 o prosil za javno izjave o informacijah, ki jih je prejel (od koga?) glede redukcije gledaliških kreditov in dotacij.
Ustrezam drage volje temu pozivu, dasi bi bil iskreno želel, da bi se bil g. Betetto tudi pri meni informiral, preden je vrgel stvar med ljudi. Mnogo, žal, nisem mogel storiti za našj gledališče. V skromnih mejah svojega delokroga pa sem mu dal toliko dokazov simpatij in naklonjenosti, da sem, mislim, zaslužil to obzirnost, ne pa, da se takoj, četudi !e v cbliki vprašanja, obkladam s težkimi očitki. Ako se še tako operem — in že potreba, da se perem, ni baš prijetnost! — kdo more še popolnoma ustaviti oni val »začudenja« in »ogorčenja«, ki so ga »konstatacije« (?) g. Betetta »naravno izzvale« in ki je po »SI. N.« od 11. t. m. šel med svet?
Kaj se mi podtika? Kakor znano, je kredit za 13 zvaničnikov našega gledališča v oficijelnem tiskanem eksemplaru budžeta 1936-27 pomotoma, vsled tiskovne pogreške, previsoko izkazan, namreč s 660.960 mesto s 64.496 Din. Diferenca znaša torej 596.464 Din letno ali 49.705.33 Din mesečno. Bistvo informacij g. Betetta obstoja v tem, da bi se bilo baje fin ministrstvo, čim je zasledilo vso stvar, zadovoljilo s tem, da se samo trije obroki (januar—marec 1927) odtegnejo gleda':šču, da pa sem jaz, finančni delegat, »iz lastne inicijative« stvar tako pretkano zasnkal, da Gen. dir. drž. računovodstva, ki sama seveda 64.496 ne zna odšteti od 660.960, zahteva še ostalih 9 obrokov.
Ali moram res še aaglašati, da so to bajke, ki se razširjajo ali — zlo voljo kljub vsemu izključujem! — iz interesa, da zopet jaz prevzamem vlogo svetopisemskega kozla ali pa iz totalnéga nepoznavanja naših budžetskih in blagajniški prilik v obče in konkretnih odredb ministrstva še posebej?
V	detajle se ne spuščam in imam tem manj povoda za to, ker mi je g. upravnik H u b a d torej oni organ, ki se ga stvar v prvi vrsti tiče., spontano izjavil, »da je po njegovi vednosti delegacija v tej zadevi ne samo absolutno korektno pastopala, ampak tudi do skrajnosti ščitila inWese gledališča, kar je razvidno že iz tega, da na lastno odgovornost še do danes ni izterjala vse svo-te, ki se je vslsd znane tiskovne pogreške porabila preko dopustne mere.«
V	Ljubljani, dne 11. januarja 1927.
Delegat Šavnlk m. p.
Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani
Eno leto je pripravljalni odbor delal na ustanovitvi tega društva in da je svojo nalogo dobro vršil, je pokazal ustanovni občni zbor. ki je v nedeljo, dne 26. t. m. gotovo odločilno posegel v zdravstveno zgodovino Ljubljane in Slovenije s tem, da je ustanovil »Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani«
V malo dvorano hotela Union je prihitelo mnogo ljudi, samo takih, ki jim je mar dobrobit našega ljudstva. Zborovanje so počastili s svoio prisotnostjo gg.: inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani dr. Vukičevič, min. n. r. A Kristan, sanitetni referent za ljubljansko oblast dr. Ma-yer„ šei-zdravnik Okrožnega urada dr.
Kolosalno;	Zanimivo I	Napeto
■v
„Žene velikih strasti"
Usoda glasovitih žen v 8 veli ih de anjih. — V gtaviih viogah odlični umetnik Fern Andra, Grofica Esteihazy. Pa i Otto theodor Loos. — Kraljeve plesalke — L ubezen belii skega kralja m pr r cese Ch пгу s ciganom Rigom. — Divja i|U irzen Diamatski veliki visi — Burni doživi aji. — Film sjaia lahkoumno-ti n lepite —
Vilki usjeh pri včerajšnji pre nijeri Janes ob 4, pol 6., pol 8 in 9. upi
Kino «LJUBLJANSKI DVOR»	Tel. 730.
Bleiweiss, šef-zdravnik drž. železnic dr. Tičar, sanitetni referent dr. Dolšak, prima-rij dr Gosti, višji srezki zdravnik dr. La-paijne in še mnogo drugih odličnih oseb.
Občni zbor je otvoril z govorom o pomenu io namenu novega društva šef Higienskega zavoda g dr. Ivo Pire kot predsednik pripravljalnega odbora. Podal je lepe smernice za društveno delo za precej dolgo dobo, ki naj bo kronano s tem, da dobimo Zdravstveni dom — trdnjavo, iz katere naj se širi zdravje po mestu in deželi.
Nato je podal poročilo pripravljalnega odbora, ki si je z nabiranjem članov in s širjenjem :deje o potrebi takega društva med vse ljudi, pridobil obilo zaslug in mu gre topla zahvala.
Po sprejetju društvenih pravil je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: dr. Ivo Pire za predsednika in v odbor gg.: dr. Živko Lapajne, gdč. M. Umbergerjeva, dr. Bojan Pire, Vladimii Pfeifer, Vendelin Sadar, Vinko Zor in Rudolf Prešeren V smislu društvenih pravil sta bila ustanovljena dva odseka, in sicer za javno higijeno, kateremu je bil izvoljen za načelmka g. dr. Mavricij Rus, mestni firk v Ljubljani in organizacijski odsek z načelnikom g. dr. Bleiweis-som, šef-zdravnikom OUZD.
Pri slučajnostih sta bila na predlog navzočih izvoljena še dva odseka, in sicer odsek za stanovanjsko higijeno, katerega načelnik je g dr Zivko Lajpajne, in odsek za postavitev doma za idiotično deco, alkoholike, katerega načelnik je g. primarij dr. Gosti. Za članarino je določen znesek letno 12 Din,, kar omogoča vsakemu vstopiti kot član v društvo. Za društveno glasilo se sprejme list »Zdravje«, ki že dve leti izhaja in razširja misel na higijeno med narodom. Na predlog dr. Ž, Lapajneta bo društvo predvsem gledalo na to, da kje ob morju preskrbi zdravilišče za škrofuiozme otroke, ki nimajo doslej nikjer pomoči. Ustanovitev takega zdravilišča ne bi bia združena s prevelikimi stroški Društvo bo skušalo doseči za svoje člane tud; zmerne zdravniške takse in cenejša zdravila.
Novemu društvu z idealnimi cilji in z realnim delom želimo vsi uspešen napredek!
Nenavaden gost v zaporih celjske policije
V torek, dne 11. t. m. okrog 8.30 dopoldne so opazili pasanti po celjskih ulicah nenavadno prikazen. Najbrž pred zasledujočim psom se je zatekel v sredino mesta že ves upehan mlad srnjak, ki je bil ravno tako neprijetno iznenaden, kakor so ga začudeno opazovali ljudje po v tem času precej živahnih ulicah. Kakor se je ugotovilo, je tekel po Strossmayerjevi in Vodnikovi ulici v ulico Kralja Petra in po tej naravnost v vrata trgovine trgovca Werena na vogalu Prešernove ulice in Glavnega trga. K sreči so vrata zavarovana z železno mrežo. V to je trčil ne da bi bil zdrobil kako šipo. Poškodoval se je samo neznatno na gobcu.
Nenavadrïega nasilneža so oddali takoj v zapore celjske mestne policije, da se ugotovi njegova identiteta. Spočetka se je obnašal v samotni celici precej renitentno. a se je s časom pomiril, ko je videl, da ima samo prijazno gospodo okrog sebe. Na mehki posteljici se je nato za nekaj ur odpočil Bil je že ves moker, ker je preplaval na bregu najbrž Savinjo ali kako drugo reko. Med tem časom se je ugotovila lastninska pravica. Pripasti bi moral lovskemu najemniku reviria v mestnem okolišu, ker pa ta običajno tu ne redi srnjadi, so mladega gosta popoldne zopet izpustili za mestnim vrtom ter prepustili njemu sasemu, da si poišče revir in svojo bodočo nevestico.
Pri tej pril'ki se je na policiji ugotovilo,
da še ni imel noben rjihov gost toliko prijaznih obiskov, dasi so spravili že marsikoga pod svojo gostoljubne streho.
Konec poštne afere
Preiskava o poštni tatvini 79.350 Diu je bila včeraj zaključena ter je policija vse spise Uročila državnemu pravdniku. Mat! Mandljeve žene. Marija Prašnikar, je priznala, da si je od ukradenega denarja pridržala in porabiia jkrog 50 Din. Policija je včeraj izročila sodišču njo, dalje Franceta Mandlja, njegovo ženo Heleno in sicer vse radi prestopka prikrivanja ukradenega denarja, odnosno radi suma deležnosti tatvine.
Ogenj na Selu
V ponedeljek, okrog 21. ure, je žena delavca Antona Mikliča. stanujoča v hiši št. 11 na Selu pri Ljubljani, opozorila svojega že v postelji ležečega moža na čuden pojav. S strehe hiše ie naravnost lila voda in udarjala pod kap pred hišo Možu se je zazdela stvar še bolj čudna. Zato je stopil v vežo, kjer pa mu je udaril v nos močan dim. Od-hitel je pod streho, kjer je našel vse v ognju. Pod streho je gore.a slama, vnelo se je pa tudi že strešno tramovje. Miklič je hitel po pomoč, nakar je po'eg policijske straže prišla na kra.i nesruče kmalu tudi moščanska požarna bramoa, ki je ogenj v dobri uri udu-šila. Zgorelo ie v podstrešju do dva voza slame in polovica podstrešnega ogrodja. Skoda znaša okrog 5.500 Din, ki jo trpi lastnik hiše tovarnar Adolf Mergenthaler iz Vodmata
Kako ie ogenj nastal, doslej še ni ugotovljeno. Mogcče je, da ga je zanetila iskra iz dimnika, še bolj verjetno pa je, da je ogenj podtaknila z.cbna roka.
Pred sodn*k?
«Ti Jaka, a kupiš lampa?» Na sv. Petra cesti je tako vprašal brezposelni Lipe kro« jiiča Jakca, ki je radovedno ogledoval ko« lesno svetilko. Bil je mrzel novemberski dan lanskega leta in Lipe je ves trepetal ir silil v Jakca svojo svetiljko. Jaka se si« cer na take stvari ne razume preveč, ven« dar je vedel, da je svetilka, ki jo je Lipe ponujal za 30 Din- najmanj 100 Din vred» na. Pa se je Jaka polakomnil in kupil sve« tilko, čeprav je sumil, da je ukradena. Ker je plačal za luč wremalo, bo pa zdaj plačal
še 100 Din v sodno blagajno.
*
Koncem novembra lani je popivala vese» la družba v Florijanski ulici pri «Veseli mamici». Med vsemi je bil najbolj navdu» šen pek Tinač, ki je v svojem prevelikem navdušenju jel rogoviliti z nožem. Ko mu je dejal prijatelj Karol, da naj spravi svoj pipec, ki ni za nobeno rabo, s ; je Tinač raz» hadil in hotel pokazati prijatelju, kakšen oster nož ima Skočil je h kolesu vrvarja Jeroma in prerezal s krepkim sunkom pneu» matiko. Plašč in cev sta bila pokvarjena, a Tinač se je samo norčeval iz Jeroma. ki je zahteval 170 Din odškodnine. Zdaj bo pa rad plačal odškodnino pa še dva dni bo sedel.
Avtomobilist Podlasica se ie zadnjič v Šentvidu nažehtal, d i je vse videl v dvoje. Ko je vozil zvečer \ Ljubljano, je opazil v mesečini na cesti dva velika ovčarska psa. Zdelo se ,.iu je, da mora to bili sa» mo cn pes in da se mu malo v glavi vrti. Fai ni imel čas i razmišljati, kateri nes je pravi in ognil se Pa se n; oonil resnic« nemu psu. temveč njeijovc u lažidvojniku in zavozil je v osa ovčarja. Kosti so za» hreščale in ubogo ščene je obležalo mrtvo. Podlasica je bil obsojen zato na 200 Din glohe. Radi nsa bo pa šc ir. 1 civilno prav« do, saj zahteva zanj go-podar Tone 2000 dinarjev.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Liubllanstca drama
Sreda, 12.: «Pahljača lady Windermere». B Četrtek, 13.: Zaprto.
Petek. 14.: «Pri lepi krčmarici». Premijera. D.
Sobota, 15.: «Peterčkove poslednje sanje. Dijaška predstava pri znatno znižanih cenah.
Liuhlianska opera.
Sreda, 12.: «Manon». A. Četrtek, 13.: «Tannhauser». E. Petek. 14.: Zaprto
Sobota, 15.: «Seviljski brivec». Delavska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 12.: «Manon». B. Kuponi.
četrtek 13.: «Orlov» C. Kuponi.
Delavska predstava v ljubljanski operi.
V soboto 15. januarja se vrši v ljubljanski operi predstava za delavce in nameščence. Predvaja se komična opera «Sevilski brivec». Cene polovične. Vstopnice dobite vsak dan od 10. do 12. dopoldne in od pol 6. do 0. ure zvečer v prosvetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču št. 2, ter na dani predstave 15. januarja pri operni blagajni.
Ljubljansko gledališče. Danes, v sredo, dne 12. t. m. se uprizori v drami za abo-nente reda B Wildeova igra «Pahljača lady Windermere», ki je žela pri premijeri največji uspeh. V glavnih ulogah nastopijo dame: Nablocka, Avgusta Danilova, Rogozo-va ter gg. Levar, Rogoz. Peček, Drenovec, Kralj itd. V operi se poje drevi Mašsenetova opera «Manon» za abonma A. Naslovno ulo-go poje ga. Lovšetova, Pousette — ga. Ribičeva, Javotte — gdč. Ramšakova, Rosette — gdč. Potučkova, Chevaliera des Grieux — gosp. Banovec, Grof des Grieux — gosp. Betetto, Lescaut — gosp. Mitrovič, Guillot de Morfontaine — goep. Mohorič, Bretigny — gosp. Šubelj.
Proslava 5Qletnice gosp. Danila na mariborskem odru. V soboto, dne 15. t. m. bo v mariborskem gledališču izredno slavje. Nestor slovenskih igralcev gosp. A. Danilo bo slavil 501etnico svojega nepretrganega odrskega delovanja. Dasi slavljenec ni član mariborske drame, je vendar naša prijetna dolžnost, da se i na na5em odru spominjamo velezaslužnega pijonirja gledališke umetnosti. Gosp. Danilo nastopi v naslovni ulogi moderne komedije «Večni mladenič». Кет je pričakovati za to sla vnos t velikega odziva, prosimo, da se vstopnice čim prej rezervira- : io pri dnevni gledališki blagajni (telefon 382).	'
Alfred Piccaver v Zagrebu. Sloviti tenorist dunajske Državne opere Alfred Piccaver je imel v soboto zvečer koncert v Zagrebu. Njegov program je obsegal v prvem delu pesmi in operne arije, v drugem delu pa angleške popevke. Kritika toži, da je umetnik pel nekam malomsrno.
Ljubica Oblak - Strozzi v «îladame Butterfly». Koloraturna pevka ga. Ljubica Oblak-Strozzi je nastopila po svoji partiji v «Plesu v maskah», katero je pela kot gost v Zagrebu in jo ponavljala pri nas v Ljubljani, te dni še naslovno ulogo «Madame Butterfly» Tudi ta nastop je imel v Zagrebu velik učinek.
Uspehi slikarja Save Šumanoviča v Parizu. Znani jugoslovenski slikar Sava Šu-manovič je zopet razstavil v Parizu. Ugledne francoske revije «L'amour de l,Art», «L'Art vivant» in «Crapcvuillot» so prinesle reprodukcijo njegovega dela ter ga obenem pozvale na skupno razstavo z znanim francoskim umetnikom Favoryjem. Sava Šumanovič se bo te prilike poslužii, obenem pa že sedaj razmišlja o tem, kako bo priredil samostojno kolektivno slikarsko razstavo v Parizu.
Stoletnica Beethovna. Ves kulturni svet bo slavil letos v marcu stoletnico Beethovnove smrti. Svečanosti bodo v vseh deželah. V Franciji je sestavil načrt za spominske slavnosti sam prosvetni minister Herriot, ki je določil, da se bo vršila soareja na čast j Beethovnu na Sorbonni dne 26. marca. Na Dunaju bodo trajale svečanosti od 26. do ' 81. marca. Izvajale ee bodo Beethovnove
simfonije, Fidelio, Egmont, Atenske razvaline in druga dela. Slične proslave bodo tu»li v Monakovem in v Berlinu ter v italijanskih mestih.
Prva kolektivna slovenska umetnostna razstava v Nemčiji. Znana berlinska moderna umetnostna revija «Der Sturm», ki jo že 17. leto izdaja umetniško društvo istega imena (pod uredništvom Herwartha Waldena), je v svojem decemberskem zvezku letnika 1926 (št. 9) priobčila troje reprodukcij slovenskih slikarskih del. Reprodukcije predstavljajo slike: «Poletje» Franceta Kralja, «Težake» Toneta Kralja in «Vas» Nandeta Vidmarja. Vsa ta dela 90 razstavljena od početka prêt, decembra v Sturmovem razstavnem salonu v Berlinu, na Potsdamer-strasse. Razstava, ld je bila prvotno projektirana do konca decembra, se je podaljšala do konca t. m. Udeležuje se razstave 12 članov «Slovenskega umetniškega društva» (prej: Klub mladih).
Dra spisa Miljenka Vidoviéa. Tudi pri nas znani voditelj Vidovičevega etično-kul-turnega pokreta Miljenko Vidovič je izdal te dni dve brošuri: drugo izdajo svojega predavanja o etični kulturi in ponatis predavanja «Dvije kulture», ki ga je imel v novembru minulega leta v Ljubljani. Tu kakor tam obravnava vprašanje, ali se da ozdraviti sedanja nravno in kulturno razkrojema in izčrpana družba. Vidovič odgovarja pozitivno. Obe brošuri je založil «Uzgajatelj» v Sarajevu.
F. Mej i bi.
ivornca hranilne 'n dvigal
WIEN, IV/2.. Mommsengaiie 6. Oobaol a:
BLAGAJNICA: eklene oklopne blaçajm'cp blagajne za vzidanje, varnostne kijučalnice. domače hranilnike
DVIGALA: za osebe, bremena, ji d Ia in akte, dvigala paternosire, dvis ala za bo nike, pregledovanje in popravila dvigal.
Za dvigala:
Generalno lastoosUo u Slovenk in HrvHsko
Direktor Ing. R. ROESSER.
LJUBLJANA Gledališka ul. št. 4 lil nadstr Stalna aostovaimc montiran» » levicirene
Višji monter V1LIM TRAGER,
ZAGREB. Gundul čeva ulica br. 23 Ceneialno '.astontvo u Bosno
„M O N T A N I A", tehnlčko-k mer-cialno poduzeče. SARAJEVO. Kralia Petra ulica br. 9.
Domače vesti
*	Iz diplomatske službe. Za našega podanika v Atenah bo namesto pokojnega Fante OavrHoviča imenovan sedanji naš poslanik v Angori Tiča Popovic. Njegov nasiednik v Angori še ni določen.
*	Predsedniki volilnih odborov. »Uradni lis;« objavlja v 4. letošnji številki razglas, s katerim se objavljajo predsedniki volilnih odborov za poedina volišča pri volitvah v oblastni skupščini ljubljanske, in mariborske oblasti.
" Priseljeniška kvota za Zedinjene drža-ve. Kakor javljajo iz VVashingtona, je predsednik Cooiidge predloži! senatu nasvet, naj se število priseljenikov v Zedinjene drŽave zmanjša za 11.126. Posameznim državam se je priseljeniška kvota zvišala, tako Jugoslaviji na 777 (doslej le 671), Angliji in Avstraliji, dragim pa se je znatno znižala, tako Nemčiji, Češkoslovaški, Poljski in Italiji.
