Naš Romul festa in prikupljiva žival je bil na5 Roroul. Vsi smo ga radi imeli. Posebno aiidva sva si bila velika prijatelja odkar sino ga dobill k biši. ZaM mi je pa tudi vsdej prišel naproti, kadar sem od kodi dom6v prišel. In kako prijazno me je vselej pozdravil! Precej, ko me je ugledal. zamigal je z repom, kolikor rau ga je bila pnstila 5e neusiniljena inesarica, zacvilil je in nii pokazal lepo vrsto belih zflb, kakor da bi se sinijal. Ako je prišel do mene, Tzjjel se je ob meni, in ie sem imel v roki palico, uel jo je ]epo med zobe in potlej moško šel ž njo nekaj korakov pred menoj proti bisi. Med potjo se je ozrl tain pa tam nazaj, da bi se prepričal, če giein Se za njira. Takrat sem se mu oglasil in ga poklical, a on me je tako bojeCe poglcdal kakor bi hotel reči: Lepo te prosim, pusti mi palico, ž njo si bom kaj zaslu^il. Hazumel sein ga ia potolažil: 0 le nesi jo ie; saj te inmni riuL A Jlomn}, kakor da bi zna), kaj praTim, udrJ jo je 9 ¦paJico pri tej priči v vcžo uazuauit materi tnoj prihod. lu palice ui dal oikouiur dru-Z8D111, aego inateri. A kadar jo je oddal, pritekel je zopet k nieni, poskočil nekolikokrati pred menoj in ine potem spremil do inatere, čeS — zdaj sem pa še njega pripeljal. Za ta trud — to so zna — dobil je od matere in mene [ilačilo, da si je odškodoval zob6, ki so tiščali pnlico in se malo po~ sladkal po grlu, kjer ga je tako šegetalo. Eadar sem iz daleč prišel, iu 80 imeli mati zame pripravljen kak grižljej, moral je vselej oa pcprej dobiti kaj malega v žeiodec, nego li jaz, da-ai morda ni bil Bog 76 kako potreben. A ko 90 raati meni priuesli kaj v skledi ali na pladnikn ua mizo, se je pa. š« oeM poleg mene vsedel, poslooil rai glavo na koleni ter rae gledal, kako 30m jedel. Cutil sein ga s kolenom, da je vselej aa debelo slino požrl, ko^ likorkrat sfin se bližal ee žlico ali vilieami iiatom. Spoznal sem njegore sktišujave jo mu spustil sem ter tje kak košček aa tla, da si je ž Djini apravil slioe naprej. A kadar aem se delal, kakor bi ga ue i-util, takrat me je kmaju prisilil, da sem ga moral poglcdati. Šel je pod postelj, zgrabil sajca ali kak čvevelj, pa je prisinrč&l 5, ujim na koleni. češ, idaj boš saj znil, kaj se mi spodobi. In če še to ni aič pomagalo, vrgel je zajca na tla, skoCil k vratom, vzpel se, potegnil z nogo po kljuki, da se je odprlo, in šel je v kniinjo. Ako so bili ouda iuati, popraskal jih je po krilu ia tenko zacvilil, kakor bi hotel reči: Lejte mati, tako lepo sem ga sptejel, pa mi zalo aii ae da. Ce sem ga kdaj tako mučU, da je moral rse to storiti — kar sa je k ¦u le redfcokdaj zgodilo — se.in ga, seveda, potlej toin bolj pogfatil. Zato rai j« to nagajirost vselej rad odptistil, in bila sra si potem prijatelja kakor poprej. A Dikar ne mislite, da vse to ni bilo res, da Rotnu! ni bil tako iznrjen in preuip.ten. To je vse sama. gola resnica. Na^ Ronml je bil tak, da rnn ¦nisi dobil z lp.pa para v vsem pasjfra rodu. Sicer ne vem. kdo ga }e 1>U tako lepo iznčil, ker mi ni znano od kodi jft iii ČPgav jp bil, preduo jp priSel k iiam. Čuduo je to. kaj ne? — ati vender resnično. Dobili smo Roimila tak6-le: Pved dcsetimi leti okrog sv. Jnrija so šli raoj oče v Metliko po vii\o. Kar se jim pridruži med potjo preeej velik mcsarsk pes, pisane (llake ia z odsekanim rppom, ter gre za vozom kakor bi bil pri svojem ^ospudarji, Ko oce to vidijo, poljerd gabrov krctpeleo na oesti in ffa zaženij proti psn, da bi ga GilpodilL AU L& lepo pobeve krepelec ter ga nese očeUi nazaj. Sft) jiin je storlti P — Nasmpjcjo se mti, Tiemi tisto atvar iz t-eljustij pa ga potolSejo z roko po hrbtu, rckn5: