-----369-----
Državno-pravne stvari.
Nektere opazke o zgodovinskem pravu.
Zgodovinsko ali historicno pravo dan danes zvonec nosi. Na vsaki strani politicnih casnikov zadenes na to besedo; v vseh ustih je; mnogi jo na krivo obra-cajo, malo kterijo razumejo. Ako kteremu narodu obeta zgodovinsko pravo vece pravice , kakor jih vziva dan danes, nanasa se na to staro „pravdo", ces: to je bilo 2e nase, naj bode zopet nase; take pravice — pra-vijo — ne zastarajo, ce tudi jih je zob casa zgrudil.
Naj tedaj nekoliko razjasnimo to rec; sestavek „Reforme" pa naj nam narekva to razjasnilo.
Pod zgodovinskim ali historicnim pravom sploh se navadno razume le en kos obcnega historic-nega prava: historicno drzavno pravo. To pravo obsega vsa tista pravila, ktera uravnavajo drzavno ustavo in ki so na ustavni poti moc zadobile. Vsak oktroa od zgorej, kakor vsaka prekucija od spodej preseka zgodovinsko pravo. Kako tezko je tedaj odloditi, kaj je zgodovinsko pravo „s edanj os ti", to je jasno sarno po sebi.   Zgodovina vsake drzavne skupne kaze nam po
zgodovini resnico, da „kjer sila gospoduje, tarn se pra-vica umikuje" (Macht geht vor Recht) in vzlasti zgo-dovinskemu pravu narodov je vecidel Lalostna pela.
Vec ali manj so vse ustave evropejskih drzav ne-zgodovinske. Poglejmo le na Francozko, Italijansko, Spanjsko in Nemsko. Francozki narod je od ustave (charte) Ludovika XVI., cegar veljava se iz ozira hi-storiSnega prava se da zagovarjati, menjal ustave, kakor rokovice. V Italii centralizacija in enost unicuje delo tisocletja. Spanjska se od leta 1812. neprenehoma guga med despotizmom (samosilstvom) in svobodo, in tezko je reLi, ali je vladar ali narod bolj ne&meren o tern, da lomi ustavo danes, ki jo je vSeraj priznal. Na Nem-skem je starodavna pravila drzave stria mogocna roka Napole ona I., starodavne stanovske dezelne ustave pa so razrusili v prevzetnosti svoji ve6i kralji in mali kra-lji6i. Dunajski vladarski zbor (kongres) je posamnim nemskim de^elam oktroval ustave.
Nobena drzava, ktera ze prav dolgo obstoji, in le maloktere dezele se morajo ponasati s tem , da bi se jim zgodovinsko pravo ne bilo bistveno pretrgalo. An-glezka ustava, Se tudi so njena glavna pravila vkore-ninjena v zivljenji in zgodovini anglezkega naroda, je vendar vedkrat prelomljena bila in celo predruga^ena. Pod Kromwellom vidimo na nepostavni podlagi sklicane in sestavljene drzavne zbore (parlamente) in po imenu lju-dovladno (republikansko) ustavo. In se rodovina, ktera dan danes sedi na prestolu anglezkem, vsedla se je na prestol, ko je bilo prav oSitno pretrgano zgodovinsko pravo in je postavna (l^egitimna) rodovina Stuartov bila s prestola pahnjena. Svedija vziva skor neprenehano drzavno pravo, pretrgala jo je pa vendar takrat, ko je silovito s prestola pahnila rodovino Wasovo.
Le zedinjene drzave amerikanske, Belgija in Svajca so drzave, ki so do danes ohranile svojo ustavo celo. Ali pa ni podlaga tem drzavam tudi prelom poprej-snjega prava? Ali niso vstale silovitemu prelomu prava po revolucii?
V Avstrii so zelo zamotane ustavne razmere. Tu, kjer so nekdaj svobodni narodi v skupno zvezo stopili, je vsak teh narodov svojo zgodovinsko drzavno pravo dolgo casa ohranil. To kaze zgodovina habs-burske monarhije. Avstrija se ni zidala na podlagi do-bitve z orozjem, ampak na podlagi svobodnih pogodeb. Zato tudi ni mogla teh dezel stopiti z jedrom drzavnim. Tudi nekdaj ni nadvladala ideja, da najvise drzavne oblasti se morajo strniti v ednoto. Se le cesar Jozef II. je pricel delo asimilacije — s kakosnim vspehom pa, to je znano. Od tistihmal je zaSela nadvladati ideja centralizacije — znano je pa tudi, s kakimi neugodnimi nasledki.
Zgodovinsko pravo, da se more s kako veljavo spo-nasati, ne sme biti le zgodovinsk spomin , ampak biti mora zivo v narodu. Ce pa so stoletja pretekla od onega prava, in ce so se nove razmere utrdile, zivi pravo le v spominu nekterih udenjakov in je zginilo iz spo-mina narodovega, tedaj je sklicevanje na zgodovinsko pravo prazna stvar, in to tem ve6, cem teze je zvezati pretrgano nit.
Tako pisatelj v „Reform-i", kteri v tem sestavkn mnogo resnicnega pripoveduje, konecno pa le vodo na ogerski mlin napeljuje: zgodovinsko pravo prisvojuja le ogerski kroni, &e tudi 30 to pravo Magjari zapravili 1848. leta (pisatelj je pozabil, kaj je gori pisal, kako se preseka historicno pravo), in taji pravo ceske krone, nikdar oskrunjeno.
Po vsem tem, ker so si toliko navskriz-misli o zgodovinskem pravu: enemu na ljubo, drugemu na kvar: naj bi bil tedaj konec tej pravdi v tem, da ob-velja  najstareje  zgodovinsko  pravo:   narodno
----370    ----
pravo! Narod ni oslovaka koza (pergament), na kteri so zapisane pravice starodavne pa po novih premembah Lasa zveneie, — narod jeziv, kakorje nekdaj bil; vsa-kemu tedaj naj se d&, kar mu gre, pa bo mir; nobeden ne bo su^enj druzemu,   vsi si bojo ravnopravni bratje!