*	Hranilnica za državne uradnike. Po vesteh iz Beograda je bila te dni ustanovljena tamkaj Zadružna hranilnica za državne uradnike. Za predsednika je bil izvoljen generalni ravnatelj finančnega ministrstva Gjuričič. Namen hranilnice ie, širiti med uradništvom smisel za varčevanje. Hranilnica bo državnim uradnikom dajala cenene kredite ter zidala cenena stanovanja
*	Občni zbor Udruženja ofclikujočih umetnikov se je vršil prošio soboto v restavraciji s Ljubljanski dvoT« pri zadovoljivi udelf-žbi članov, h tajnikovega poročila posnemamo, da je- ta največja organizacija oblikujoč;h umetnikov, ki delujejo že celo vrsto 'e: v naši državi, v svoji slovenski sekciji razvila naravnost razveseljivo delovanje. Slovenska, sekcija šteje sedaj 40 članov ter uspešr.o zastopa slovensko oblikujoče umetnost pred javnostjo. Od bo rov o delovanje je obsegalo v minulem letu celo vrsto zadev, ki se tičejo umetnikov samih, a je posredovalo tudi pri kOnkurencah in razstavah, kar utegne zanimati širše občinstvo. Konkurenčna kiparska dela za narodno skupščino so bila privedena v tem letu skoraj do kraja. Udruženje je posredovalo udeležbo naših grafikov na jugoslovenski grafični razstavi v Lvôvu ter jé pripravilo teren za udeležbo slovenskih umetnikov tudi pri drugih razstavah v inozemstvu. Razen tega je priredilo Božično razstavo umetnin v Jakopičevem paviljonu. Te razstave se je udeležilo 21 članov. Blagajnikovo poslovanje pokazuje tudi zadovoljiv uspeh. Posebne važnosti je bilo, da ie Udruženje intenzivno pomagalo pri pripravljalnih delih za sestavo zakona o avtorskem pravu. Posrečilo se je dobiti v ta namen sodelovanje izkušenega strokovnjaka, višjega sodnega svetnika Antona Lajovica, ki ie za-S'.opal Udruženje na kongresih v Zagrebu in Varšavi. Imenovani gospod ic na občnem zboru poda! zanimiv referat o tem delu. Pri volitvah ie bil nato izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom in tajnikom. Odbor ie sestavljen iz naslednjih gg. Do! is ar, Fatur, M. Subie, Čudennan, Kre-gar. Šantel, Vavpotič. Namestnika sta gg. Škodlar in Vavpotič Ivan, preglednika pa gz. Gaspari ia Kamine. V Umetniški svet za tekoče leto so biii iZVOijsni gg.: Doli tiar, Jama, Jakopič, Plečnik, Sternen, Tratnik, Vavpotič in Vesel. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da st mesto projektirane elitne prireditve v Unionu priredi v Jakopičevem paviljonu v pustnem tednu humOristična razstava, ki bo ra Ljubljano, ker je tO novost. gotôvo velika atrakcija. Končno bodi Omenjeno, da ie občni zbor izrekel posebno zahvalo neumornemu rajniku arhitektu Fa-turju, ki je tekom razmeroma kratkega časa s svojim smotrènim delom dvigni! v izdatni meri ugled Udrliženja.
° Obmejne šole v srezu Maribor L b. so dobile leta 1925 za prireditev božičnic cd velikega župana v Mariboru 6090 Din podpore. Ker preteklo leto veliki župan vsled pomanjkanja kredita tozadevnim prošnjam ri mogel ustreči, podaril ie srezki poglavar Maribor levi breg šolam v to svrho 4500 Din podpore za kar mu v imenu obdarjenih izrekamo najlepšo zahvalo.
*	Lekarna v Slovenski Bistrici Po odredbi ministra za narodno zdravje je koncesija in Osebna pravica za lekarno v Slovenski Bistrici prenešena z imena mag. ML lana Kniewalda na ime kupca mag. Brani-slava Mondiza v Srpski Pade.ii.
*	Himen. V Celju se je preteklo nedeljo poročil g. Vinko Rebek iz znane celjske rodbine z gospodično Tončko Reberškovo iz Celja. Obilo :>reče!
*	Kioski za prodajo časopisov. Iz Beograda poročajo, da bo tamkajšnja mestna občina v kratkem postavila v vseh frekvônt-nejših ulicah približno 40 kioskov, v katerih «e bodo prodaja.il časopisi. Kioski bodo zgra jeni pO pariškem vzoru.
*	Štirje izleti na razne strani sveta. Društvo za tujski promet v Zagrebu, .-Putnik-priredi tudi letos vrsto ekskurzij. Poleg potovanj v Pariz, k: sta določeni za maj in september, sta na programu še dve novi potovanji: prijeten iz!e; po morju v Egipt in Palestino, ki bo trajal trideset dni, ter potovanje v Nemčijo. Za to potovan.ie se zanimajo z*asti gospodarski krogi.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl gosp. Matija Hvala, krošnjar. stanujoč v Flori-janski ulici. Pokojnik je bil od svoie mladosti do starosti zvest, neomahljiv pristaš bivše narodno-napredne in sedanje demokratske stranke. Značaien mož se je rodi! v Baški dolini na Goriškem, v Ljubljana se je nastanil že pred mnogimi leti ш od tn je večkrat prepotoval ves naš iugosloven-ski jug. V Sarajevu se je mudil na dan atentata. Hvala je bil inteligenten človek, ki je do zadnjega z zanimanjem zasledoval vse •jaše politično gibanje. Bil je dolgoletni naročnik naših naprednih listov-. Vrlemu možu časten spprftifl. njegovemu sina m hčeri naše iskreno sožalje!
*	V Vrdniku je odpuščenih 450 rudarjev.
V Beograd je predvčerajšnjim prispela de-
pntacija petih rudarjev iz rudnika Vrdnik v Sremu ter izročila spomenico ministrskemu predsedniku, predsedniku narodne skup ščine, iinančnemu ministru in načelnikom parlamentarnih klubov glede ustavitve dela v državnem rudniku Vrdnik. V spomenici se naglaša, da je direkcija omenjenega rudnika početkom januarja sklenila, da ustavi delo v rudniku ter ie takoj odpustila 450 delavcev, ki so sredi zime vrženi na cesto. Razlog za ustavitev dela je baje zmanjšanje kredita za delavce »u svrhu štednje«. Ministrski predsednik ie dcputaciji obljubi", da bo v zadevi intervenira! pri finančnem ministru. Upati je torej, ca bodo odpuščeni delavci zopet sprejeti na de!o. * Za mladeniče, ki pridejo na nabor, kakor tudi za njihove roditelje je zelo poučna knjižica --Obveza službe pri vojski«, ki jo je sestavi! kapetan Rudolf Jirvanc. V brošuri lahko dobe vsa potrebna pojasnila in navodila glede vOiaŠke službe kakor na primer: Kdo je oproščen vojaške službe. Kdaj se skrajša ros v stalnem kadru, kako se delajo prošnje za oprostitev, kako ie z dopusti, kako je z vojaškimi vežbami, kdaj se vežba lahko odloži itd. Vse to so vprašanja, ki zanimajo ne samo vsakega rekru-ta in njegove reditelje, marveč vsakega vojaka in sploh vsakogar, ki ie bi! vojak Zato bi mora! to knjižico imeti vsak vojak brez izjeme, ker najde v nji vse. kar potrebuje v vojaški službi. Brošurica stane samo 10 dinarjev in se dobiva pri piscu. Naslov: Rudolf Juvanc. kapetan v Cèliu.
*	Sfinga na ljubljanskem Gradn. Stanovanjska kolonija na liublj. Gradu si ie postavila na svojem dvorišču sneženo sfingo. Grajska kolonija jo je dobro zadela Nekateri SÔ godrnjali. Bali so se za sneg. kaj hočemo, vestni so in iz pridobitvenih krogov. In pa še cekaj — všeč jim is bilo levje trupio namesto saniave človeške glave so si Pa želeli obraz svoje Ksar.tipe... pa kal. to bi ne bila več sfinga, kot jo ie modeliral Jerora Jože. samouk, pa izboren kiparski talent Sfinga 'e že oledenela in si io lahko vsakdo ogleda.
*	Išče se Janez Lah. posestnika sin iz Klance št. 21. Pogrešaneč ie odšel od doma v mesecu juliju in od tega časa ni več sledu o njem. Ako bi slučajno kdo vedel kake podatke o niem nai tO sporoči njegovemu očetu Ivanu Lahu. posestniku. ICanec št. 21 p. Komenda. Opis pogrešanca: oblečen v riâv-kasto obleko, srednje postave, star 32 let. ne popolnoma normalen in brez vsakih dokumentov.
*	Po 12 ietib se ie oglasil iz Rusije. Sarajevski listi objavljajo zanimivo vest o Slovencu Antonu Boltetu, rodom iz Kamnika, kier še danes živi njegova mati Žive! ie več let pri svoji sestri v Sarajevu Ko ie izbruhnila svetovna vojna, le tudi Anten Bo!tc- odrinil s prvimi transporti v Galiciio. Že v prvih borih ie bil ranjen in ujet. Od takrat niso njegovi svoiti prejeli nobenega glasu več od njega. Uradno ie bi! proglašen za mrtvega. Letos na novega leta dan. ps je prišlo veselo iznenadênje Njegova sestra Ceci'ija v Sarajevu ie prejela pismo iz Rusije Od pogrešanega brata Toneta Spoznala ie takoj njegovo pisavo. V pismu ii brat sporoča, da je živ ia zdrav in ie nameščen V Starmgradu kot železniški uradnik. Godi se mu dobro: oženil se ie v Rusiji in ima že dva čvrsta otročiča. Pismo ie izzvalo pri Boitetevih in pri njegovih znancih radostno senzacijo.
*	Mučna afera v Skopiju. V SkOp'ju so prišli na sled številnim zlorabam v tamkajšnjem okrož. uradu ze zavarovanje delavcev. Osrednji urad v Zagrebu ie že odposlal v Skoplje svoiega referenta Gjuro Ker-čolida, da izvrši energično preiskavo. Kakor doznava »Jntarnji liste, je bi'o predvče rajšnjim v tej zadevi zaslišanih nad štirideset uradnikov, ki so bili uslsžbeni pri okrožnem uradu. Priče težko obremenjujejo upravnika NikolO Stojilkoviča ter ga spravljajo v zvezo s številnimi zlorabami Okrožni urad. včžrta socijalna institucija, že mesec dni ne posluie
*	V vlaku ustreljen. Proslava pravoslavnega božiča ie v Liki imela žalosten epilog. — človeško žrtev Pri božičnem streljanju iz pušk in revolverjev jê med Ogulrndm in Vr bovškim udarila krogla v kupe osebnega vlaka ter zadela v čelo potnika, k! ie sede! pri oknu. Potnik, čegar identiteta še ni znana. je v kupeiu umr!
*	Neprijetna domača zabava. V hiši Ofcra da Vakanoviča v sarajevski okolici so priredili preteklo nedelio domačo zabavo. Obradov 20 letni sin Mitar se je pri tem dodobra opiiani! Vzel ie očetov revolver in začel streljati v sobi. Ena krogla ie zadela seljaka Stevana Radenka v glavo. Ostal ie ra mestu mrtev Neprevidni strelec ie bil aretiran in izročen sodišču.
*	Čajanka! Ste že poskusili čaine mešanice čajanka in Globus vanilijin sladkor. Poskusile, perem ne kupite več drugih znamk.
ÎTO zohna oasta naibnli«a
*	Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teko izbtirno deluje Kolaierin (železna aro-matična tinktura). Izdelate lekarna Mr. Ph. Babovec. L'ubliana, »Zvezda«, Kongresni trg 12.	»
*	Trgovci pozor» Praktični in pripravni trgovski potniški avtomobili Peugeot, 12 HP dospeli' Za Din 42 prevozite 100 km. Najnovejši modeli 1927 naprodaj in ogled pri glavnem zastopstvu O. Žužek. Ljubljana Tavčarjeva ulica IL	62
♦ Vrednostni paphiL Vse interesente vrednostnih papirjev, srečk, efektov itd opozarjamo, da se pred nakupom, oziroma prodajo istih zaupno obrnejo na eîèlrtni od deîêk iYerci. komercialno dražbo v Ljubljani, Kongresni trg Si 9 (na vogalu kina »Matica«), ki je prvi in edini zavod, ki se peta izključno z nakupom in prodajo vseh
vrst pred in povojnih vrednostnih papirjev, srečk, efektov itd." ter izvršuje vse tozadevne posle kar naikulantneie. Najugodnejše premiiske in terminske kopHje. Istotam dobite vsa tozadevna pojasnila in taksacije posameznih vrednostnih papirjev. 66 * «Klnb ljubiteljev ptičarjevs. namerava izdat: seznam v jugoslovenski rodovnik pti-čarjev vpisanih psov ta psarn. Da bo ta seznam popoln, prosi, da bi prijavili za vpis vsi lovci svoje pse, ki še ciso vpisani, a imajo pravico do vpisa. Tudi morebitne iz-premeinbe glede lastnikov itd. se naj javijo Podatki se naj pošljejo vsaj do konca januarja na naslov: Dr. Janko Lokar, Ljubljana, Gajeva ulica 14-	52
Danes!	Izvrstno uspela komedija.	Dants
K OH H in DRUG
Ne pohabite, da se boste smejali, kakor že dolgi ne. Predstave ob 4.. po 6., pol 8. in 9. uri	Kino Ideal
Iz U»bliane
ti_ Volilni sestanek za dvorski okraj se
vrši danes v sredo zvečer ob 8. uri pri Mraku .na Rimski cesti. Somišljeniki se vabijo, da se potaostevilno udeleže tega važnega sestanka.
n— Sestanek volilcev SDS in NSS se vrši v petek dne 14. t m. ob S- zvečer pri g. Novaku na Viču. Pridite vsi in pripeljite svoie prijatelje s seboj.
u— Vojni invalidi, vdove in sirote, člani krajevne organizacije v Ljubljani! Anketni odbor sklicuje sestanek za nedeljo 16. t ta. ob 14. uri v salonu gosti'ne pri »Mraku« na Rimski cesti v Liubliani. Na sestanku bo podal anketni odbor točr.o poročilo o reviziji giede poneverbe pri krajevnem odboru Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Dolžnost vseh članov je. da se sestanka točno udeleže. — Anketni odbor.
u— Umrli y Ljubljani: Zadnji teden so bffi javljeri sledeči smrtni slučaji: Stanislava Plevnik tw. delavka. 19 let; Jera Selan. zasebnlca, SO let; Adolf Perles, tovarnar in posest.. 67 let; Ana Marija Sercl. vdova univ profesorja, 77 let; Ivan Kraker. zas. uradnik 39 let; Frančiška Jarm. žena mest delavca, 62 let: Matija Hvala, krošnjar. 69 let: Franc Pančur. profesor v pok. SO let; Frančiška Skubic, zasebnica. 86 let; Alfonz Kovačič. zasebnik, 74 let, Charlotte Ger-hauser, zasebr.ica, 79 let; Hinko Magister, mesL cest nadzor, v pok. 45 let.
u_ Narodna čitalnica v Šiški naznanja,
da predava v četrtek dne 13. t. m. ob 20. uri g. dr. StOjan Bajič v prostorih gostilne Dshnaciia pri Ar.žoku. »0 gospodarstvu in življenju v sovjetski Rusiji«. Med predavanjem piiača neobvezna. Vabljeni vsi.
u— Razpis. Mestni magistrat razpisuje oddajo vodovodno-instalacijskib de! v novih objektih mestne klavnice. Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva u'. l-II. Ponudbe ie vložiti najkasneje do 24. januarja do 11 dopoldne v podpisanem uradu. — Mestni gradbeni urad ljubljanski.
u— Drsališče pod Tivoiljem še vedno nima urejene garderobe. Sedaj, ko čitaš sleherni dan svarila pred tatovi zimskih su-ken.i, naznanila c ukradenih oblekah po kavarnah in šolah visijo vrh ne suknje brez nadzorstva v paviljonu. To je naravnost škandal. Ravno tako so sramota na po! gnila stopnjišča iz obiažrinice na led, da si 'ah-ko ude že polomiš, predno stopiš na drsališče. Tukaj ne pomaga noben izgovor. Mestni magistrat je ime! dovolj časa. da bi pred drsa!'ško sezono odpravil podobnê nedo-s ta tke.
u— »Ženski Pokret« v LnibU-ci priredi čerrto predavanje v petek dne 14. iânoirjâ ob 5 popoldne v damski sobi kavarne =Emo na«. Predava g. Katarina Bogdsnovtč. profesorica iz Beograda o temi: Ženske organizacije in ženski klub na Angleškem^.
u— Pevci »L?ub!J. Zvona«, udeležite se sigurno pôgrêba gospe Marije Floriar.čič. Pogreb se vrši- danes ob 14.15 iz mrtvašnice Leonišča. — Jutri v čeirtek ie pogreb ustannvrvka M Do'n'čaria. — Odbor.
u— Policijske prijave. Od pondelika na torek so biii priiav1;eni poiciii siedeči slučaji: 2 taîVni. 1 poskusen vlcm. ! poškodba tuje lastnine. 4 prestopki ka!!enia nočnega miru. ! prestopek pijanosti. 1 prestopek prekoračenia po!iciiske ure. 2 prestopka ne-dostoienega vedenia. ! ogenj. 3 prestopki pasjega kon+umaca. 1 prestopek trpinčenja živali in 7 prestopkov cestnega policijskega reda Are+aciia ni hib izvršena nobena.
B
FILM
Berlinski «rTageblatt» od 20 XII. 1926 piše dosledno: «Film «Praški študent» je centralni koleg j za vzgojo in pouk v Berlinu prizna! kot umetniško delo in se mu radi tega priznajo davčne usodnosti.»
o— Sneg in ptički Po zadnjem zapadlem snegu ie postala naša ptičia družina v Tivoliju. višie gori v gozda in drugod v obliž-iu mesta vrlo tiha Manjka ji hrane in žalostno ie opazovati posamezne zastopnike pevske družine, kako se tiho spreletavajo od veie do veje. iščoč povsod kaj za pod kljun. Sempatja je opaziti v Tivoliju dobrega človeka, ki natrosi ptičkom hrane in ti obilo poplačajo njegovo dobro voljo s prijetnim čivkanjem, ki znači njihovo zahvalo. Prijetni dolžnosti braniti ptičke po zimi, pa nai se odzovejo tudi naši malčki, ki naj na sprehodu v gozd vzamejo s seboj skorjico kruha in jo razdrobe pod drevesi.
u— Мгаг in premog na kolodvora. V splošnem se letos ne moremo pritožiti čez hudo zimo. vendarle pa je zima tn, ž njo tudi mraz in stanovanja ie treba kuriti. Pr! splošni mizeriii pa menda ni nikako čudo, če si vsakdo krniva ne more nabaviti. Zato tudi ni nikak redek pojav, ako si posameznik" skušajo pomagati na nepošten r.ačin. da prideio do kuriva Veliko se pokrade lesa v rožniškem gozdu bi na Golovca, še bolj enostavno pa se le oskrbeti s premogom. ki ga iščeio nekateri na kolodvoru. Seveda pa imajo ljudie navadno smolo г!н jih pri njihovem pos'u zalotijo. Tak^- '' včeraj prijet poleg skladišča sa c'
kolodvoru delavec AL Ž. ki ga opisuje policijsko poroči!o kot »notoričnega tatu premoga*. Pa zaslišanju so ga izpustili, vendar se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
u— Poskušen vlom. V torek ponoči se je pojavil na dvorišču Marnove trgovine na Glincah ca Tržaški cesti neznan svedrovec in skušal vlomiti s ponarejenim ključem v skladišče, ki se nahaja za hišo. Namen pa se mu ni posrečiL Lopov je pokvaril samo ključavnico in zapah, končno pa je morai odrti brez vsakega plena.
u_Zopet tatvine sukenj v šolah. Tatvine
oblek, v prvi vrsti sukenj po šolah so se dogajale po zimi že vsa leta po prevratu, nikdar pa ne tako pogosto kakor letos. Vse kaže, da operira posebna dobro organizirana družba, ld se specializira na tovrstne tatvine. Ta skrivnostna družba, ki je m moč izslediti, je pokradla letos po Ljubljani s hodnikov šol že nad 25 sukenj. V pondeljek so se pojavili tatovi zopet v šolskem poslopju na Prulah in odnesli 1750 Din vred no novo suknjo dliakn Josipu Ježa ter 1000 Din vredno rjavo suknjo dijaku Rada Ste-pišniku.
o— črno-bela reduta, 5 februarja na Taboru. Prireditev se bo vršila v vseh prostorih Tabora. Glavna dvorana z obema stranskima dvoranama ie določena izključno le za ples. Dostop v spodr.ie prostore bodo imeli pred pol-nočio radi devize »črno-bela« samo posetniki s toaletami v predpisanih barvah (črno in be!o.) Dostop na reduto strogo proti vabHo Vabila se te dni razpošiiiajo Podrobnosti glede reklamacij se bodo objavile, čim bodo vsa vabiia razposlana	67 u— «Kriza v npšem gledališču». Glede na javno anketo Udruženja gied. igralcev v Liubliani bo predaval v torek, dne 18. jan. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma g. Crri! Debevec o »Krizi v našem gleda'išču.« Po oredavaniu debata Vabljeni so vsi prijatelji gledališča. Vstop prost.