Priden si tps, ker slabo z dobrim povraeuješ, ali moj vender le nisi. A pee pri tej pviCi zacrili, kakor bi hotcl ovreči trditcv : nioj nisi. Ofe ga pnstž pri tozu d» bližnje gostilne, kj»r vvžejo konjem malo drobirja. da bi jili potem napojili. Tam poredi, kako in kaj se je zgodilo ter poprašajo krfmarja, bi li ne vedel, čegava jc ta žival. Ali ničesar ne izvedč. Ker hi Ie vadi videli, da Li gospodar psa nazaj dobil, pravijo kifmarju, naj ga obdržf tako dolgo, da se kdo oglasf. Krfonar izpolni ofetOTo željo ter prinese psn mesenili ostankoT, da bi raje ostal. Ali kaj 86 zgodi ? Ko stopijo «5e iz hiSe, da bi Sli k voiiii, plane pes nenadoma za njimi. Za nobeno klicanje se no zmeni in privezali se tudi ne pnsti. Pri vozu ostani", dokler ne pridejo oče doin6r in privaili se našej hiši. Dejal seni, da jp bil naš Bomnl jako iznrjena žival. Ftegnii bi kdo vpraSati: Kaj pa jp vae »nal, da ga takJ bvališ? Na drobno ne raoreni vsega uaStevati; saran loliko pravira, da so Ijudje trdili, dii zna Roimil vsp, ksr kdo boče, samo f.e mu zna zankazati. In ta trditev ni bila prazna. Ce si Boimilu volel kaj prinesti, ali mn dal l:aj, da je s tabo nesel, prccej ti je izpolnil željo. Kadar ti je kaj v vodo palo in m mu pokazal, zakadil se je kakor bi pihnil v vodo in ti prinpspl tisto stvar iz vode. Ako so bila vrata odprta, in si rckel: Romul, zapri vrata! — koj t,i jih jc. zalopntnil, da se je vse potreslo. — Ko sem pnsel, vrafal mi je živinn, kamov in kolikorkrat sem hotel. Ali če je vSlu kaka krava ali kak vol v k?aro in sein mn %& pokazal, priilrvil mi ga je bliskoma k Credi obesivši se rau v kazen z gobcem za rep. Poleg tfga je bil še iiuvaj. da raalo taeih. Po noči, ali kadar ui bilo nobenega domačih blizu. ni pustil tnjega Slonka k faiSi na noben naCin. Vsp je bilo lehko odprto, in se nam ni bilo bati žive duče. Vrhu tpga je tudi ilomače branil, kadar nam je kdo kaj hotel. Kdor se je drznil dvigniti roko nad katerega izmej nas, podrl ga je ua tla, kakor prevrne veter ovsen snop na njivi. In kaj bi ga ne ? MoiSiii je bil, kakor ne vem Itaj. Nobenega psa se ni z lepa ustraSil. Blizu nas ni bilo taeega, da bi dejal, ta le bo Romula zdelal. PaC neki grof je iinel jednoga, misliDi, (la ga je klic.il za Tritona. Tisti, rekli so, mu je kos; ali tudi Triton ga ni mogel streti. Reiieni grof je bil v vaškej gostilni. Po uakljncji prišli so tndi moj ode tja in Komul ž ujimi. Ko ugleda grof Esmula, takGj pravi oCeta, naj V1 » H»oc pes iiinaj, če m\ imel Ijoile sTdtonoin, ki je leial pod inizo, l<5m. OSe ^ls odprt pod klop. Menda ga }e sram, dk gi }B i.,nnagal pi>s priprostega koiela. '1'ritonoveuin gospodarju je bilo pa ša hnje, n,go Tritonu saiuomii. Molčoč je seilel za tnizo in zrl srpo pred se. Dolgo ui izpregovoril besede. A slednjii! le popraSa očeta, koliko bi boteli zalloranla. In ko izve, da ni taeib deDarjev, da bi plaial Bomula, sopot molči, dokjsr nc otide, Tako j> bil osramotil naS Komul grofa in njegovega kosmatina. A zdaj iraj še povera, lako je Ijil doma s samim repom pripra?il v sraraoto krepkega l;niiiovega Mihata. Miha pride k nam h kovaon — imeli smo kovačijo domil. Ker je rad vMoral, posedel je nekaj Casa t hiSi. Pogorarjali amo se o razruh stvareh. Med drugimi pride govoviea tudi iia Romula, ki je prav tačiis prenaSal star črovelj po hiši. nKaj pravite — vpraSa zvedljivo Aliha — koliko neti tehta ta vaS Romnl 1" nToliko. da ti vsega ne vzdijfaeS/ udrežejo se mu naglo oče. „0 jemnasta! — odvrne nejnvoljno prri. ,,Ta bi bila pa. lepa, ta! Dorai sem celo telce, šest tednov gtavo telue pionesd v hlevu iz jodnega. k.ita v druzega - pa bi tega nbozega pseta ne privzdigttil? Kaj sc neki listo manita? Na to pa stimni, kolikor hočete; colega junca, ki ga itnara v reji pri Potoskera Kesarji, ako hočste." nCeum toliko?" zavrncjo ofe nSaj jb še liter viua prevce; 6e tega Ihk nerad p!arml.a nKaj preveiS?" pravi na to Miba. nPremalo, preraalo! Nii, pa naj bode, Ali Tnlja?" 