î? MarîHnra
a_ Gospodarsko in politično društvo za V. okrai (Magdalene). Občni zbor naše organizacije se ie vršil v soboto v prostorih Friedau v magdatenskem predmestju ob zadovoljivi udeležbi članov. Ker ie predsednik g. Keižar zbolel, ie vodil zborovsnje g. Špes. Od 14 nekdanjih članov se ie društvo razvilo in šteje sedaj 92 organiziranih volilcev SDS. Po poročilih funkciionariev. ki so zadovoljiva, ie predsednik dal besedo navzočemu narodnemu poslancu dr. Pivku. ki nas ie v enotirnem govoru vodil po potih naše zunanje politike. Po občnem zboru se je predstavil našim v-olficem nosilec napredne liste za mesto Maribor g Mohorko. ki ga je članstvo istotako navdušeno akla-miraJo.
Volilni shod SDS v Središča
V nedeljo, dne 16. i. m. ob 2. uri
se bo vršil
javen shod samostalne demokratske stranke v Središča
v prostorih gostilne g Fr. Horvata Na shodu poročajo: car. poslanec dr Lju» cuvit PIVKO: nosilec liste SDS za ptujski srez Lovro PETOVAR in notar Branko
SVOBODA iz Varaždina. Sonršlieniki iz Središča in okolice, v cede» ljo dne 16 t. m vsi na demokratski shod!
a_ Nemška kontrola ob meji. Na praznik Treh kraljev so priredili klerikalci veliko zborovanie v Cerknici pri št 11 rc za obmejne kraje Pesnico. Jarenino. St lij. Kun-goto in Svečino Kako globoko ie že padia rsciionalna zavest mariborskih klerikalnih voditeljev v obienru z dr Ravnikom in dr Miihleisnom sê ie pokazalo ravno r.a tem shodu za obmejne Slovence, katerega )e otvori! župnik Vračko. ki siceT tako r2d tolče na svoie narodne zasluge, če se pote-gu'e kljub svoiemu obširnemu posestvu za dok'ade pri vladi V kraje, ker so se vršili nailiuteiši naciionalni boj? na zrvî'enie "m in smrt. so pripeljali seboj dr. Leskovar in drugi mariborski voditelii tudi odbornika nemškega političnega društva g. Juliusa Glaseria. katere trs ie predsednik tud-i izrecno pozd*viI poleg ostalih kandidatov. Nem ci že torej pošiliaio na klerikalne shode ob meji tudi svoie kontrolorje, da nadzoru;s'o izvrševanje dogovorjenega »sporazuma« v Mariboru. In vse to trpi mirno tudi SLS in-te'igenca? Kai pravijo starešine katoliških akacemičnih društev in strankarsko rreza-slep'!ena narodna duhovščina? Ali mora res uničiti vso minulost nacionalnih tradicij slepota strankarskega sovraštva!
a— Predavanja profesorja Strzygowske-ga v Lindski univerzi v Mariboru so se nadaljevala pretekli petek in soboto zvečer. Natlačeno polna dvorana je bila v petek, ko je prof Strzygowski obširno govoril o našem svetovno znanem umetniku Ivanu Me-štroviču, ki ga je označil za največjega kiparja zadnjih desetletij po'eg Rodina. Ze pred 16 leti je bil proi. Strzygowski tisti, ki ie ob priliki Meštrovičeve kolektivne razstave v dunajski Secesiji odkril v našem umetniku močan izraz n'egovega jugoslo-venskega plemena- V tem smisla ie tudi pri petkovem predavanju opetovano povdar-ja! izrazitost Meštrovičeve umetnosti, ki temelji na niegovem nacMonalizmn in v kateri se odražaio trad'ciie Meštrovičeve obitelji na težko з itmaško preteklost v borbi s Turki. Na skioptičnih S'ikah smo rmèl! priliko videti razvoj Meštroviča kot umetnika in smo občudovali grandijozno zamišlieni -pčrt Vidovdanskega hrama z jugoslnveti-skiml tipi kariîàtid ia legendarnih junakov
Miloša Obiliča, Marka kraljeviča in Srija Ziopogledja, kakor tudi že postavljeni mavzolej obitelji Račičcve v Cavtatn. — Nekaj popolnoma поч-ega je nudilo sobotno predavanje Strzygowskega o razvoju svetovne umetnosti, ki se je po njegovih izvajanjih razvijala preko cele zemeljske oble v treh pasih, katerih karakrerističee znake so pojasnjevale skloptične slike. Predavanja prof. Strzygowskega so bila dogodefc ka-koršeii se ie dosedaj nudil redkokedaj mariborski inteligenci obeh narodnosti, in za katerega ie lahko upravičeno hvaležna vodstvu Ljudske univerze.
a— Dobra srca. Mariborsko podporno društvo za revne učence je obdarovalo pr: letošnji božičnici nad 500 otrok vseh mariborskih šol. S pomočjo dobrih src Mariborčanov so darovali dec: 333 celir. oblek. 24c kosov perila in 234 parov čevljev ia celo zalogo peciva in sadja Mariborsko ženstvo je brezplačno sešilo 125 oblek, meč tem E<> ienke ženskega učiteljišča 30 oblek in še 50 deških srac, ženska obrtna šola v »Vesni« 10 oblek, tovarna perila Durjava in drug pa 100 komadov deškega perila. V dneh mate-rijalirma ie lahko Maribor vese>! te lepe statistike. Blago so darovale moke Fran» Majer, Franc Mastek in Gaspari & Fanin-ger. podporno društvo železniških nsiužben cev in delavcev pa ie poklonilo 500 Din, več drugih manjše zneske.
a— V zadevi mariborskega muzeja ?e poslal Spomeniški urad v Ljubljani maribor skemc magistratu dopis, v katerem mrfno priporoča, da se dozida na sedanjem muzejskem poslopju še eno nadstropje tn s tem omogoči razvoj tega za ugled Maribora kot upravnega in kulturnega središča tako važnega instituta. Spomeniški kenservator g. Fr. Štele pra\i v tem uradnem dopisa dobesedno: »Muzej se !e P<5 voici s pridobi'-vijo zbirk Slovenskega zgodovinskega društva in škofijskega muzeja bistveno povečal in ie šele г njihovo vključitvijo dobil za Slovence tisto važnost, ki nam nalaga tudi moralno dolžnost, da ga v interesu lastnega kulturnega ugleda sistematično povečujemo b podpiramo. Ako bi se to, kar muzej že ima, moglo sistematično sortirati in razstaviti tako какот zahteva modema inu-zea'na tehnika, bi imel Maribor že danes muzej, ki bi zadostoval za njegovo momenta no kulturno reprezentanco. Brez povečanja prostorov pa je to pri vsi dobri volji vodstva popolnoma neizvedljivo. Sedanji prostori so namreč jx>leg tega, da so za razstavo vsega važnega, kar ie muzej pridobil. premajhni, primerni edino z« razstavo arheološkega in etnografskega blaga, ki tvori tudi glavni del starih muzejskih zbirk; za razstavo slik, ki lih je muzsj pridobil s škofijskim muzejem, pa absolutno ne zadostujejo, kakor tudi ne za kai veliko-poteznejši muzeabii aranžma v modernem smislu. Mesto z ambicijami kakor jih ima povojni Maribor mora skrbeti za svoj ugled kot kulturno središče svojega okroiia prav tsko kakor skrbi za svoj gospodarski napredek.«
a— Koncert »Lone«. Pevsko društvo »Luna« v Krčevfcrl-Lajtershergu ie 5. t. m. priredilo v Gambrinovi dvorani v Mariboru koncert moškega zborovega petja in ple«. ZaTadi drugih istočasnih prireditev koncert ža! ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bi! zasluži! po svoji kvaliteti — Spored ie obsegal 12 več ali manj znanih moških zborov naših najboljših skladateljev: E. Adamiča, Gerbiča, dr. G. Ipavca, Nedveda. Pre-lovca. Sattnerja, Sonca !. dr. «Ltmašl. so v treh presledkih odpeli vse zbore prav dovršeno; čast jim, posebno pa njihovemu spret nemu in vztrajnemu pevovodji g. učitelju Horvatu! Njegov zbor bi s, priznano sigurnostjo v intonaciji, glede čistote in uravnoteženosti glasov, splošne pevske tehnike in svoje izborne discipline moge! prenesti tudi strožjo kritiko muzfkaino izobraženega občinstva. Morebitni gmotn; neuspeh naj društva tokrat ne plaši, marveč naj kakor doslej goji slovansko pesem ter razliva svoj narodni svit predvsem po Krčevini in La:-tersbergu Gojimo nado. da prihodnji koncert na krčevmskih ali lajtersberških tleh vlije naši »Luni« toliko nove gmotne življenjske sile da bo stremela k še vetjem; razmaha in vršila tudi nadalje svojo važno kulturno delo.
a— IL veliki jugoslovenski pies priredi Jugosloveueia Matica v Mariboru dne 12. februarja v velikem obsegu. Dvorana G5:z bo primerno okrašena z dekoracijami, k! odgovarjajo namenom Jugoslovenske Matice kot zastopnice zasužnjenih bratov, katerim ie namenjen čisti dobiček prireditve. Poleg neštetih zanimivosti in komičnih atrakcij bo videti tudi postojnska јашз s tamkajšniim tamburaškim društvom, pr:-morska in koroška koča itd. V smislu dovoljenja ministra za kmetijstvo se vrši tudi si ečo'ov v blagu. Ob tej priliki izide tuc humoristični list »Mariborski klepetec , znatno izboljšane vsebine nego lansko leto, pri katerem so sodelovali naši najboljši p -saleliL
a— Kuharski tečaj na zavodu »Vesna« v
Maribora se začne 16. t. m.
a— Ne daîalte otrokom orožja v roke!
Včeraj so pripeljali v splošno bolnico dijaka 4. realke Aleksandra Glebova. sina ruskega polkovnika, ki se Je igra! s fobertom in ga kazal svojemu tovarišu, ki ga je skuša! sprožiti. Puška se ie res sprožila ter prt-strefla mlademu Glebovn desno stesmo.
a— Vlritnk še vedno nI! Mariborski vir žinkarji so cpaH. da dobijo to žlahtno cisa-rico vsai sedai v mariborskih trafikah, ko «e le podražila Pa še ta up ie še! po vodi. Viržiak še vedno ni in jih od nikoder ni!
Iz Celja
e— Klerikalno radikalno nemška koalicija v Mariboru in v Celin ie Izdala te dni prvo številko »Straže«, ki ie muha enodn«»vmca ter namenjena samo za volitve v ohjastno skupščino Kakor se ie ta metoda volilnega boia slabo obnesla pri zadnjih celjskih občinskih volitvah, ko ie nemško klerikalna koalicija tudi izdajala ad hoc svoje »Celjske novice«, tako malo uspeha bo imel ves strup, ki se nabira že dalj časa po klerikalnih in nemških uredništvih, katerega pa ne morejo v svojih publikacijah spravflti med svet, ne da bi izgubili še zadnje zfeupanje svojih bralcev. Ob tej priliki se ie tudi izkazalo kako revna na duhu ie naša slovenska radikalija. ki v svoji breznačelnpsti. ne-resnosti in koristolovstvu ne more vzdrža-vati svoje lastno glasilo. Zateči se ie morala celo do klerikalnega mariborskega uredništva. da bi jo to vsaj za časa volitev z raznimi injekcijami držalo po koncu. Ali si moramo misliti sploh volilca. ki tf bil tako zaslepljen in malo razumen, da bi zaupal svojo volilno kroglico ljudem, ki v javnem in političnem življenlu prav nič ne; pomenijo Njihova zadnja rešilna bilka so sqidaj v Sloveniji še klerikalci in Nemci, ki iti bodo pa po volitvah odbacnili kakor izžeito limono. Čim več smradu se bo razširjale» prihodnje dni iz klerikalnega uredništva »Straže« preko Maribora in preko Celja, tem siiajnej-ša bo zmaga narodnih volilcem. Celja in Maribora nam tudi z najgršimi napadi na nase poštene in narodne voditeïe ne boste spravili v klerikalni tabor, pa tudi ne pod odvisnost nemško-nacijonalriega političnega društva »Partei der Deutschen iu Slove-nienc. Znašli ste se sicer v bratskem objemu in v divjem sovraštvu do vseh onih, ki čutijo pošteno narodno, je pa tp zadnji vaš obupni boj, v katerem boste strahovito poraženi.
e— Sestanek narodnih vo$lcev mesta
Celje se vrši danes v sredo 13. t m. ob 30. v klubovi sobi Celjskega do«na. Udeležba je obvezna za vse funkcijonarie in zaupni-— Plesni venček maturantov se bo vršil 15. t m. v Celjskem domu. Seiral bo Nago-detov jazz-band.
e— javna bolnica v Celja in hiralnica v Vojniku razpisuje dobavo Ijraha to mesa do 50. junija 1927.
e— Davščine v mestni občini. Veliki župan mariborske oblasti je pcMialjŠal veljavnost svoje naredbe z dne 4. januarja ter dovolil sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da pobiija mestna občina do 31 januarja vse s to, r.aredbo dovoljene davščine, vštevši davščine na prenočišča in občinsko cestno taaklado ter vse samostojne občinske naklade in doklade v isti izmeri in ua isti davčrS podlagi kot v leto 1926. ke.
_ Umrla je v Šmarju P Ci Škofji vasi ga. Amalija Peer, posestnica. w 91 letu starosti. Pokopali so jo v nedeljo пв celjskem mest-flem pokopališča.
e— Sodni izpit je položil v Ljubljani g. Ferdo Kvac, avskultant pr? celjskem okrož-:em sodišču. Čestitamo!
e— Iz poslovnega sveta^ Kavarno Central v Prešernovi ul« ki ie bila dalj časa zaprta sta prevzela gg. Pavline ta Pukclj. Otvor-jena je bila kavarna v soboto 8. t. m.. — Na slavnem trgu ie otvoril trgovino špecerijskega blaga g. Ciril Kite z. — Konkurz je razglašen o imovini LtfcJvika iu Katarine Junger, posestnikov la Poekajevalcev v Ce-
Iz Trbdvelj
t— Kmetijska podružnica v Trbovljah Opozarja kmetovalce, da se prične jutri v Trbovljah dvodnevni gospodarski tečaj, ki to trajal od 8. do 12. dopoldne. Predavaš telja sta strokovna učitelja. Kafol in \Ver> nig
t— Delovanje Narod tega doma v Hrasti niku. Konzorcij Narodnega doma v Hrasti r.iku je bil v pretekleija letu zelo delaven. Celo leto so se vrstile razne igre, predavaš nja in kinospredstave, pri katerih svira v zadnjem času močan <prkester. Največ ljudi je privabila tombola, ki se je že tako udomačila, da jo bo tyéba vsako leto zno« va prirediti Letos bo konzorcij posvečal posebno pažnjo kultufrnim predavanjem v zvezi s filmom Za 25. t. m. je napovedano drugo filmsko nredavanje: Kako osta» nem zdrav? Na vrsto pridejo tudi večji koncerta Na konzorcij je prišlo v tem ozi» Пј že več vlog za prepustitev dvorane, tako n pr. Učiteljskega zbora iz Ljubljane in «Lire» iz Zagreba t— V znamenju volilnih shodov. V nede» 9. t. m so se prijeli pri nas volilni sho* di V Hrastniku so zborovali pristaši SLS. v Trbovljah pa socijalisti. Udeležba od stran? rudarjev je bila srednja. Za ta te» den ie napovedanih več zaupn:h sestankov poedinih strank. Vfcliko agilnost v borbi za čim več volilcev jfc opaziti zlasti pri ber» aotovcih, katerih p» bo kljub temu prema» lo da bi dosegli uspeh.
t— Skrb občine za hrastrdsko kotBno. Občina je prejel- za L 1925 iz Hrastnika 507.170 Din dohodkov, medtem ko je imela izdatkov 815.510 Din, torej za 508.540 Din več. Za 1. 1926 so izdatki še večji, ker so bila tudi večja izplačila. Natančna vsota pa še ui ugotovljena, ker še ni izdelana bilanca..
t— Ljudsko фbanje v l. 1926. Statistika izkazuje v preteklem letu 212 umrlih, 588 rojenih in 107 parov poročenih
t— Nesreča v Hrastniku. V Hrastniku se je težko ponesrečila Marija Zupane, hčerka rudarja. Prišla je preblizu ognja nap rostem in se ji je vnela obleka Pone= srečenka je zadobila strašne opekline
t— Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 16. t. m. takoj po prvi maši se vrši javni shod SDS v prostorih g Petra Šentjurca v Dolu pri Hrastniku. Na shodu bo govoril kandi» dat v oblastno skupščino, g dr. Jože Bo* hinjec. Vabljeni so pristaši vseh strank
t— Pevsko društvo «Zvon». V četrtek 13. januarja ob 19 uri vaja mešanega zbora. Vsi in točno! — Pevovodja.
NOVO MESTO. V soboto, 15 i. m. in nedeljo, 16. t. m. gostuje v Novem mestu v Narodnem domu dramska sekcija Jugoslo-venskega naprednega akademskega društva »Jadran« Prvi večer vprizorijo Qalswothy-evo zabavno ia duhovito veseloigro »Yoy« katero baš sedaj igra narodno gledališče v Ljubljani z velikim uspehom Naslovno vlogo igra gdč. Kramerjeva, ki je Novomešča-nom še vedno v dobrem spominu kot 'jub-ka Scampolo. Po predstavi priredi »Jadran« akademski ples pod pokroviteljstvom novomeških dam Po predpripravah sodeč bo to ena najlepših prireditev v letošnji sezoni v Nov mestu V nedeljo se vprizori efektna drama »Nepošteni« Drama je silno napeta in efektna. Začetek obeh predstav ob 8. zvečer Pri plesu sodeluje »Jadranov« fazz-band
Sokol
Sokoisko društvo v Radečah pri Zidanem mostu sklicuje svoj redni letni občni zbor v soboto, dne là. januarja ob 8. zvečer pri batu Zane Hallerju.	65
Sokolsko društvo v Sevnici ima svoj let ni redni občni zbor v uedeljo, dne 16. januarja ob pol 2. popoldne v telovadnici. 61 Sokol na Vinici. Dne 6. januarja je imel Sokol na Vinici svoj občni zbor Izvoljen je bil sledeči odbor: starosta br. Rudolf Kav čič, namestnik br. fvan Cvar. tajnica ses'ra Zora Blinčeva, blaga jničarka s Nina Perse tičeva, prosvetariča s. Polrika Bavdek, aa čelnik br. Milan Jereb, načelnica s. Berta Lovšinova, predsednica zabavnega odseka s. Slava Makučeva, pregledoval« računov bratje: Fran Lovšin, Franc Makuc in Miško šubašič.
Sokol v Metliki. Dne 6. januarja se je vršil v društveni telovadnici redni občni zbor sokoiskega društva z običajnim dnevnim re dom. Novi odbor je sestavljen sledeče: starosta br. Dako Makar, podstarosta br Ivan Drobnič, tajnik br. Janko čerček. blagajnik br. Zdravko Novak, načelnik br. VVeiss Franc, načelnica s. Marija Gangl, prosvetar br. Konrad Barié.
Javna zahvala
Vsled tragične smrti mojega nepozabnega soproga Jurija Naglica, mizarskega mojstra ч Zg. Beli, izražam tem potom zavaroval» m zadrugi «Croatia». pri kateri je bil umrli šele leto dni zavarovan Javno zahvalo, кет mi je imenovana zavarovalnica najkulant» neje izplačala zavarovano vsoto.
V Zg. Beli. dne 31 ! 1927 60	FRANČIŠKA NAGLIČ s. r.
UCtAVKEl
z zn ctmko «n žiciom
ШШС

naj bo! is z, n aji r p <zžn ejse, zato najcenejše.
drama w petih delanjih Prevei
Oton Zupančič Knjiga vsebuje tud zgodovinske podatki diame Cena za broš zvod Uln 14—, za vezan izvori Um	Po oošti
Din 2'M) več Naroča se v knHçain Tiskovne zedruge » Ljubljani Jrešernova ulic? 54 Mas «ot gavne no^tr „
Vremensko poročilo
Heienfo'o4i» '9vo; - i«mwm 11 i nuana
VlSIl? fiatomptl.l it.'«-
Kra			(ni um	Ismoei	ta >.- i« V 0/1	smei vetra .11 brzina v m	j JI». 1— 11	vrsta iiauaviiu	
								J >3oZ0Vcll|.	nrr< 't -IV
n naz<	vania								
		<	6S 5	-6 6	»s	vv 3	0	megla	0.1
Ljubljana	.i	8.	7b?o	-5-У	96	ENE 1	1	megla	
dvorec)	i	14.	-66 8	-17	г-5	S\V 0.5	3		
Mar'boi .	i	21.	/i 8 0	-3 5	'4	S 0.5	9	megla	
	» *	\	60	1г	7	NW 5	5		
Zagreb .	• •	8.	.'6t j	20	76	W 7	8		1.0
Beograd .	• «	8.	/61*.	•"O	8i	mirno	10	po dež in	7.0
araievo .	» «	8.	rtfiv	-2 0	92	mirno	10	po snegu	2.0
^koplje .	• «	h	7634	-V0	93	mirno	9		
Dubrovnik		l.	24	80	71	pirnr	1		
Split . .	« •	1.	f-2-8	lit	£0	VVNW 3	9	morje smerno	
Praha . .	• «	7	639	80	-	WSW 5	10	dež	0.4
Sol n ce tfzhaia ob '">7 <ahaia ob ltvS9 uaa vzhaja o*i 12"06 '.atiaia ob 0045. NaiviSja temoerafur« dane» • Liubliani —09 nainižie -60 C Povprečrt) ht»rome'e» ie dane* » Liubliani nižii «a 1 0 mm fco» včeraj.
Dunajska vremenska napoved za gredo: V severnih Alpah izpremenljivo, deloma padavine, temperatura še nad aičlo, v južnih Alpah oblačno. Triaška vremenska napoved za sredo: l.f-ni vetrovi z raznih strani, nebo izpremenljivo, večinc/ma jasno, zjutraj nekoliko megle, temperatura '1—8 stopinj, morje mirno.
Sport
Program drsalnih tekem in prireditev SK Ilirije
Letošnje drsalne tekme v Ljubljani se prično prihodnjo nedeljo, 16. t. m. na sport nem drsališču SK Ilirije s tekmovanjem v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavi» je. Tehnično izpeljavo tekmovanja je po» veril JZSS Iliriji, razpis smo objavili i. t. m Savez se je odločil razpisati prvenstveno tekmovanje kot prvo vsled tega, ker ga boče letos na vsak način izvesti. Lani in predlanskim je namreč prvenstveno tekmo» vanje, razpisano proti koncu zimske sezo» ce, onemogočilo vreme. Program tekmova» nja je natančno isti kot lani. Zaključni rok za prijave je 14 t. m.
Sporedno je razpisano za 16. t. m. tekmo» valno drsanje II seniorske skupine z laž» iim programom, ki je tudi dostopno vsem verificiranim drsačem JZSS
Pretežno večino tekmovalcev bo v obeh skupinah dala Ljubljana odnosno Sloveni» ja; na udeležbo tekmovalcev izven Slove» nije je iedva računati, ker je umetno drsa» nje drugod jako slabo razvito Ljubljanski drsači so imeli doslej skoro tri tedne pri« liko za trening na športnem drsališču SK Ilirije ter so razmeroma v dobri formi.
V večernih urah prired SK Ilirija 16. t m. maskerado na ledu, od leta 1908. prvo prireditev take vrste v Ljubljani.
Naslednio nedeljo 2У t. m priredi SK Ilirija mladinske tekme v umetnem drsa» nju in teku za moški naraščaj ter mladin» ske tekme v umetnem drsanju za ženski rsraščaj. Naraščaj marljivo vežba ter je pod strokovnim vodstvom članov drsalne sekcije SK Ilirije lepo napredoval
30. t. m se za letos tekme zaključijo s tekmo za prehodni pokal dr G. Fuchsa Uti dan bodo tekmovali v posebnih kate» goriiah t"di junior ji in dame.
Smuška tekma v nedeljo v Mojstrani. кз ie določena kot izbirna tekma za med« narodno tekmovanje v Cortini d' Ampezzo
vrši kot medklubska tekma na daljavo W km ter ie obenem klubska tekma SK Ili» rije, ki je prireditelj. JZSS opozarja vse svoje tekmovalce, da se udeleže te tekme-ako se nameravajo nrijaviti za Cortino. ker oni. ki ne bi startali na tej tekmi, se ni» kakor ne bodo pripustili kot tekmovalci za Cortino d' Arrpezzo. Prijave je nasloviti tla SK Ilirijo v Ljubljani v roke g. Komarja (inserarni oddelek Jutra). Vožnja bo brž» čas dovoljena polovična ter pričakuje Sa» vez rešitve Obvestili borno o tem pravo» časno v list h Snežne prilike v Mojstrani so povoline ter z možnostjo poslabšanja skoro ni računati. Zagrebški in ostali sport» niki bodo imeli v soboto bržčas priliko, da se peljejo v Mojstrano z monakovskim hrzovlakom. ker bo turistovski vlak Jese» nice»Kraniska gora bržčas že v soboto ča» ka! na brzovlak. Tud' o tem bomo v novi» nah pravočasno javili. Prenočišč je v Moj» stiani dovolj na razpolago. Za to tekmo se naprošalo sledeči gospodje v razsodišče: Vodstvo tekme: dr. Janko Berce. Časome» rilci: A Gnidovec, 1. Tavčar, гз-vn. Perha» vec in K. Sircelj: zapisnikarja: Brvar, I. Ko» mar; starterja: St. Pelan in Vekoslav Do» 1'r.ar; krmarji: VI. Vranč!č, dr A Pavlin, ing. Potočnik. Smerdu. J. Pogačar; sodniki: Hugo Beltram. Žekar, St. S'oian, F Daneu, Mrzel j in J Pire Kdor od imenovanih go» spodov bi bil zadržan naj to sigurno javi do petka popoldne g. I. Komarju, inseratni oddelek Jutra.
Savezni smuški tečaj v Kranjski gori je polnoštevilno posečan ter se ga udeležu» je skoro 30 smučarlev in smučark iz Slo» veni je. Zagri ba in Beograda. Osobito Beo» grad ie častno zastopan Tečai konča v so» hoto ter od dejo vsi udeleženci tečaia v soboto popoldne k tekmi v Mojstrano Ako se priiavi zadostno interesentov, bo Savez priredil takoj po končanem prvem tečaju še en tečaj, ki bi pričel v pondeljek 17. t. m ter bi traial do nedelie 23. t m Prijave je nasloviti na Savez v Ljubljani, pristojbina 7naša za ves tečaj 100 D'n Snežne razme» re so v Kranjski gori sijajne ter se bi te« čaj brez zadržkov izvedel.
Vojaški smuški tečaji v Kranjski gori. V pondeliek dne 10 t m. so pričeli v Kranjski gori vojaški smuški tečaji, ki se vrše sedaj že tretjo zimo Tokrat vodijo tečaj že vojaški nastavniki»oficirji, katere je Jugoslovenski zimskosportni savez v na» stavnike v prošlih tečajih izvežbal Vsega bodo letos v Kranjski gori trije tečaji.
Mladinski smuški tečaj v Ljubljani prične zopet v četrtek z nadaljevanjem. L deleže se ga lahko tudi začetniki novinci Zbirališče je pod Koslerjevim gradom ob 2 popoldne Tečaj se bo vršil vsak četrtek in petek popoldne V nedeljo se bodo pri» redili krajši skupni izleti, ako ne bo tekem
Drsalna tekma za državno prvenstvo se vrši v nedeljo 16. t. m v Ljubljani na drsališču SK Ilirije Na tekmi nastopijo na» ši najboljši drsači ter bo boj za prvenstvo zelo oster Pred to tekmo se vrši tekmo» vanie seniorjev, ki ne starta jo za državno prvenstvo Pričetek tekmovanja ob 8.30, pričetek tekmovanja za državno prvenstvo ob 10. ur,i dopoldne
Službena objava LLAP. Vsi dopisi za LLAP. naj se naslove na Bogdana Kumpa. Ljubljana. Kreditni zavod — Tajnik I
SK Ilirija (Težkoatletska sekcija). Da» nes, v sredo. 12. t. m. od 18 do 19. ure prijavljanje članov v klubovem lokalu v kavami Evropa. Obenem začetek in dolo» čitev treninga.
SK litija (Tenis sekcija) naproša vse že verificirane in one člane, ki želijo, da se verificirajo l.ot tenis igralci, da dopo» šljejo načelniku tenis sekcije g. Milanu Bie:weisu (Dalmatinova ul. 1) do konca ja» nuarja po 5 Din (net) kot božičnico za med savezni odbor za XI. olimpiiado. V bodoče se bodet smatrali kot verificirani člani le oni, ki so plačali olimpijski prispevek, vsi drugi se črtaio iz zapisnika verificiranih članov. Dosedaj so sledeči člani sekcije ve» rif:cirani: Beltram, Beziak, Blciu-eis Miro, Bloudek Milena, Bučar Boža. Kmet, Kosler hilda. Logar Viktor. Majer Majka, Palo» vec Ferdo. Pelan. Pogačar Grete. Janko in Joško. Prefnar. Seller. Seunik, Sepetavec. Svigelj Zdenko. Tavčar Ante, Vrančič, Wieder Mira in Zaje Lado.
SK Natakar v Ljubljani vabi vse svo» je člane na svoj redni letni občni zbor. k- se vrši v noči od pondeljka na torek dne 18 t. m. v kavarni Central ob 2. uri žjutrai. Dnevni red ho objavljen pred obč» nim zborom. — Odbor.
Gospodarstvo
Zbor Zveze gostilničarskih zadrug v mariborski oblasti
Maribor, 11. januarja
Daues se je vršil v Narodnem domu občni zbor Zveze gostikučarskih zadrug v Celju pod vodstvom zveznega načelnika g. D Bernardija. Navzočih je bilo 100 delegatov iz vse mariborske oblasti ia je bilo od 25 včlanjenih obrrn:h zadrug zastopanih 23. Manjkali so zastopniki ljutomerske ia šo-štanjske zadruge Velikega župana je zastopal obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Zbornico za trgov'no, obrt in industrijo pa g. dr Premar
Obširno ia temeljito tajniško poročilo po-kazaje marljivo de'o načelstva in predvsem zveznega načelnika ta tajnika g. Komaca. Protidraginjski zakon gostilaičarski, zakon o zavarovanju ieiavccv, točilne takse, točenje lastnih vinskih pridelkov, občinske doklade, gostilirčnrsko šoktvo, taksni zakon Obrtna banka, pb'ovarniški kartel, oddaja trošarine v za«up. vinska razstava, omejitev trgovinsKh tuë.m'c, tujski promet, vse to ia še mnosco drueih vprašanj je Zveza obravnavala teK-«m zadnjega leta in je poleg tega še našla priliko, da ie mnogo storila za poed ne stostilnčarje in se zanimala za vsak posamezen primer podeljene osebne ali kralevup pravice Zveza je pristopila kot članica V Društvu mednarodnih hotelirjev. Minuli mesec ie pristopila v Zvezo kot članica še zadiia gostilničarska zadruga iz mariborske oblasti (vojniška) tako da je sedaj v Zvez- včlanjenih vseh 23 zadrug iz mariborske oblasti in -azen tega še dve zadrugi (brežiška in sevniška) iz ljubljanske oblasti. Včlanjene zadruge štejejo 2.293 go-stilničariev.
Pravilno sta Založn k in dr Pretnar v svojih pozdravnm govorih naglašala, da je ta organizacija ena najpopolnejši in naj-delavnejšlh. čemur je občni zbor burno pri-rrjeval Zvez.' izdaja lastno glasilo »Gostil-ničarski list« k se tiska v Celju in izhaja vsak tnesec v 3000 izvodih Glasilo se tiska najmanj na lf. straneh in je vzbadilo pozornost tadl že izven obrtniških krogov tako, da ima 420 neobrtnikov naročnikov.
Denarnega prometa izkazuje Zveza v preteklem leta 26®.7Л2.60 Din Proračun je odobren: izdatki 199 0ПП i)in, dnhndkj 96.000 Din primanjkljaja torej 103 000 Din. ki se bo kril z letno doklado pl. 45 Din za vsakega zadružnega člana
Občni zbor ie odobril sklep načelstva gle-;e pristopa Zveze kot ustanovne članice k Tùj'ko-prometni zvezi za mariborsko oblast s članarino 10 000 Din Tudi Je storil primerne sklepe radi udeležbe na vinski razstavi v PluJu in glede sprejema gostilničarjev iz Avstrije Budimpešte in Kôlna, ki bodo obiskali ptujsko razstavo 15. t. m. ter Celje in Maribor.
Zborovanje je bilo mestoma zelo burno. Izkazalo se je, da so bile volitve načelstva pomotoma stavljene na dnevni red na podlagi svoječasno sklenjenih sprememb pravil, katere pa še niso pravomočno odobrene.
Zbor je lep dok^z zavednosti gostilničar-stva in njegovega zanimanja za organizacijo in zboljšanje gostilničarskega položaja, ki je prav goti-vo zeln težaven. Zvezi sé je posrečilo izvršiti v kratki dobi ogromna organizacijska dela med obrtništvom. Vsa slovenska javnost ie lahko hvaležna neumornemu delu načelstva v tej smeri do zboljšanja gospodarskega položaja in povzdige ugleda našega gosfilničarstva ia hotelirstva tudi v inozemstva.
Tržna ooročUa
Novosadska blagovna borza (11. t. m)
Pšenica: baška, 2 vagona 287.50; baška, 76 kg, 1 vagon 290; baška. Tisa, 2 vagona 291; banatska, 1 vagon 290. Oves: baški,
2	vagona 16Ô — 165 Turščica: baška, 4 vagoni 139 — 140; baška. februar, 1 vagon 145; baška. marc, 1 vagon 150. Moka: baška, «2», 3 vagoni 400; baška. <5>, 2 vagona 350; baška, «6», 3 vagoni 280; slavonska, сб», 2 vagona 282.50 Otrobi: baški. 2 vagona 11750 Tendenca nespremenjena.
Jïivinski sejem v Mariboru (11 l. ui.) Do-gon 8 konj. 13 bikov, 181 volov, 359 krav,
3	teleta, skupaj 564 komadov. Povprečne cène za kg žive teže so bile: debeli voli 7.75 - 8.25, poldebeli 6.50 — 750, plemenski voli 3.25 — 6, biki za klanje 6.75, klavne krave 5 50 _ 6, plemenske 4.75 — 5, krave za klobasarje 2 — 2.75, molzne in breje krave 6-8 Din. Prodanih ie bilo 293 komadov. od teh 15 za Italijo. 50 za Avstrijo. Mesne ceue: govedina 9 — 18, teietina 12.50 do 18, svinjina 10.50 — 27 Din. Kupčija je bila živahna. Za izvoz veliko povpraševanje, 'ako da je bilo le malo dobrega blaga na razpolago.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(10. t. ш.) V Ameriki koncem minulega tedna nespremenjeni tečaji. Budimpešta mlačna. N"a Dunaju pšenica zelo mirna, rž nespremenjena. Tendenca v turščiči nekoliko prijaznejša. Uradne notice nespremenjene.
Duna:ski soveji sejpm (10. ' m.) Dogoa 3080 glav; od tega 632 iz Jugoslavije. Ob | počasnem prometu so 9e pocenili voli, krave in slabša živina za 5 do 10 grošev pri kg. Biki so se podražili za 5 grošev pri ks, ker ie bilo po njih boljše povpraševanje. Za kg žive teže notiraio: voli I. 1.50 — 1.80 (izjemno 1.85 - 2.05), II. 1.15 - 1.45, III. 0.S0 do 1.05. biki 1 — 1.40 (1.45), krave 0.85 io 1.20 (1.50), slaba živina 0.50 — 0.70 šilinga.
= Trgovinska pogodba med našo drž aro iu Zedinjenimi državami. Poslanik Zedinje-nih držav v Beogradu Princ je izjavil ua-pram novinarjem, da ee vrše med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami pogajanja slede nove trgovinske pogodbe, ki bo sestavljena na podlaari pre;šnje trgovinske pogodbe.
= Odpravljeni konkurzi. Odpravljeni so konktirzl, lii eo bili razglašeni : o imovini Stanislava Mattéta, tvoraičarja v Ljubljani (ker ni kritja za stroške postopanja), o imovini Antona Britovška, trgovca v Slovenj-srradcu (ker je bila vsa masa razdeljena), in o imovini Slavka Bregarja. trgovca v Sovi cerkvi (ker je bila vsa masa razdeljena).
== Zadružna hranilnica га državne uradnike. Iz Beograda poročajo, da se je tam ustanovila Zadjmžna hranilnica za državne
uradnike. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Gjuričič, med odborniki je tudi Slovenec gosp. Miloš Štibler Namen hranilnice je, širiti med uredništvom smisel za varčevanje, kar je prav lepo, samo težko izvedljivo iz enostavnega vzroka, ker državno uradništvo nima dovolj sredstev niti za najnujnejše potrebščine. Hranilnica bo dajala državnim uradnikom cenene kredite ter zidala cenena stanovaja.