0«e: nVeIja!" Vdarita v roki. HJapec prineso plataeuo vreCico, katero uataknejo Roniuln na glavo, da bi d» mogel ugrizoiti. BTaM! — pi-avijo potem oče. Zdaj ga pa le privzdigui I" Aiiba si posJini roki, potegue inalo rokava proti koraolcn. poaene, objaino Ituinula čez prednji in zadaji nogi, vjame ga, t naročje, vstane ter pravi po-njg/jivo oietu: n(5egava je stafa ?" nMoja !" odgovorž mn oče. ^Kako-to?" Sudi se Miba. ,.Ksij ga nisem vzdignil f Oče: ,,Kaj pak, da si ga vzdignil a ue Tsega. Miha: ,,Zakaj da ue? Vzilignil sem ga taki5 visoko, da se ni nič tal tiščal." . Oče: ,,Sajnepravim, dasejeti&al. Jazlepravini, danisivsegavzdignil." I _J6_ M Miha: nKuko jb vender to. da ne? Saj so vsi videli, da sem taH^| Boniula stejeC v narceji." ^^H Oče: ,,Kolikor si ga irael v naročji so ga uii videli, & ue vseg» -^j^H ker ma je rep odsekan in tega nisi privzdignil." J^M Te bescde Mihalu kar sajio zaprii. Romula spusll iju tla ia od sr>motc^| ne vi', kaj bi počel. Tiho seže v žep, izvleče roošnjo in poloii ua mizo pret^H očet» 4 drojače. Oč« mu je porinejo uazflj veleS, naj le spravi detiar, ksisH je LmIh slava lo zn Salo. Miha pobere dvojače pa jo pobriše v kovifnico yj^| od tega fasa nn slavi veij kaj tacega. r'^| Zdaj si ridel. kakSen je bil naš Itdiaul. Dobro in zti-sIo nas je iavs^H iu vrhu tega Se izvrstno kratkoOasil se svojo prenietenostjo. Dcs«t let je bfrH pri hiSi, pa bi bil ši> lehko zdaj. da ni priSel užč prileten k uum. V tear^B času se je bil pa silno postaral. Z&dtiji čas je bil uže zohi poiKgubil, da niB mogel reč drobiti kosti iq uioči so uiu jele pesati kakor sivemu starSekfl-^| pred smrtjo. Postajal je vedno por^nejj in lajal je vedoo bo!j poredkomiM^I Tndi jed oju ui več diša]a. Le malokdaj je še koga poprosil i& kak poboljSeif.^1 Najraje jo polegai po sencab v kakem skritcm kraji, da sc j« umaknil sitnimH muliain in komarjem, ki so niu botnli izpiti Se listo staro kri, kolikor jo j«H imel. — Kar zgiue uekega duo. Nikoli nikjer ga oi bilo najti, kakor bi ssH bil r zcmljo udr]. lskali gn smo, klicali, a vsi- zamau. SH Pet dni potcm zavoliala ga je stara sivkn iia paši pod gostim brinovimH gnnom. I.ežal je in glavo dtžal naslonjono ob prednji uogi, kakor bi sp»lH — ali zaspal je bil siromak za veino. Sivka ga je spozuala in jela ža]o3tno ¦ rukati. Prisle so Le drugo krave, vstopilt: se okrog grma iu vse so s sivteV^I tako otožuo mukale in tulile, kakor bi žalovale za Kouiuloui. ki jih je toli-B krat inidl, ka so se liodLe, toUkca,t jih vttoa.1 ua. UoljSo piša ia vedao tatoB lepo čuval. da so bile zmirora vst vkupp. Zaf-uvši le glasore, prlhitel jc SeH pasiir, da bi viilel, kaj imajo krave. Milo Ee mu je storilo, ko je DgleddV svojega slaiega pomagaLa uirtvego. Pokopal ga je pod briuoviiu gruioni, B kjer si je bil saiu zbral ležišče in zaTalil nauj debtil kaincn, da bi vedelB kjs počira stari Koraul, ki mu je pastirsko opravilo tako aiofno zlajževal in;l katerega je potli-j tafco krvavo pogresal. ^U Tožilo se je za Koiuulom 11" lo nam ampak celej vasi, ktr so ga WSH tako radi inieli. Bilo je hudo tudi oieni za ujiin, ali tolažil sem se s pti^H govoroni: ,,Kakor dobljeno, tako izgubljeuo." Koraul je bil sam priSel k naS^B Liši in sam je SeJ od nje. And. Hostni. 9 -------X- —— ^^t