= Likvidacija Kmečka hranilnica in posojilnica v Narapljah, r. z. z n z., se je raz-družila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da se zglase pri zadrugi.
s Okrog konkurza Banke i štedionice za Primorje. Na časopisne vesii. da se je konkurz nad to banko otvoril na zahtevo dr. Cervarja samo zaradi 3820 Din, izjavlja Ir. Cervar, da ni on sam zahteval tega konkurza, nego ga je zahtevalo Avstro-hrvatsko parobrodarsko društvo v likvidaciji, katerega zastopnik je dr. Cervar. Stvarni raziog temu ni bila terjatev 3820 Din. Avetrohrvat-sko parobrodarsko društvo je namreč imelo v pohrani pri Banki i štedionici za Primorje 3892 delnic Jadranske plovidbe, d. d. aa Sušaku, po nominali 100 dinarjev v zlatu z označbo številk, katere so delnice imele. Od teh delnic se je vrnilo omenjeni družbi 1677, dočim ie ostalih 2215 komadov ostalo v banki, ki jih je protipravno založila pri svojih upnikih.
= Redukcija delovnega časa v italijanski industriji. Iz Milana javljajo, da je Zveza italijanskih pomožnih tvornic znatno reducirala delovni čas.
= Obtok novfanic v Češkoslovaški se je v prvem tednu t. m. zmanjša) za 862 milijonov na 7340 milijonov Kč. Obenem se je povečala kovinska podloga.
= Ponovno znižanje obrestne mere v Poljski. Iz Varšave poročajo, da se bo obrestna mera državnih bank za podeljevanje kreditov znižala od 13 ua 12 odstotkov.
Borze
11. januarja.
LJUBLJANA. (Prve številke po vpraševali ja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83 — 84, Vojna škoda 352—355, zastavni in komunalne Kranjske 20 -22. Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 890 _ 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 0 — 100, Trbovlje 375 — 0, Stavbna 55-65, šešir 10-1 — 0. — Blago: Zaključeno 10 vagonov v lesu in 1 vagon deželnih pridelkov.
ZAGREB. Od bančnih vrednot je Čvrstej-ša Eskomptna (po 102 — 103) Industrijske vrednote so bile zanemarjene Od izvenku-lisnih vrednot so bili likvidirani Hrvatska po 25, Ljubljanska kreditna no 150, Vagon po 58 in Etno po 147. Vojna škoda je čvr-stejša; kasa se je trgovala po 354.5 do 355. — D i n a r je v Curihu poskočil na 9.13375. Deviza na Italijo je v Curihu močno padi» in se je tudi v Zagrebu trgovala po nižji ceni, spočetka po 243 — 244, potem po 241, proti koncu pa zopet po 243.5 (včeraj 250). London in New York sta malo poskočila. Druge devize nespremenjene. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2277.4 do 2283.4, Dunaj izplačilo 7985 — 801.5, Berlin izplačilo 13495 — 13525, Budimpešta (pen-go) 992-995, Italija izplačilo 242.93-244.93, London izplačilo 275.35 — 27615, New York ček 56.62 — 56.82, Pariz izplačilo 224.83 Jo 226.83, Praga izplačilo 167.75 - 168.15, Švica izplačilo 1094.5 — 10975; valute: dolar 55.95 — 56.15, lire 238 — 240; efekti: bančni: Eskomptna 102 — 104, Kreditna Zagreb 103 - 104, Hioo 59 - 0. Jugo 99-100, Obrtna 49 — 50, Praštediona 890 — 895, Srpska 135 — 137, Ljubljanska kreditna 150
CURIH. Beograd 9.1375 New York 518.875. London 25.18, Pariz 20.575, Milan 22.15, Praga 15.35, Budimpešta 90.675, Bukarešta 2.725, Sofija 3.75, Dunaj 73.025. (zaključek); industrijski: Slavonija 325—33, Trbovlje 370 — 375, Vevče 120—0, Sečera-Oa Osijek 452 — 460; državni investicijsko 82.5 — 83.5, agrarne 48.5 — 49. Vojna škoda kasa 354 — 354.5, za januar 355 — 356, za februar 323 — 324.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 798.25 do 801.25. Berlin 1346.8 — 1349.8, Bruselj 7895 - 7925, Italija 242.01 - 244.01. London 275.3 - 276.1, New York 56.612 do 56.842, Pariz 221.G7 - 226 67. Praga 167.7 do 168.5, Švica 1094.5 — 1097 5.
TRST. Devize: Beograd 4150 _ 42.50, Dunaj 330 - 350, Praga 69 — 70, Pariz 92 do 93. London 113 - 114. New York 23.30 do 23.60, Curih 450 — 460. Budimpešta 405 do 425, Bukarešta 12 — 13; valute: dinarji 41 - 42.50, dolarji 23 - 2350.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4825 do 12.5225. Berlin 168.30 _ 168.80. Budimpešta 123.99 - 124.26, Bukarešta 3.74-3.76. London 34.4125 - 345125, Milan 30.19—30.29, New York 708.85 - 711.35, Pariz 28.17 do 28.27, Praga 20.9925 — 21 0725, Sofija 5.1050 - 5.1450. Varšava 78.5450—70.0450, Curih 136.73 - 137 23; valuto: dinarji 12.4550 — 125150, dolarji 706 - 710.
Deviza Beograd oa ostalih borzah: v Pragi 59.30. v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (10. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke^
moderna кгета sedanje dame za
odstranjevanje dlačic. Brez britja Dlačice preidejo za
nekoliko dni Роро1п<чпз neškodl iva, lahko jo uporabite na vsakem tmstu telesa. Ne razdraža, ne žge in ne počrni kože. Usieh zajamčen!
FEMY milo (se svet1 v temi) nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanj dlačic.
iT Dabi se povsodl fn
Glavn depot:
C0SM0CHEMIA K. D.
Zagreb, Račkoga ul. 7.
ili a и n > ц n ii u h ii n » n, ii n.k k jl ju
i « »ЈШ. '
Telefoniranje med Evropo in Ameriko ni tajnost
Pretekli teden se je otvoril telefonski promet med Londonom in Newyorkom, ki mn bo, kakor je upati, kmalu sledil promet tudi med drugimi mesti na tej in oni strani Atlantskega oceana. S tem se je storil ogromen korak naprej na poti splošnega občevanja v trgovskem svetu na velike razdalje.
Stvar pa ni brez hibe, kakor jo pač ima vsaka novotarija. Tako lahko posluša te kombinirane žične in brezžične razgovore lahko vsakdo, kdor ima dober radioaparat. Povedali smo že prejšnji teden, da tudi «Jutrov» radio sprejema take razgovore, ki se prav dobro čitjejo. Sedaj prihajajo z vsej strani pritožbe, da telefonski razgovori niso več tajni, vsaj ne med Ameriko in Evropo in zahtevajo, naj se temu odpomore. Zaenkrat se prisluškovanje še ne da odpraviti. Iskati bo treba novih poti, da se odpomore tudi temu zlu, ki ga zlasti občuti poslovni svet, ki mu je vse na tem, da nihče ne ve, kakšne kupčije imajo poslovni prijatelji. Trgovci se morajo potolažiti na boljše čase. Prišli so do zaključka, da se bodo mogli posluževati brezžičnega telefona le pri stvareh, ki jih ni treba splošno prikrivati in pri katerih ni posebne nesreče, če tudi kdo drug sliši njihov razgovor. Pravijo pa, da se bodo morali še nadalje posluževati podmorskega kabla, kadar gre za poslovne tajnosti.
Nekaj se pa na tem polju le skuša storiti. Da se za bodoče zagotovi koli-kortoliko telefonska tajnost, delajo sedaj inženjerji poskuse z Marconijevim sistemom snopnih žarkov, ki vodi telefonske električne valove le v eno smer. Upati je, da se bodo poskusi dobro obnesli.
Baron Chidehara,
japonski vnanji minister, je izjavil v imenu tokijske vlade angleškemu poslaniku, da Ja» ponska odklanja angleški memorandum, tičoč se Kitajske.
Val influence
Influença je zadnje dni zavzela zopet večji obseg kakor se je splošno pričakovalo. Iz Anglije in Francije se pomika bolezen proti Srednji Evropi,"kjer razsaja zelo hudo v Nemčiji, v Avstriji in tudi na Madžarskem. Iz Berlina javljajo, da je že 600 ljudi umrlo za to boleznijo. Uradni zdravniki sicer izjavljajo, da število obolelih pada in da ni povoda za vznemirjenje, prebivalstvo pa je v strahu in se ne da prepričati ter je v velikih skrbeh za svoje zdravje.
Povsod so podvzete potrebne mere, da se bolniki težje vrste prenesejo v bolnišnice. Sedanji pojav influence baje ni običajna sezonska influença, temveč nekaj podobnega, kakor ta bolezen v letih 1918. in 1922. V Potsdamu pri Berlinu so zdravniki ugotovili dva slučaja prave španske gripe.
Veliko število na influenci obolelih leži v Strasbourgu. Kehlu in na južnem Badenskem, kjer je priklenjenih na posteljo kakih 40 do 50 tisoč ljudi.
Tudi v Budimpešti povzroča gripa veliko zaskrbljenost. Madžarski zdravstveni minister Vasa je radi tega skli-val posebno konferenco strokovnjakov, ki je razpravljala o pobijanju epidemije in o statistiki dosedanjih smrtnih slučajev.
Obenem poročajo iz Ženeve, da je sklenil epidemiološki oddelek Zveze narodov izdati poseben buletin, ki bo podrobno obravnaval val sedanje influence, ki se je pojavil na našem kontinentu v zadnjih tednih.
Hilda Zimmermann,
berlinska kraljica mode za leto 1927. Nova «kraljica» je stara 17 let.
Velik požar v Pragi
V pondeljek zvečer je izbruhnil ogenj v mizarski delavnici stare mestne ci-tadele v Pragi. Opazili so ga najprej na Hradčanih, kjer je baš pihal močan veter, ki je plamene tako močno razširil, da so morali pozvati na pomoč vse praške požarne brambe.
Gasilci so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi ogenj čim bolj Omejili, a so imeli pri gašenju tako smolo, da je požar ob desetih zvečer zavzel še večji obseg. Skoro vsi prostori ci-tadele so bili uničeni; streha je zgorela do kraja in se je zrušila z močnim treskom na tla.
Ob enajstih zvečer se je oblast ognja še bolj povedala. Cule so se močne detonacije. Kakor se je kmalu izkazalo, je ogenj zajel bencinske rezervoarje za poštne avtomobile. 25 avtobusov je zgorelo in v nevarnost je prišla celo više-gradska cerkev. Pri gasilskih delih je bil ves čas navzoč praški policijski ravnatelj Slechta. ki je osebno vodil dela za omejitev ognja. Škoda, ki jo je povzročil ta požar, je ogromna in neprecenljiva. Človeških žrtev k sreči ni.
Strašen gledališki požar v Montrealu
Kakor smo poročali včeraj med brzojavnimi vestmi, je v Montrealu v Kanadi v nedeljo zgorelo velikansko kino-gledališče, ki je imelo prostora za mnogo tisoč oseb. Ogenj je nastal med predstavo. Vnel se je film, katerega so baš predvajali in plameni so se širili z nepopisno naglico.
Nastala je v gledališču strahovita pa.nika. Vse je drlo proti izhodu, vsak je hotel rešiti svoje življenje. Reda ni mogla vzdržati ne policija in tudi ne ognjegasci. Ženske so vreščale, otroci so jokali, moški pa so nekavalirsko hodili kar po glavah množice in skušali priti hitro na prosto.
Najstrašnejša je bila panika med deco, ki je stala na galeriji. Tem otrokom ni nihče nudil pomoči. Našli so si torej izhod sami, in sicer so pritisnili proti nekim stranskim stopnicam, ki so bile k nesreči povrhu še lesene. Nastala je velikanska gneča, v kateri je bilo mnogo otrok neusmiljeno zmečka-nih.
Število žrtev ie znatno. V začetku so našteli 60 mrličev, njih število pa je pozneje poskočilo na 125. Ob času katastrofe je bilo v gledališču kakih 1200 oseb. Med žrtvami je tudi mnogo francoskih in kanadskih dečkov in deklic, ki so jih pripeljali k tej predstavi. Ostali ljudje, ki niso bili pohojeni. so bili težko opečeni in so jih morali prenesti v bolnišnice. Teh bolnikov je okrog 100 in je njihovo stanje deloma naravnost brezupno.
Mrlič na svoji lastni mrtvaški pojedini
V madžarski občini Busak je delal kmet Ladislav Muto na polju. Mraz je bil tako občuten, da so mu otrpneli vsi udje. Z izčrpanimi močmi je legel v sneg, kjer so ga sosedje našli tako trdega, da so ga imeli za mrtvega.
Prenesli so ga domov, naročili pri mizarju rakev in priredili mrliško pojedino. Mrliča so postavili na oder, v sosedni sobi pa so se gostili. Ko so bili že siti in jim tudi grla niso zahtevala več pijače, so začeli hoditi k mrliču na obisk. Mrlič pa se je medtem začel prebujati in sosedje so se zelo prestrašili, ko so zaznali, da se v rakvi premika mrtvo truplo. Dozdevni mrlič je polagoma prišel tako k sebi, da je odprl oči in se spravil pokoncu. Z globokim vzdihom je «vstal od mrtvih», si pomel oči, se ozrl po gostih v sosedni sobi in zahteval v nemalo začudenje navzočih gostov jedi in pijače. Ljudje pa so se tega tako prestrašili, da so zbežali iz hiše brez sukenj in brez klobukov.
Šele polagoma je začel svet kapljati nazaj. Ko so se prepričali, da je zares vstal od mrtvih, so ga otipali in nagovorili ter ga vsi veseli sprejeli v svojo sredo, prepričani, da je danes svet tako narobe, da se Lazarji zopet obujajo k življenju.
Skrivnostna vnetja slepiča na deški gimnaziji
Zdravniki v Kromerižu stoje že nekaj dni pred čudno zagonetko. V zadrego jih spravlja serija obolenj na slepiču, ki so se pojavila tekom enega tedna in v tem času uničila 8 mladih življenj.
Vnetje slepiča, kakor znano, ni infekcijska bolezen in samo na sebi ni opasno in nima usodnih posledic, če ie zdravnik o pravem času na mestu in poseže vmes z operacijo. Ako pa se termin zamudi, nastanejo komplikacije in bolnik navadno podleže.
Zato je tembolj čudno in nepojasnjeno dejstvo, da se je ta bolezen pojavila v kratkem roku 8 dni na enem in istem zavodu celih osemkrat. Število postane tem usodnejše, če povemo, da pohaja v to gimnazijo samo 150 dijakov. In še nekaj. Bolniki niso bjli niti konviktovci, ki bi zavživali eno in isto hrano, pri čemer bi bila morda možna in opravičljiva domneva, da so nastala obolenja
radi zavživanja neprimernih jedi. Razen tega bolniki niso bili niti iz enega in istega razreda. Najprej je umrl neki Četrtošolec. nato neki tretješolec. pe-tošolec, šestošolec, sedmošolec in osmo-šolec. Ostala dva sta bila iz prvih razredov.
Zdravniki si sedaj razbijajo glavo in ugibajo, kaj je dalo povod za tolika obolenja, ki sô se tako nesrečno iztekla.
X Prebivalstvo ameriških Zedinjenih dri žav. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja jv v Zedinjenih državah 123-288.000 ljudi.
X Angleški humor. «Za vas.» je dejal mladi Binks Arabelli Smith, «bi šel na ko. nec sveta!» — «Prekrasno,» je odvrnila Arabella. «Kdaj podaste na pot?»
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nud:	o7
NU i CENE JE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova3.
v *
Francoska šolska jadrnica «Richelieu»,
koje sliko smo svejočasno priobčili, se je pred dnevi potopila. Posadka in učenci so
se rešili.
Mednarodno udejstvovanje študentstva
Zasedanje Sveta Mednarodne univerzitetske federacije za Društvo narodov v Pragi dno 27.—31. decembra 1926.
Mednarodna univerzitetska federacija za D. N. je bila ustanovljena meseca aprila leta 1924. v Pragi. Za svoj delovni program si je stavila dvoje: znanstveno proučevanje mednarodnih problemov in propagando za splošno mednarodno sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju). Federacija ima troje organov: a) skupščino, ki se sestane enkrat letno in kamor pošlje vsako nacijonalno udruženje po 4 delegate, b) evet, ki se sestane po potrebi, kamor delegira vsako udruženje po enega predstavnika za eno leto, c) eksekutivni komite, ki šteje 6 članov in 4 poročevalce. Razmerje med skupščino in svetom federacije je približno isto kot med skupščino in svetom Društva narodov.
Na sestanku delegatov jugoslovanskih akademskih klubov za D. N. 11. in 12. dec.
1926.	je bil določen za letošnjega predstavnika Udruženja v Svetu federacije predsednik ljubljanskega kluba M. Zajec. — V Pragi se je vršila 29. decembra tudi seja eksekutivnega komiteja federacije, ki se je ie udeležil gen. sekretar jugoslovenskega Udruženja K. St. Pavlovič; istega dno se je vršila še preliminarna konferenca za kongres jugo-vzhodne Evrope, ki bo marca
1927.	v Bukarešti. Na tej konferenci je zastopal jugoelovensko Udruženje za D. N. njegov predsednik M. Simič-
Zasedanje Sveta je bilo svečano otvorje-no v magistratni dvorani v Pragi 28. dec. Delgeate je pozdravil m. dr. primator Prage dr. Baxa, zastopnik gen. sekretarja D. N. Sir Eric Drummonda, dr. Slavik, zastopnik mednarodnega urada za delo (B. I. T.) dr. Kose, nadalje dr. Siblik za mednarodno zvezo duševnih delavcev, inž. Paleček za mednarod. študentsko konfederacijo (CIF-), predsednik federacije Preuss itd. Oprostili so svojo odsotnost min. predsednik švehla, ministra dr. Beneš in dr. Engliš, direktor mednarodnega urada za delo Albert Thomas in drugi. — Po otvoritvi je priredil dr. Baxa delegatom recepcijo v svojih reprezentančnih prostorih.
Popoldne ob 3. je otvoril predsednik Sveta dr. Jehlička v dvorani Akademskega doma prvo delovno sejo. Ugotovila se je navzočnost predstavnikov 22 Udruženj. Predsedniki so podali poročila o delovanju svojih grup. Ugotovila se je velika različnost v načinih delovanja grup; zato je bilo naročeno gen. sekretarju federacije Hend-rickxu- da čimprej sestavi — na podlagi podanih poročil — enoten delovni in organizacijski progam za bodoče; pri tem naj zlasti upošteva način dela in organizacije japonske in jugoslovanske grupe.
Na drugi delovni seji 29. dec. dopoldne je zastopnik Češkoslovaške dr. Milde refe-riral o regionalni kolaboraciji nacionalnih grup. Referatu je sledila debata, na podlagi katere se je sklenilo: toplo je priporočati regionalno kolaboracijo s prirejanjem regionalnih kongresov in sklepanjem regionalnih paktov. Ti pokrajinski kongresi pa naj ne služijo le splošnemu duševnemu zbližanju, temveč naj se sklicujejo za rešitev gotovih konkretnih, sodelujočih držav specielno se tieočih vprašanj. Odklanja se pa vsaka stalna organizacija teh kongresov in se mora pripustiti na kongres vsaka država, ki izjavi, da ie zainteresirana na obravnavanem vprašanju. Sestavljena je bila komisija, da te odloke precizno formulira.
Drugi komisiji je bila poverjena izde-
C. A. Hennig:
Zaslužno delo
V neki občini je živel učitelj, ki je že blizu štirideset let opravljal svojo službo; njegovi lasje so osiveli, hrbet se je ukrivil v dolgi dobi njegovega učiteljevanja. Nešteta so bila zrna učenosti, ki jih je vsejal in gojil s skrbno roko, pa tudi mnogo sadov so rodila. Svoje učence je vzgojil v ljudi — može in kjer je spal v otroški duši kak veleum, ga je vzbudil in mu utrl pot v svet. A tudi tam, kjer je mogel uporabiti svoje znanje v korist sploš» nosti je to storil. Bil je učitelj, orglar, občinski tajnik in še marsikaj v eni osebi in je deloval v blagor svojih so« vaščanov.
Nikoli ni želel sam pri sebi, da bi šel tja v široki svet, poln častihlepnih sanj in varljivih nad; svet mu je bila njegova občina in njemu dodeljeni šolski okraj. Toda to ni ostalo tako, iz» premenilo se 'e nenadoma.
Kajti tudi petdeseto leto, odkar je stopil prvič v svoj delokrog — šolsko sobo, je šlo mimo njega in ljudi, ne da bi se kdo zato zmenil in naznanil v časopisju. Ni se zmenilo za to ne vi« soko ministrstvo, ne domača občina.
Sicer mu res ni ničesar manjkalo in je celo, ker je bil neoženjen, živel v nekakšnem blagostanju, A njegovemu
I staremu srcu se je mahoma zahotelo majhnega žarka tistega sijaja, s ka« terim svet tam zunaj plačuje pleme* nito stremljenje; zahotelo se mu je slave, naslovov, časti, odlikovanj in priznanj. Ne enega ne drugega ni po« znal na svoji s trnjem posuti življenj« ski poti in šele na njenem koncu ga je zbodla v srce grda nehvaležnost sveta. Res se je včasih boril proti te« mu otroškemu slavohlepju in se mu posmehoval, toda ni ga mogel izgnati iz srca in končno mu je postalo prava muka.
Daleč zunaj vasi pa je živel v gozdni tišini star puščavnik, ki je bil pameten in uvideven mož. K njemu se je vsak teden enkrat napotil učitelj, da je ž njim muziciral in pokadil pipo tobaka. Puščavnik je kmalu zapazil, da pri prijatelju nekaj ni v redu, in tako te» mu nI preostalo nič drugega, kakor da mu je potožil svoje gorje. Puščavnik se je smehljal ln tiho premišljal sam pri sebi. Nato je rekel: »Ko se črez teden dni vrneš k meni, ti povem, ka« ko si lahko pomagaš.«
Pomirjen je odšel učitelj domov. Težko je sicer obvladoval svojo ne» potrpežljivost, a vendar mu je kmalu minil oni teden dni, po katerih mu je bilo obljubljeno, da bo spoznal skriv« nostno sredstvo, ki mu bo pripomoglo do ugleda In priznanja. Puščavnik mu
je dal lonec rožnordeče barve, rekoč:
»Prepleskaj ponoči s to barvo šolsko poslopje in uspeh ne bo izostal!«
Z glavo je zmajeval učitelj, a vzel je posodo z barvo iz puščavnikovih rok in natančno izpolnil vse, kar mu je bi« lo naročeno.
Drugo jutro — bila je ravno nedelja — je šlo nekaj vaščanov mimo ravno« kar pobarvanega poslopja: obstali so vaščani in strmeli s široko odprtimi očmi. Stara napol podrta šola je stala pred njimi v novi rožnatordeči obleki, podobna mladi nevesti. Toda ostalo ni pri nemem strmenju; kmalu so se od« pria usta; živahno so vaščani začeli govoriti o dejanju starega učitelja.
»Kako lepo je to! Res lepe je vi« deti, mnogo lepše od cerkve. In to naj bi bil storil učitelj?«
»Seveda, to je že znano!«
»Komaj verjetno! Navaden učitelj naj bi znal tako lepo prepleskati po» slopje. To bi zmogel komaj izučen sobni slikar! In razen tega še ponoči, da bi občane presenetil in čisto za« s t o n j ... to meji skoraj na junaštvo.«
V slavnostnem sprevodu so peljali učitelja po končani službi božji pod staro vaško lipo. Tu so zabili nov sod in iz njega drug za drugem napili sta» remu učitelju, ki je od prevelike ga« njenosti komaj zadrževal solze. So« larji so zapeli pesem, deklice so natr»
gale listja in cvetlic in so z njimi ovenčale šolo. Fantje so dvignili starč» ka na ramena, župan pa je imel slav» nostni nagovor in imenoval srečnega učitelja za častnega občana domače občine.
Vas je bila od tistih dob zelo po« nosna na to, da je imela učitelja, ki je radovoljno ,sredi noči zastonj po« barval šolsko poslopje in vsa okolica ji je zavidala, da ima v svoji sredi ta» ko zaslužnega moža.
0 FLORI JAN ! Ti naša nada, ko „špansko" premaguješ; pomagaj tudi v Nemčiji, da svoj sloves si utrjuješ.
Edina izdelovalnica
E. Jeras in drug, ljubljana-Moste.
lava projekta o reorganizaciji eksekutivnega komiteja, tretji komisiji pa sestava rezo-lucij in splošno poročilo o delu federacije. Te komisije so zasedale 29. dec. popoldne in deloma zvečer.
Na zadnji plenarni seji 30. dec. dopoldne so poročevalci treh komisij podali svoj« predloge. Predlogi komisije za regionalno kolaboracijo so bili soglasno sprejeti. Za tem je belgijski predstavnik Didisheim naznanil, da se vrši febr. 1927 v Bruxelles-u zapadnoevropski kongres. Tema debatam bo: Evropa in ekspanzija Ameike. Predavanja se bodo vršila o vseh podrobnih vprašanjih ameriške ekspanzije^ (ekonomske, finančne), o razmerju Združenih drživ do D. N., do Paneurope itd. Rumun?ki predstavnik Vladesco-Racoassa je napovedal kongres jugo-vzhodne Evrope mnrca 1927. v Bukarešti. Tema še ni objavljen. Aprila 1927. pa se bo vršil v Atenah balkanski kongres; tema bo: Možnost balkanskega Locarna.
Poročevalec komisije za reorganizacijo eksekutivnega komiteja je predlagal, da se e prihodnjim letom število članov eksekutivnega komiteja zniža na 3, ki jim naj bo poverjeno pisarniško vodstvo. Predlog je bil sprejet. Tretja komisija je predložila poročilo o delu federacije in nekaj resolucij zasedanja, kar je bilo vse sprejeto.
Za tem je Svet sklenil, da se vrši prihodnja skupščina federacije julija 1927. v Oxfordu, odnosno v Londonu. Poleg vprašanj, ki se tičejo organizacije in dela federacije, se bo vršila na tej skupščini razprava o ^Ekonomskih in socijalni'i 1e-meijih mirne. Na predlog švedskega predstavnika Malmstena se bodo vršila še štiri predavanja: 1. Delo D. N. na gospodarskem polju, 2. delo D. N. na socijalnem polju, 3 je-li kartelizacija industrije miru škodljiva? 4. pravična rešitev socijalnih problemov in emancipacija delavskega stanu kot predpogoj miru.
Finančni poročevalec Paleček je govori! o gmotnem položju federacije, ki ni ba-dober. Federacija je navezana danes prel vsem na darove. Stavil rn zato predlog, ia se v bodoče federacija finansira iz svoiih lastnih, trgovsko upravljanih podjetij. Končno je naznanil, da je v svrho sanacije že pod vzel nekatere korake pri Noblovi in Caraegiejevi ustanovi.
Ob zaključku sta pozdravila delegate zastopnik ruske emigrantske grupe za D. X. itkov in zastopnik ukrajinske grupe za D. N. dr. Boroadvsky. Ta dva zastopnika si' bila na zasedanju le opazovalca, ker njuni grupi po Statutih ne moreta biti članici federacije.
Organizacija zaeedanja je bila poverjena češkoslovaškemu Udruženju ki je svojo nalogo sijajno izvedlo. Praško časopisje je priobčevalo natančna poročila o poteku zasedanja. Vseh sej so se udeleževali novinarji, zastopnik gen. sekretarja D. N. <lr. Slavik, za B. I. T. dr. Kose in zastopnik zunanjega ministra dr. Beneša. Namestnft dr Beneša minister dr. Girsa je priroli! delegatom 29 dec. five o' clock v dvorani Repezentančneca doma, češkoslovaško akademsko Udruženje za D. N. istotam 30. de', banket, Češkoslovaško meščansko Udružene za D. N. pa 28. dec. so,irejo v Trgovskem domu. Jugoslovenski delegati smo bili posebei povabljeni »>d Češkoslovaško-jueo-slovanske lige v Praçi in pismeno od rektorja ukrajinske univerze v Podebradvli: vabilo, na katero smo žal morali negativno odgovoriti.
š— »Jugoslovenski Pokrctt, 4. številk», prinaša naslednjo vsebino:: Jedan govor jugoelovenskoj omladini, Nikola P. Pašit Naše političke partije. Gentileova filozofija i država, Jugoslovenska svečanost v Lvovu, Potreba reprezentative jugoslovenskog stu-dentstva. Sledeča konfenencija Internacionalne etudentske pomoči. Zakon o Centralnoj upravi. Naš pokret v Ljubljani, Sokolstvo, Jedna grupa pametnih ljudi i njen inicijator. Privreda: Osnovi jedne privredne politike (nadaljevanje). Umetnički život: Batrič Mar-janovič, Krvavi soneti; Sezona 1926-27. u Narodnom kazalištu (Zagreb). Študentski glasnik: Savez jugoslcwenskih studena'a tehnike, Još o februarsfcom ispitnom roku na Beogradskom pravnona fakultetu, Of ni vanje sekcije »Jugoslavije« u Zemunu, >Fon<i« — Beograd, Študentsko udruženje za Lizu Naroda u Zagrebu, Razni? vesti. _ Redakcija in administracija >Jug»sIovenskog Pokre-ta< se je preselila s 1. januarjem v Bitolj-sko ulico 2-111 Beograd, kjer so tudi klubski lokali samosfalno-demokralskega študentskega kluba »Jugoslavija.«.
š— Študentje in Streljnčka družina. Komaj se je pred dobrim mesecem predstavila naši javnosti nova nestrankarska športna organizacija Streljačkih drožin, je naše štu-denstvo takoj spoznalo nj«n velik vzgojen pomen in pričelo v lepem številu vstopati v ljubljansko družino. Žie pri slavnostni otvoritvi streljanja dne 8. decembra pr. ; se je prijavilo toliko visokošolcev, d3 je bil na licu mesta ustanovljen akademski strelcev, ki je v Ljubljani VI. vod. Odbtf Savezne streljačke družine, čije predsednik je gosfi. brig. general M. M: Živkovič je i* ustregel prošnji visokošolcev, da bo njihov vod streljal v sobotah popoldne mesto ob nedeljah dopoldne. _ Aioedemiki, ki žele vstopiti v družino, naj izpolnijo prijavnica, ki jo dobe pri vratarju Akademskega kolegija, Kolodvorska ulica 22.
Hanns Heinz Ewers;
Hanns Heinz Ewers:
Conrad Veldf
Werner Krauss — Agnes E&zterhazy — Lliza la Porta — Ferd. von Alteo in Se
ostala elita filmskih prvakov igra glavne vloge v velezanimivem filmskem delu slovitega Hanns Heinz Ewersa
— Praški študent —
Človek brez sence
Sijajni uspeh pri včerajšnji premijeri! — Izvrstna igra. — Originalna, režija. —
Napetostnimi ve seene-PredsUve točno ob: -L, pol 6.. pol 8. in 9. Mladini prepovedano! Pri vseh predstavah pomnožen orkester.
Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel. 124.
Naši onstran granic
Najzahrbtnejša sovražnica Jugoslovenov
(Z občnega zbora «Lege Nazionale», raznarodovalke naše mladine.)
na odru, jc bilo tako vsaj kolikortoliko za» doščeno italijanskemu pohlepu po jugoslcw venski Dalmaciji! Kak pomen se z italijanske strani pripis
Trsi, 0. januarja.
Danes se je v tukajšnjem Verdijevem gledališču vrïil kongres društva «rLega Nazionale», prvi kongres po izbruhu svetovne
\ojne.
Kaj je bila «Lega Nazionale» pred sve* tovno vojno, je sicer kolikortoliko znano, ali vendar ne bo škodovalo, če omenimo, da je bila «Lega» pred vojno italijansko i.redentistično propagandno in šolsko dru» štvo, ki je raztezalo svoje delovanje na vse ono avstroogrsko ozemlje, ca katerem
v resnici ali tudi samo domnevno près bivali Italijani, torej od skrajnega južnega kota Dalmacije, preko Reke, Istre, Trsta in Goriške vse do Južnega Tirola, do Gard* ►.tega jezera. Njen glavni namen je bil itaa lijanško iredentistična propaganda, a glav; no sredstvo italijanska šola, raznarodovaL dca za jugoslovensko mladino v Primorju in Dalmaciji, a v Južnem Tirolu itahjans ski narodna obramba proti nemškemu pri» tisku. «Lega» je imela svoj sedež v Trstu in svoje podružnico raztresene po vsem omenjenem ozemlju. Sredstva, ki jih je zbia rda po tem ozemlju, ji seveda niso zado» tovala in ji je zato krepko stala ob strani italijanska propagandna družba «Dante Ali» çhiert», seveda tajno, da so to pač slutile, oziroma dobro vedele avstrijske oblasti, ali niso mogle nikdar dobiti za to stvarnih do* karov. Zato je bila družba pač res pod stro* itn nadzorstvom avstrijskih policijskih oblasti, ali jo vendar mogla nemoteno in se celo nekako pod pokroviteljstvom nc* katerih državnih, v polni meri pa pod zašči* to tržaških, istrskih in goriških deželnih oblasti in oblastnikov razvijati svoje zla» sti v Primorju na potujčevanje naše mladi* ne usmerjeno delovanje.
Po vojni je «Lega» pričela zopet delovati, ali omejila je svoje delovanje ie na Primer* je in Dalmacijo, t. j. Zader in Lastovo. Ka* ke so danes njene naloge, je tudi povedal dr. Pitaco na kongresu. Povedal je, da «Le* ga« z materinsko pomočjo družbe «Dante Alighieri» ter moralno in materijalno pod* poro vlade in fašizma, s katerim je kar najožje zvezana, vzdržuje nad 70 otroških vrtcev ter ž njimi in drugimi sredstvi (pri* reditvami, predavanja, knjižnicami itd.) •pridobiva s prepričljivo besedo sladkega i talijanskega jezika srca in duše nežne ml a* tiiae in tako prinaša drugorodeem največje koristi iz osnovnega pouka.» «Lega» je da* ces izključno le razuarodo\ alka naše mladi* r.e, brez najmanjšega sledu narodnoobramb* rega značaja. Tako je danes u. pr. tržaška okolica vsa prepredena z cLeginimi» za* vodi, katerih zadnji je bil pred par dnevi c tv-отjen na Proseku na kar najslovesnejši in za slovensko ljudstvo kar najvabljivejši način.
Da pokažem, kako je «Lega» razpredla svoje mreže po vsem Primorju, naj pave» dem podružnice in kraje, ki so bili zasto* Vatii na današnjem kongresu. Evo jih:
Bujc. Buzet, Cres, Črni vrh. Draguč, Fon* tsne, Galežan, Hum, Izola, Kanfanar, Ko* per, Labin, Lošinj Mali,' Lošinj Veli, Lo* vran. Moščeniee. Motovan, Nerezine, Nova ves, Novigrad, Osor, Pazin. Piran, Pomjan. Poreč, Pula, Koč, Rovinj, Sv. Nedelja pri Labinu, Sv. Nedelja pri Vižinadi. Sv. Lo» vrinac Pazenatički, Sv. Vinčenat, Tinjan, Unije, Veprinac. Višnjan, Vodnjan, Volo* sko^Opatija, Vrsar, Žminj v Istri; Dutovlje Nabrežroa. Senožeče, Sežana, Postojna, Štanjel, Št Peter na Krasu, Tomaj, Tržič v tržaški pokrajini. Gorica. Červinjan, Gra* diška, Komen, Solkan, Št. Vid v Vipavski dolini, Trbiž, Vipava v goriški pokrajini, ter Lastovo in Zader v zadrski pokrajini
O -Le^inemu delovanju v Dalmaciji se seveda ш poročalo, ker ie pač vsakomur iasao, .da sloni italijanska iredentistična propaganda v Dalmaciji ca ramah «Lege» tn se o takih stvareh ne poroča ua javnih kongresih- Dalmacija se je seveda omenjala kongresu in .-.icer je storil to izredni ko* та:sar fašistovske stranke v Trstu, poslanec Barduzzi, ki je primerjal sijajne razmere. v katerih žive drugorodci v Italiji, z zatira* njeui, kateremu so podvrženi Italijani v Dalmaciji!!!! Kongresisti so ob omembi Dalmacije vsi skočili ■ pokoncu in viharno odobravali Tako se je vsekakor z najkoin* fï tentnej.se strani, s strani fašistovske stranke, kar pomeni toliko kot vlade sa» TOe. zabrenkalo na iredentistično struno, se» yeda z ozrorn na prijateljico — Jugoslavi« io! V zvezi z zastavo dalmatinskih begun» cev s črnimi žalnimi trakovi, ki je zavze* stala prvo mesto pred ostalimi zastavami
suje delovanju «Lego., je najboljši dokaz dejstvo, da so pozdravili z govori kongres vladni komisar na tržaški mestni občini Fronten, prefekt Fornaciari v imenu cen» tialne vlade, posl. Barduzzi pa v imenu fa» Sistovske stranke, dočim so ministri Fede» le (prosveta), Federzoni (kolonije) in Volpi (finance) ter predsednik poslanske zborni» ce Casertano brzojavno pozdravili kongres. Na kongresu je divizijski general Pugliesc zastopal poveljnika armijskega zbora, a bi» li so prisotni senatorji Mcrpurgo iz Vidma, Tacconi iz Splita, Pitacco in Valerio iz Tr* sta ter Bombig iz Gorice. Malo zakasneli, ali vendar šc pravočasno so prišli na kon* gres tržaški poslanci in državni podtajnik v zaldadnem ministrstvu dr. Suvich pod* predsednik poslanske zbornice požigalec Narodnih domov Giunta in bivši drž. pod» tajnik Bauclli ter istrski poslance Mrach. Zastopana je bila fašistovska milica po dveh konzulih, tržaška trgovska zbornica, TižaSki Lloyd po ravnatelju Uccelliju, Co» sulicheva parobrodna družba (prej Austro* Amerikana) po Albertu Gosulichu. ravnaj tel j i vseh tržaških šol. zastopniki Gimna» stike, Alpine, Touring Cluba ter cele vrste drugih naeijonalnih društev.
Na popoldanskem zborovanju se je raz* pravljalo O dnevnem redu, rednih poročilih in načrtih za bodočnost. Sledile so volitve vodstva in je bil izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik senator dr. Pitac* co. Značilno je, da je med 28 odborniki menda en sam renjikol, med petimi nad» zorniki ia petimi razsodniki pa menda niti eden.
Pred zaključkom kongresa je zadrski od* vetaik dr. Antonio Trojani v ginljivih beee» dali slikal muke in trpljenje Italijanov pod jugoslovenskim jarmom v Dalmaciji in žel za svoja izvajanja burno priznanje. Za ju» goslovensko javnost pa zadostuje že to in pa uverjenje. da ima jugosiovenski narod predvsem na tej, toda nič manj tudi na eni strani meje v «Legi» svojo najzagrize» uejšo in najzahrbtnejšo sovražnico, katere delovanje mora v svojo obrambo zasledo* vati z največjo pozornostjo!
p— Kdaj bo «osvobojena-o Dolmaçija? Na kongresu «Lege» v Trstu so bili za Dal* inacijo tako navdušeni, da bi bili njeno «osvoboditev.« proglasili najrajše že za le* tošnje leto. Komisar Barduzzi je izbruhnil svojo jezo na nesposobne diplomate, ki so izdali Dalmacijo, ali Dalmatineev se drži
tïdna vera in gotovo je, da se njihovo upa» nje nekoč uresniči. Ko je bil za prihodnji kongres določen Zader, je rekel Dahniti* nec Trojan, da pozdravljajo to ne samo zadrsko mesto ampak vsi dalmatinski Itali* jani. Spomnil se jc «bridke drame» dalrna* tieskega italijanskega ljudstva, ki je raz» t resen o po Šibcniku, Trogiru. Splitu in Du* biovaiku. Navajeno je trpeti, ali to ijud» stvo dviga kvišku vera, ki ni šc nikdar klo» nila. Ako bo postni čas dolg, bo pa toliko lepše velikonočno vstajenje. Od Zadra do Žpice bodo peli zvonovi slavo ia. vsi bodo klicali «ewiva 1' ltalia». Po dvorani grmi odobravanje, ki noče prenehati...
p— Slovenske služkinje v Trstu potre* b j o svojega zavetišča, svojega doma. Nedostaja jim primernega domačega žaba* višča, zato pa se izgubljajo preveč po ple» jih nam more ohraniti le dobro zasnovana organizacija. Kdo se bo lotil tega dela? Svoj čas jo bilo v tem pogledu že dobro urejeno.
p— Pczin v Istri šteje sedaj prebivalstva 17384. Doselilo se je iz notranjosti Italije v Pazin 179 oseb. Izselilo se je v možem* stvo 117 prebivalcev.
k— Za «Schulvereinn so dovolili v ob» finski seji v Borovljah vsoto 20 S. Vertič je protestiral proti temu in izvajal, da je «Sehulverein» nemško nacijonalao bojno društvo, občina je mešana in Slovenci pla» čujejo davke tako kakor drugi. Živimo v svobodni državi in dolžnost njena je, da vzdržuje šole, no pa da se otroci vežejo na zavode nemškonaciionalnega društva. Pod* pora se dovoli s 16 proti 3 glasovom.
Dopisi
SV. FLORHAN PRI ROGATCU. (Utonila pri praaj«.) Koncem decembra 1926 je r.a Grobelnem pri pranja utonila služkinja Marija Žeraik, ki Je bila rojakinja iz uaše fare. Kot ene najpametnejših deklet iz naše fare je vredno, da se je tu spominjamo, preostali materi ia bratu pa izrekamo iskreno sožalje.
BREŽICE. V listu sjutra« št 5. od sobote S. t ш. ie bilo pomotoma objavljeno, da ima naša šola 7 učencev. Vsakdo je gotovo že sam spoznal, da gre za tiskovno pomoto. Šola ima 78 učencev vajencev in se jih poučuje v treh razredih
POLZELA. Dne 6. januarja smo slovesno praznovali lOOletuico osnovne šole. Šolska mladina je \-prizorih pod vodstvom učitelj-stva -Matjaževe hajduke* s pevskimi in telovadnimi točkami, s plesom vil in palčkov. V odmorih je pridno svirala salonska godba Uvodoma je šol. upravitelj podal iz šolske kronike zgodovjno tukajšnje šole. Prireditev se je završila z lepim gmotnim in moralnim uspehom. Hkrati se je pogostila šolska mladina s pecivom, mesom in brezalkoholno pijačo, za kar gre najlepša zahvala občanom, ki so darovali jestvine v izdatni meri Največ zaslug za lepo uspelo prireditev ima učiteljica gdč. Nina Kogojeva. Zahvala gre tudi pevovodji g- J- Staniču, gdč. Mari Krenižarjevi ter gdč. Ang. Goriškovi za šivanje fantastičnih kostumov in g. Fricu Paueriu za ljubeznivo pomoč pri maskira-nju. Prireditev se bo ponovila v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. popoldne.
PONIKVA OB JUt ŽEL. Dvakrat ie v pravkar minulih praznikih vprizoril *Dra-matski ln pevski krožek: znano dramo »Mlinar in njegova hči-;. V pridnosti, vnemi in požrtvovalnosti so tekmovali kmečki fantje in dekleta z vsem učiteljskim osebjem in našim povsod priljubljenim Petrom tako, da je težko uganiti, komu gre prva čast hi največja hvala Igrali so sami domačini, šolska dvorana je bila obakrat napolnjena, ua odru ui bilo ne zadreg ne mučnih presledkov, preko odra je šlo mimo nas pristno življenje z vso težo svojih korakov, mi pa smo ga gledali z napeto grozo in globokim sočutjem. Uspeh je bil torej v vsakem ozi-ru najlepši.
POBREŽJE PRI MARIBORU. Na občnem zboru SDS v Pobrežju dne 6. januarja 1927 smo z veseljem opazili, kako jc narastla naša krajevna organizacija. NaS odbor je bil v pretekle«! letu tako marljiv, da računamo pri oblastuih volitvah na stotino naših glasov. Ako pomislimo, da smo pred dvema letoma bili neorganizirani, je razumljivo, da se zadnjič uNtno mogli izkazati z nobenim uspehom. Naši domači posestniki in delavci so marljivi čitatelji ^Domovine-, io iJutra* iu sedaj mislimo že upeijati posebno dnevno raznašauie iJa.txai Odbor se je obnovil, v njega je vstopilo še nekaj novih moči in v novo leto stopamo z zaupanjem, da se zopet podvojimo Na obenem zboru nam je
podal narodni poslanec dr. Ljudevk Pivko obširno in zanimivo poročilo in nas je utrdil v naši organizaciji Hvala niu za to, da tako marljive prihaja k nam, ker je to bilo že tretje njegovo poročilo v našem društvu.
SLOVENSKA BISTRICA. Dne 7. januarja zvečer se jc vršil v hotelu sBeograd^ občui abor krajevne organizacije SDS za mesto Slovenska Bistrica pod predsedstvom dr. Pučnika Poročila o delovanju odbora v prçteklem letu so se vzeia z odobravanjem ua znanje in smo se zopet prepričali, da je bil naš odbor marljivo na delu. Pregled članstva kaze. da bomo imeli pri oblastnih volitvah okoli 30 glasov prirastka in da smemo računati ua 120 krogiie za kandidata Fiažgarja in listo SDS. Po občnem zboru je Doročal narodni poslancc dr. Pivko o politiki vladne večine in o načelni borbi uaše stranke, od katere edine za moremo pričakovati rešitev iz težke politične, gospodarske in finančne krize uaše države.
Ljubljanska šahovska reprezentanca v boju za državno prvenstvo
Po lepi zmagi v Rogaški Slatini nad zagrebškim šahovskim klubom, je postalo jasno, da pride v finala medmestnih tekem ljubljanski šahovski klub. Včeraj se je odpeljala naša šahovska reprezentanca v Subu-tico, kjer bo odigrala odločilno tekmo s su-botiškim šahovskim klubom, ki je najmočnejši v vzhodnem delu naše države. Ljubljanski šahisti crredo v boj s skoro sigurnimi
šansami, saj predstavlja njihh oemorica brez dvonrno najmočnejše moštvo Jugoslavije, tja 1. 1920. brezpomemben klub v državi, so .io ljubljanski klub v par letih povspel do izredne višine, posebno ko S6 je pojavila uilujïa šahovska generacija, ki je izpodrinila starejše igralce. Najstarejši igralec repri-zeuUmce jo star 27, najmlajši 17 let. Iz teh številk jc razviden silen napredek vodilnega slovenskega kluba. Moštvo, ki je postavi Ljubljana v boj з Subotico. predstavlja idealno celoto, kakršne nima nobeno meslo v državi. Vsi igralci so že sodelovali z uspehom ua uacijoualnih glavnih turnirjih našega ta veza. Zato lahko režemo, da je zmaga sigurna i" uastopiti bi moral izreden sluča:, ie bi doživeli v Subotici poraz.
O'o tej priliki obiščejo naši igralci ^ tudi Novi Sad, ki je po moči enakovreden Subotici. Tam odigra naš klub prijateljsko tekmo, lii je zelo važna za merilo naših moči V teku pa so tudi pogajanja z Beogradom in bi s pristankom tukajšnjega društva prijateljev šaha postala ta pot prava propagandna turneja slovenskega šaha po vzhodni polovici države. Naši igralci so sledeči: Furlani, Je-rošov. Pire, Ciril Vidmar, Mrzlikar, Stupan, Vogelnik, Rupnik. O rezultatu bomo poročali.
Preklic žalitve
Podpisani Zavašnik Andrej, posestnik Seničica II pri Medvodah, obžalujem in pieklicuiem kot neresnično obdolžitev ozi« roma žalitev Franceta Bradeško, posestnika in mlinarja Žlebe 1 pri Medvodah, oziro« ma njegove družine, ter se Francetu Brade» ška zahvaljujem, da je odstopil od nadalj» nega kazenskega postopanja proti meni
Ljubljana, dne 10. L 1927. 64	ZAVAŠNIK ANDREJ
Josipina Dolničan javlja iužnim srcem v svoiem ш v imenu svojih ouok Darinke m Milene in vseh oslabil sorodn kov, da je ujen preijubljcni. srčno dobri, skrbni soprog, oče, brat, svak, zet in stric, gospod
Martin Dolničar
tovarnar in posestnik
dne 11. januarja t. 1. po dolgi in tnukapolni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče blago v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 13. lannarja 1927 ob pol 4. popoldne iz bise žalosti Usnjarska ulica štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
1334
V Ljubljani, dne 12. januarja 1927.
Žalujoči ostali.
Mlad zakonski par
1SČ 9 6U.ao«tDje veaj ena sobo s kuhinjo in pritikli-naaii. Poiiikiup ua oglasni o'idelek »Jutra» poj Šifro »Takoj I»	— s
Iz Koroiaosne zgodovine te îaiet ramai
Angelin Hidar
spisa' vaii Lah, Cena vezam knjigi Dii 20. po pošti Din 1 -SOvec izdala
Tiskovna zadruga v LJubljani.
M**
Tvrdka Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov v Ljubljani javlja tužno vest, da je dne 11. januarja 1.1. preminul gospod
Martin Dolničar
družabnik in soustanovitelj tvrdke
Pogreb se vrši dne 13. januarja ob pol 4. popoldne iz Usnjarske steze št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojnega soustanovitelja obrani tvrdka v trajnem spominu.
V Lj ubijati r, dne 11. januarja 1937.	1336
f
Potrti globoke žalosti uaznanjamo tužno vest, da jc naš piebiagi in ljubljeni sorodnik
FRANC MRAK
posestnik v Radovljici
v starosti 63 let, dne 10. j?nuarja 1927 ob 5. uil previden z sv. tolažili inirno v Goso 'du zaspal.
Piipoiočamo ga v blag spomin ln pobožno molitev.
I
Radovljica, dne 11 januarja 1927.
Sorodstvo»
Igo Fiorjančič, uradnik Kreditnega zavoda, uazuaiija v svoiem kakor tudi v imenu vseb ostalih sorodnikov pretresljivo vest da je njegova nadvse ljubljena in nepozabna soproga, sinaha in svakinja, gospa
Marija Florjančic
rol. Mizetli
dne 10. t. m. ob pol 6. po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojni ce bo v sredo, dne 12. januaria L 1. ob pol treh popoldne s Stare poti 2 na pokopališče k Sv Križu.
Ljubljana, 10 januarja 1927
ŽALUJOČI OSTALI.
M. Zévaco'	50
Papežinja Favsta
Roman
Ta mož je bii mojster Claude, bivši krvnik pariški. V nosilnici, ti so jo nesli pred njim, je slonela princesa Favsta.
Ostavila je mesto skozi montmartrska vrata in krenila po cesti, ki se je v senci bukev strmo vila navkreber. Pred opatijo sester ■benediktink je obstala. Princesa Favsta se je spustila iz nosilnice in je stopila skozi vrata, ki so se odprla neutegoma, prav kakor tla so je čakali.
Mojster Claude se je bil skril za drevo. Nestrpno se je oziral po bregu nizdoli. Ko je naposled zagledal pešca, ki se je počasi vzpenjal za njim, mu je mignil, naj se podviza. Pešec ie došel mojstra Clauda in je stopil k njemu; izpod širokih krajev njegovega klobuka se je pokazalo bîedo obličje kardinala Farneškega.
»Tu notri je!c S temi besedami je Claude iztegnil roko proti samostanu.
Farnese se je ozrl na Favstino spremstvo, ki je med tem razja-halo, da bi počakalo pred vrati. Nato je vprašal brez kakega zdrz-Ijaja ali obotavljanja:
Farnese se je ozrl na Favstino spremstvo, ki je med tem raz-jahalo, da bi počakalo pred vrati. Nato je vprašal brez kakega zdrzljaja ali obotavljanja:
»Ali si pripravljen?...«
> Prodal sem se vam za leto dni,« je mračko odvrnil Claude. »Vaš sem. ako ne z dušo, pa vsaj s telesom. Ukazujte in vas bom slnšal... Toda pomnite najin dogovor: tisto minuto, ko tigra pade, postanete vi moja last in vrsta pride na vas!...«
Kardinal je skomignil z rameni.
>Ne boj se, da bi zatajil pogodbo.« je rekel z ledenim glasom. »Stori, kar je sklenjeno... in znaj. da sem tvoj!...«
Skrivaje se v senci starih dreves sta zavila okoli opatije, ne
da bi ju kdo opazil.
Povedali smo že, da je bi! samostan v kaj žalostnem stanju. Razpokani zidovi so se marsikod žc rušili; vrtovi, ki so nekdaj sloveli zaradi svoje lepote, so bili samo še irnjeva goščava. Edini zelenjavnik za samostanom je bil dokaj urejen; prebivalke tega čudnega kraja so se namreč preživljale s sočivjem, ki so ga same pridelovale. Na prazni ravnici, za katero se je dvigala smrekova seč, si videl razvalino stare kapelice. Stalo je le še nekaj stebrov; zraven enega teh ostankov je bila marmorna klopica, ki je potrpežljivo čakala, da jo prevrne čas.
Ta zelenjavnik je bi}- obzidan kakor vse ostalo: toda v zidu so zevale ponekod široke vrzeli, ki so jih škornji skrivnostnih gostov sčasoma izpremenili v prave slavnostne vhode. Skozi tako vrzel sta tudi mojster Claude in knez Farneški stopila na vri.
Nedaleč od vrzeli je razpadal gizdav paviljon, ki ga je najbrže kaka razvajena opatica zgradila za svoj oddih; zdaj sta ga davno prerasla mah in bršljan in Claude je z lahkoto vtrl črviva vrata. Stopila sta vanj.
»Počakaj me tu,« je rekel mojster Claude.
Farnese je pokimal in nepremično obstal, kjer je bil, med tem ko se je krvnik odstranil.
Princesa Favsta je stopila v glavno krilo samostana, ki je bilo edino še porabno za bivališče ljudem. Čeprav se ie umela obvladovati kakor malokdaj človeško bitje, je njen obraz vendar razodeval čudno notranjo zmedo. Zdela se ie mrka — če pristoji ta pridevek obličju, ki ga večno ozarja sijaj lepote.
Za dvema mladima redovnicama, ki sta njiju podoba in vedenje bolj kazali na drzno razuzdanost kakor na pobožnost in svetost, je Favsta prispela po širokih kamenih stopnicah v prvo nadstropje in je tam, na ogromnem mostovžu, srečala opatico Klavdmo de Beanvffiers, ki je bila že obveščena o njenem prihodu in ji hitela vzvišenia gostji niaproti.
Opatica je prikleknila in Favsta je dvignila roko ter jo je blagoslovila s tremi razprostrtimi prsti, kakor je nedavno tega Sikst V. blagoslovil Katarino de Medicis... Storila je to tako naglo, da
redovnici nista opazili njene kretnje.
Ki a vd i-n a je odvedla Favsto v posebno sobo, k: je b: . n^-io-razkošnemu buduarju kakor samostanski govorilnici. Nad marmorno mizo, obloženo z vsem, česar potrebujejo dvorne dame m imenitne blodnice za negovanje svoje lepote, je visel zlat Krist ra
srebrnem razpelu...
Favsta se je spustila v širok naslanjač m jc postavna noge r.a
baršunasto blazino.
»Ah je ciganka še iu?« je vprašala opatico, ki je spoštljivo sti a
pred njo.
»Da, gospa. Po vašem nalogu jo vestno opazujemo. Lbožica ;e blazna, hujšega ni reči o njej. Ali jo Vaša Svetost žel: videti?...« Favsta si je zamišljeno podprla glavo. »Klavdina,« je dejala nato, »potrpite še s tem nazivom: prezgodaj je! Moje vrhovno svečeništvo je še obsojeno v temo, ое?г:л mi duša tako strastno koprni po belem dnevu!... Oh. Klavir-srce mi je polno grenkobe. Vi, draga, me nazivate Svetost... pa vidim v sebi samo devojko, ki se z grozo vprašuje, zakaj .. i dala priroda ženski spol, in ki s tem večjo grozo čuti pod v. -nostjo svojih misli in pod smelostjo svojih načrtov vso slab: • : Evine hčere.«
Klavdma je z vročo vdanostjo pogledala Favsto. Л :ieia jo bledo kakor še nikoli ne... V iskreni skrbi se je vrgla pred : . na kolena ter ji poljubila mam orne roke.
xYlaarica.« je zamrmrala, nekaj neznanega vam teži o: ;:.- . Oh, rada bi umrla za vas, če bi mogla s tem odkupi:: v a .4 trpljenje!...«
Favsta jo je dostojanstveno vzdignila.
»Klavdina,« je rekla, »vaše meso je nemara šibko, toda v aš d.: je močan. Vi ste edina moja apostolica. edina, ki me razume... Poslušajte me torej... zakaj trudna sem. naveličana plavati v višavah!.. .c
Mignila je, naj sede. In opatica Kiavdina, prednica :: r-nrru--trskih benediktink. se je spustila k nogam papežinje Favste ir je pripravila, da bi jo poslušala, kakor so nekdaj apostol: v Jed: . posiušali Odrešenika...
Stanovanje
C gob in pritiklin пабзлп sa H tO T» i j mesečno, v oriiaicm oddelku cjurra»
Mali oglasi, ki siužijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. KajmasjSi znesek Din 5*—,
ienirve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—» Najmacjti znesek Dis
Ondnlacija, vodna. Dndnlacija. striženje, barvanje las, ■nanikura. najiočne-îe se izvršuje v damskem salonu
«KELŠLV Kopitarjeva uiica L
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotojrxî Hu-oc Hibser t Ljubljani. Viivazorjev tre	266
Lastni izdelki! Nizke cene!
Smučarske obleke
Icomplfiiae jtu 730 dinarjev,
telovadne oblačilne potrebščine
in
modni salon
pospode prrnoiiif-a <■. i»b-cinstxu ir. društvom tvrcika
Brata Capuder
■ prej Г?го Capuder' Ljubljana, Vcrova ulica 2.
Gaioše popravlja
Jiarns ^-uikamza' iia skalar. Ljubljana, ilimska cesta 11 li
Postranski zaslužek
13(i—20» Din dnevno lahko vsak zasluži r lahkim de-lom v hi :. Dopisom je priložiti 4 Pili v znamkah za ochrfvor. Eu^-en h i:. \Yien »9 IS.	~	702
Prodajalka
шр?;.пе stroke, z dobrimi spričevali. :■ službe. r.sj-rr.je v Ljubljani: r"' pa rudi na deželo v kak vetji kri.i. Cen.:, ponudite na nci. o-idrlek c,Tutra> pod znarko «Po.-teca S27>.	7G2
Galoše popravija
■no nizki ■ (■ n i Valentin Zormaju "Rožna dolini. — Cesta V, Et. SU.	761
dobe
Sobarico
ki govori nemško ali italijansko ir. ki zna šivati T er pos r »ra vi jati. s pre jmem take-;.. Nasirv v oglasnem ©ddelkn «Jutra».	664
Več pletilj
dobro izurjenih, spre imem take; pro t.: dobri plač:.. — îîasiov v oglasnem oddelku «Jutra».	570
i rg. učenca
kateri ima veselje do trgo-vme. g primerno soisko iz-«b-azbo, sprejmem v manu-faktumo trgovino. Pobu ribe t- prepisom zadnjega šolskega g pričevala na poštni j>redal 24 v Eranju. 532
2 čevljar, pomočnika
takoj s nre i me v trajno delo Jožef Kose!j, čevljar, Ljubno. pošta Podnart. 519
Služincad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe тч*у~ ЗаГ-је službo v Beogradu a k o zglase v birou Ekonomi ia, Beograd, Yasma 11 260
Inkasanta
spretnega. sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Postranski zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku cJutra>
isceio
Natakarica
s kavcijo. žeH primernega metra v kakem prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Kavcija S».	636
Donašalko
izvežbano v ser-nraeju teče restavracija hotela «Stru-keij».	621
Gospodična
z dolgoletno trgovsko prakso, išče stalnega mesta v Ljubljani kot poslovodkinja a! blaga jničarka. — Položi primerno kavcijo, eventuel-no prisloni kot tiha družabnih. — Ponudbe na oglasni oddelek * Jutra» pod šifro «Starejša moč».	521
Bilance
pe?*n* Ha proti zmernemu honorarju strokovnjak. Po-nudbe na oglasni oddelek «.Jutra* pod «.Honorar 60>.
605
Za svojega nečaka
izuù&nega trgovskega po-пкн-.uikii. isr«m službo л trgovini r. mešanim blagom, '^■rjene ponudbe na oglasni oddelek *Jutrr- pod aifro «.Ravnatelj L. P.>. 722
Kro.iaski pomočnik
dobro izvežban. išče službe za takojšnji naston. Dopise г.а naslov: Josip Probst — Lutverci. Gor. Tvadgona.
756
Službo hišne
al: za vse. sprejmem pri boljši gospodinji. Naslov v iirlasnem oddelku «Jutn;-.
73D
Sedlarski in tapetniški pomočnik
dobro izvežban in priden. L^če službe. Cen j. ponudbe na naslov ; Ivan Zupane — Gustanj.	* 731
Zanesljiv invalid
ist-p službo hišnika, skladiščnika. paznika, vratarja in posodi 15.001» Din proti stalni in dobri službi. " Dopise pod «Takt j 72» na ocrl. oddelek c Jutra'.	721
Gospodična
zmožna knjigovodstva ter strojepisja, išf-e zapoeEtve od 15. ure dalje. Ponudbe pod šifro cXizek honorar» na oglasni oddelek «Jutra-».
75Б
Inteligentna gdč.
veš i:a pisarniških dfi. išče primerno zaunno službo — nadzorstvo, blagajno, kot sprejemna dama ali podobno Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vestna in zanesljiva u6».	759
Lep jedilni servis
40 komadov, fin porcelan, naprodaj za 2000 *Din. — Na ogled iz prijaznosti pri g. Vaj da, Eriževniška ni. št. 6,TL	713
Pletilni stroj
8/60 radi selitve prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ~	649
Več starih okvirjev
naprodaj v trgovini M. Kunp. Pogačariev trg št. o 437
Lepo pohištv o
dobro ohranjeno, iz orebo-vine. obstoječe iz kredence, mize. tj stolov, vec ogledal, omare za knjige, osemogla-te mize. Biedermayer garniture. divana, fote.lov, 4 stolov in mize. izredno le-IK'ga. poslikanega zaslona za р'1Г itd., naprodaj na Dunajski cesti št.*9/I, desno
Pisalni stroi
znamke cBiic.kcnscbeTfer--. v dnbrfm stanju, naprodaj za 4fMi Din. Nadcrv v oglasnem oddelku «Jutra». ~ 753
Površnik
zimski, za srednjevelikega človeka, za "00 Din jn sah 2S 4- 28 cm. dobro ohranjen, naprodaj za 60 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutr^.
Kompletno spalnico
prodam za 2000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
cOdo!» prazne steklenice
kupuje drogerija Anton Kane sinova. Židovska ul. st. L	2S2
Stenski umivalnik
(mušel ' dobro ohranjen. т»ог-celanast. —№ cm dolg. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro wMusel».	* 711
Stare stelaže in pis. mizo
kunim takoj. Na^iov v orl-oddelku «Jutra».	768
Jabolka
fina. namizna., mešanih vrst. razpošiijam od 1000 kg naprej po S Din kg. frank o postaja Poljčane. Pojasnila v restavraciji Gotz. Polj-čane.	672
Hiša
z mešano trgovino, vmoto-č em. pro st im s tan o van i em. na najprometnejši cesti pri Mariboru, vsled bolezni lakaj naprodaj. Izvrstno v]»e-].iana. Gena 100.000 Din. Ponudbe na uprav o «Jutra» v Mariboru pod šifro «Vi-notoč 100.000?.	779

Gostilno
dobro idoco oddam za dobo 5 let v zelo prometnem kra;u. — Istotako oddam
ključ, delavnico
z vsem pripadajočim orodjem za isto dobo — zaradi družinskih razmer. Naslov pove ogL odueiek «Jutra».
564
Pekarno
nam tako; v na;em r vsem inventarjem. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pekarna».	725
Gostilno ali trgovino
s stanovanjem in vinotočem takoj oddam ^ predmestju. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod «Posamezna oddaja».	800-a
Šivilji
oddam majhen lokal v sredini mesta. Naslov v ogia£. oddelku «Jui.ra>.	742

Trgovsko hišo
tik žeL postaje proda radi odpotovanja takoj V. Fieisch, Žbelovo pri Poij-čanah, Slovenija.	6ÏS
Delikates. trgovino
I j z vinotovem, na prometnem kraju oddam, oziroma prodam z inventarjem vred — radi boiezn:. — Ponudb* na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Bodočnost zasi-
«nrrana».	77fc
Brivskega vajenca
Srdar v 749
takoj sprejme Kamr.ku.
Učenke za tambura-
šenje
s T)~av dobrim sopranom lahko takoj nastopijo. Ponudbe - slike na kapeinika M aro Gojak. hotel G ud uric. Kragujevac.
Učenca
ia klobučarsko obrt. starega od —16 let sprejmem 7 vso oskrbo in obleko po dogovoru. Franc Adamlje. klobučar. Trbovlje. 724
Praktikantinjo
veSro dvojnega amerikan.) knjigovodstva^ strojepisja in «lov. stenografije sprejmem 1- ponudbe s sliko, katero vrnem, jc nasloviti na ogi-oddeiek «Jutra» pod iiho «Prakûkanxinja 1000». 740
lôletna deklica
t>-jdna. bi se rada učila v trgovini, kjer bi imela vso oskrbo. Cenjena pisnina podružnico «Jutra» v Mariboru tk>d «Poštena». 7S0
Radio-aparat
dvf.rpven. popolnoma kompleten. prodam za 2<X»0 Din. Na ogled v sredo aH soboto zvet-T ali ptn-"idne. ?Caslov v ociasnem oddelku «Jutra» 741
Strojarna
z majhnim posestvom, v veriom kraju Dolenjske naprodaj pofl ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
102
Mlin
v večjem, prometnem kraju na Dolenjskem, ob železnici, § stalno vodno močjo, pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
101
Hišo sredi Ljubljane
zamenjam za liišo na štajerskem ali Hrvaškem. Ponudbe na oglasni orldelek «Jutra» i»od značko «Zamenjam ali prodam». 720
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo. oddam brez zaloge. Ponudbe pod šifro «Dober promet.» na podr. «Jutra* v Mariboru.	7Б1
Sobo s skladiščem
rabim za boljše krojažtvo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	745
Manjši lokal
ali prostor iščem na prometni cesti v Ljubljani — za zlatarsko in urarsko trgovino. Gospodar, ki mi odda lokal. aJi trgovec, ki mi odstopi manjši prostor, lahko pristopi s pr;memim kapitalom kot družabnik. Ponudbe na oglasih oddelek «Jutra» pod «2e vpeljana tvrdka*.	771
Gospodinja
snosobna. išče službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru po^ Šifro «Snosobna 42».	7B2
Uradnica
zmožna slov., nemške, italijanske in deloma srbohrv. korespondence, nemške stenografije. strojepisja in vse.h pisarniških del, jšie službe s 1. fobruariem. ovent. rrei. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra" pod značko Zanesljiva 13».	7S7
Knfigovodkinja
dobro verzira.ua v dvostav. in amerik. knjigovodstvu, samostojna korespondentinja za slov., nemški in srbohrv. iezik: — vajena samostojno lieiati. vešča strojepisja, z večletno prakso, žel primerne službe. Cenjen» ptw nudbe pod «Točno*! 27» na oglasni oddelek «Jutra».
730
Mikroskop
KBicber: z imevzijo pocp-ni naprodai. Nado v v ocrl-oddelku «Jutra.».	744
Drva
20 vagon, bukov ih polsuhih. 10 vagonov bukovih suhih, vagonov hrastovih suhih tako; dobavim. «Manrart-. Ljubljana, poštni uredal 43.
767
Zimska suknja
elerrantna. črno-modra in lep
trak s telovnikom
uro dno nanrodaj. — Franr Tekavec, krojač. Poljanski nasip E.	"ÎP
Pohištvo
Spalnica in črna. elegantna jedilnica naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra».
770
„Posest"
družba s o z.
Realitetna pisarna
Ljubljana Miklošičeva c. št 4
odda v najem: STANOVANJE 2 sob. kuhinje in nekaj vrta. blizu Tržaške ceste — mesečno 800 Din: STANOVANJE velike sobe in kuhinje v Kožnj dolin:, mesečno 550 Din: STANOVANJE - »ob. kuhinje, verande iu pritiklin. 10 minut od Zvezde, mesečno 900 Din: CELO VILO. vsebuj o čo C sob, 2 kuhinji, velik vrt. en] ali dvema strankama. 15 minut od poste — Din 2HOO mesečno: VEČ opremljenih ir praznih sob.
Prijava in posredovanje za od dajalce stanovanj brezplačno.	757
Črn žaket
s telovnikom, za srednjo postavo — dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	776
Hiša
na prijetnem kraju. c precejšnjim vrtom naprod&j. — Cena i«-' doircvnru. Puizve se na Giincab M/l- 755
Lepo sobo
nrazno ali ouremijeno. z balkonom, parketi in elektriko ter separatnim vhodom oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	0s4
Pritlično stanovanje
2 sob. kuhinje in majhne sobice oddam takoj na Glincah. Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra».	6S^
Na stanovanje
sprejmem gospodi-no. najraje natakaric-o. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra«.
Lepo sobo
za 2 ose o:, novo opremljeno. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15. t. m. na Miklošičevi cesti 8,H — ievo.
Opremljeno sobo
čedno, s posebnim vhodom, v sredini mest» oddam za 390 Din ibeeečno solidnemu gospodu. Nasiov v oglas, oddelku «Jutra».	732
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ~	696
Opremljeno sobo
lepo. v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu. Nasiov v oglasnem oddelku -Jutra».	743
Čisto sobo
čr- mogoče 7 vso oskrbo, v bližini gL koiodvora išče za stalno miren gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra-* pod šifro «Zračna soba 25;.	735
Lepo sobo
čisto, z električno razsvetljavo. oddam 2 dijakoma, dijakom nižjih razredov vso oskrbo. — Stari tr«r št. 34/П. levo.	769
Opremljeno sobo
dvema posteljama, lepo in veliko, oddam takoj v sredini mesta.. Naslov pove ogla.iiii oddelek «Jutra».
Sobo s štedilnikom
prazno, veliko, oddam. — Prednost ima т-ist'.. ki odkupi nekaj pohištva. Naslov v oriasnem oddelku «Jutra' 764
Gospodično
spr^mem ra stanovanje in dobro hrano za 600 Dix mesečno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra- " 775
Več gospodov
sprejmem na hrano in stanovanje. Prost vhod in elektrika. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ' 774
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda v sredini mesta. Nasiov v oglasnem oddelku «Jutra».	753
S kapitalom
150.000 Dir. pristopim kot družabnik k dobro idoo^mu podjetju. Ponudbe pod šifro -Podjetje 14» na oglasni oddelek «Jutra».	751
Z malim kapitalom
si lahko ustanovi agilen trrovec dobro in trajno
ek - isf-enco. Stara, vpeljana
tvrdka nudi udeležbo radi izstopa družabnika. Lokal in oprava na razpolago. — Ponudbe pod «Z 20.000» na oglasni oddelek «Jutra».
729
K. Manjše posojilo
Dvignite pismo v ogiasn^ir. o d delku - J utra-.	766
Mlad inteligent
varan v ljubezni. žeL sr'~ znaii mladenk t:, ki ie doživela enak n. — Neanonimne dopise na oglacni oddelek «Jutra» pod «Novo živ" nje 72».	726
dom 29. Najpostenejši. Nemščina. Oprava. Priietna in zanesljiva. Plavolaskai. Plačam takoj. Prvovrstna moč 34. Pohištvo 86. Prva pomlad. Pariz London, I. Per-kn. Primorec 97. Simnatična 20. Srečen zakon. S. Stanovanje, Samski 66. Sigurna vrnitev. Simpatija 94. Siguren uspeh 46. Srbijanec., Srečen 278. Srednja rast. Takoj 12. T. S.. Ur od en nakup. Učenka 55. Učite-liiščnik. Voziček 71. Veselje do dela, Železne peči. M. Žargi.
Besednjak. Blianea. Bodi odkritosrčen. Boljša moč. Bogata mladenka. Ceno in dobro. Dobro izurjena 65, Dopisovanje 20. Delnice. Dobiček, Dobro ohranjen 82, Duševna inteligenca. Fik-eum dnevnice. 15. januar, Ježice, Iris in Ethel. Komisija 99. K. B. popolnoma samostojen. Knjigovodja 74, Kavama. Karikatura. L 101. Morje Motor 5. Miren najemnik. Najpostenejši. Napredek 24, Plačam naprej, Podjeten trgovec. Perilo. Prazna 34, Podjetje 7. Pred-pust 1927. Pristen. Prazna Ï4. Ptuj 14. Soliden 42, Samostojna. 100. Srečno 1927 — Branitvc j. Sposoben, Sigurna vrnitev. Stalno 15, àpecerija, èivïlja v Ljubljani. Takojšnja dobava. Takoj I. Takoj 14. Takojšnje plačiio. Udobno življenje. Umirajoča roža. Varčna kuharica. Zasigurana eksistenca. Zabava 60. Zarja, Zanesljiva 31. Zanesljiva 34F. Brez dokazilnega listka pisem ne izročamo!
Zavitek cvilha
109 m. je bil izgubljen ali j ukraden vozniku med potio ! Kranj—Ljubljana. Precl na- i kupom svarim ter prosim ako je komu kaj znano, da j javi orožnikom ali vozniku: j Kotiovšek. Kranj.	765
1315
Velikanski zaslužek
Iščem v celi državi zastop- ! nike in za>topnice za raz-pečavanje dobro idočih in vsaki stranki koristnih ter zeio potrebnih, brezkonku-renčnih predmetov. Kavcija 100 Din. 20 Din kolki. — Josip Pievnik — Maribor, Vrbanova ulica 28. 396S7
Državni uradnik
v Ljubljani, dobro sir.uiran. se tamec. srednjih let, želi v svrho ž e n i t v e resnega znanja z značajno. simpatično gospodično aH vdovo '/ večjo doto ali posestvom. Cenjene dopise f sliko, ki se pod častno besedo in strogo tajnostjo vrne. na oglasni oddelek «Jutra» pod «Majnik 1927».	565
Črn klavir
zelo doliro ohranjen, s čistim in močnim glasom, iz-boren * za koncerte., naprodaj za 701*'» Dih. Naslov v oglasnem oddelku «Jutr.v.
750
Gosli
2 loka in no*' etui naprodaj za 4iH» Din. Nasiov v oglas, oddelku «Jutra--.	752
Klavir ali pianino
kupim. Cenjene ponudbe pod šifro «Dobro ohranjen» na oglasni oddelek Jutra»
7 48
Razpis
Električna zadruga na Dobrovi pri Ljubi janl odda
eiektr. žago v najem
Pogoji 60 na vpogled do 20. jan. v občinska pisarni na Dobrovi.	446 •
Abonenti na dobro hrano
se sprejemajo v gostilni j cPrešerm , Rožna ulica 29. :
Točijo se prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Za i obisk .-e vljudno priporoča j
Gsbrijela Lzvric.
1416
Perilo
j vzamem v prar:ir. šivanje , in likanje. Naslov v oglas, j oddelku «Jutra».	736
Dober zaslužek
Zastopnika za brezkonku- ! renčen predmet za Ljublja- i no sprejmem. Ponudlie va- I tarju hotela «Štrukelj». 746 i
Toalete
najelegantnejše. plesne, večerne in dnex-ne izdelujem po 60—90 Din, plašče in kostume po 130 Din. Amalija Benko, Gosposka ulica št. S,'IL	*	727
3SSSHSS t
DIVANE
i
otomane, zimnioe žične vloge, garniture v največji izbiri in najcenejšem nakupu dobite pri tvrdt'
Rudolf Sever
Marijin trg St. 2 (na-SDrot: irančišk. cerkve
Austro Fiat
C I 6 sedežen v jako dobiem
stanj n,
se takoj zamenja
za mali 3 do 4 sedežen ozkotirni dober avto.
Naslov pove npravnišivo „Jutra".
Foto
aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogerifa НПТОП KRIK sinsc:
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte ct:.. za ostale potrebščine.
Pekarno v Zagrebu
v središčn mesta s 2 pečmi, dobri, uvedeno, z dobrimi od'f~eiri, z lepir lokalom, in l'en tare m, teie;onom i. t c icr z lepim in agodnim sianovane-' sestjjeSm iz 2 sob in vsemi pritialinami
prodam
zeio povoljao, ali pa oddam eventuelnj v podzakup s kavcijo.
Ponudbe pismene in estmene posiaii na naslov : Pekarna Ormns. Zagreb.
Pemnjska ulica 61. 13 1
nnmunnuuiuiutit i
m
po Scottovem dnevniku in drugih viri':, pnredii Pavei Kuna-ver, je ;zšla in se dobi v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
v Ljubljani Prešernova ulica 54
Nasproti glav. poste . Broširana knjiga : slane 36*— Din, ve-: zana 44*— Din r Po pošti 3*— Din več
Gospa
s pohištvom in vrednostnimi predmeti, žel: znanja z roso., ne r gospodon.k: bi ji tn.'sodiia 2500 Dr. preti visokim obrestim. Dopise na orlasni oddelek «Jutra» lK>d «Sluù.; 36».	723
V oglasnem oddelku c Jutra»
je dvigniti sledeča pisma:
A. D.. Bukovo oglje, čiste nuše 506. Dobra ~ hiša 624. Dobre' izurjena 6£. Dobra «rospodinja 144. Dober mož, Elekromonter Ljubljana 63. Dolna" postnim-ki zaslužek, I>va mlada lisjaka, D «kreni ja 508. Diskreciia zajamčena. Ekonom. Hiša ШЈ. Industrija. Hitra pomoč, Jo-landa 264. Kopalna banj.a. Ključavničar, vajenec. Ljubljanski podjetnik. Ljubka 120. Mirni dom 2 Majnik * 3927, Morfis. M. M.. Misni
Prodaja posestva.
V stečajnem postopanju Vinka Avguština v Celju se prodado iz proste roke nepremičnine vi. št. 45 k. o. Košnica in 120 k. o. Lisce ter so lastninska pravica do 1/10 vi. št. SI k. o. Košnica, to je posestvo v Poiulah pri Celju, obstoječe iz hiše štev. 4 z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami v celotni površini 12 ha, 89 a in 95 m2. Posestvo je oddaljeno približno 15 minut pešhoje od Celja.
Interesenti se naj zglasijo
132S
dne 25. iffliuorja 1927 ob 9. uri dopoldne
v pisarni stečajnega upravitelja dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, ker se bo ta dan sklenila prodaja.
*јгфј£ Fn&C Bus. izdaja cs Konzorcij «Juti» Adali	zл Suodaci tiskan» od. kot Bskamaija Fga Jcsse*L Za tsxntai dal je oogovorçn Âioj&j Novak. Vsi 9 LjaaUtni