Razgovor z Vukašinom Lutovcem, predsednikom občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana-Šiška Stabilizacija pomeni boljše delo Te dni smo člani uredniškega odbora Jav-ne tribune povabili tovariša Lutovca, pred-sednika občinskega sveta zveze sindikatov občine Ljubljana-Šiška, ki je hkrati tudi predsednik koordinacijskega odbora za spremljanje uresničevanja stabilizacijskih prizadevanj pri OK SZDL, da bi nam po-jasnil nekatere ukrepe in prizadevanja za uresničitev stabilizacije. Tov. Lutovac je v razgovoru povedal: 0 Kljub poostrenim pogojem gospodarje-nja, še posebej z ukrepi zveznega izvršnega sveta, lahko ugotovimo na osnovi podatkov, ki so nam na razpolago, dokaj ugodne rezul-tate gospodarjenja v I. polletju. Težave, s katerimi se je srečevalo gospodarstvo občine, so znane in že v prvem trimesečju so se za-čele kazati pri uvozu reprodukcijskega ma-teriala, daljšimi carinskimi postopki, nejas-nosti na področju zunanje trgovinske menja-ve in podobno. • Zavzetost vseh subjektivnih sil, da mo-rr.mo bolje in več delati, kaže pozitivne pre-m:ke, tako smo prvo polovico leta 1980 za-ključiii s planiranim realnim družbenim pro-izvodom, oziroma ta je presežen. Tudi ostali kazalci kvalitetnega in produktivnega gospo-darjenja so v globalu pozitivni. Rentabilnost je večja in kaže, da smo v prvem polletju nekoliko ekonomičneje poslovali. Znotraj či-stega dohodka je največji porast sredstev za izboljšan.ie materialne osnove dela z indek-scm 155,7, sledijo mu sredstva skupne porabe z indeksom 129,1 in na tretjem mestu sred-stva za osebne dohodke z indeksom 127,8. Akumulacija gospodarstva je v porastu in se izboljšuje, čeprav stopnjo akumulativnosti kct tudi reproduktivne sposobnosti znižujejo obveznosti za zapadle in še neplačane obvez-nosti dolgoročnih kreditov. JT: Znano nam je, da so občinski organi in organizacije namenili veliko pozornost področju zunanjetrgovinske menjave. Kakš-ho je stanje v Šiški? • Pozornost, ki je bila usmerjena izvoz-nim prizadevanjem v občini, je dala zelo do-bre rezultate in so se napori delavcev v orga-nizacijah združenega dela, ki so izvozno usmerjene, obrestovale. Izvoz je bila plani-ran po stopnji 6, dosežen pa je skoraj pet-krat večji (29,2) in s tem v celoti pokril uvoz ¦ ohčinskega gospodarstva oz. ga presegel. Fik-tivno zmanjšana izvozna prizadevanja nam povzroča plinifikacija SR Slovenije (DO Ze-meljski plin s sedežem v občini) in breme-ni gospodarstvo občine Ljubljana-Šiška. Go-spodarstvo Siške izvozi več kot eno polovico iz-oza vseh petih ljubljanskih občin in veli-ko tega izvoza na konvertibilno področje. • Še ta ugotovitev: Sprememba tečaja di-narja ni imela finančnega učinka na izvozne usmeritve. JT: Kako pa investicijc? • Z analizo realizacije vseh oblik porabe (investicijsko, osebno, skupno in splošno) lahko ugotovimo, da se giblje v okviru pred-videnih stopenj. Prav gotovo so investicije, ki so aktivirane, že v prvem polletju prispe-vale k doseganju planiranega družbenega proizvoda. S korekcijo kazalcev in vztraja-njem na kvalitetnih kazalcih, kot so izvozna usmeritev, doseganje višjega dohodka in ostali, potrjujejo pravilno pot, čeprav imamo v množici dobrih rešitev še nekaj »vrtičkar-jev«. Pomembno je tudi to, da so se OZD začele bolj naslanjati na lastne vire in je v strukturi financiranja investicij letos delež bančnih sredstev manjši, povečal se je pa delež lastnih sredstev. Tako je združeno delo financiralo 47 % vseh plačil z lastnimi sred-stvi, 39,2% pa so bančna sredstva. JT: Zaposlovanje je eno iztned temeljnih vprašanj gospodarjenja in ni tako enostavno kot bi lahko ocenili na prvi pogled? • Rast zaposlovanja oz. število zaposlenih v I. polletju 1980 v primerjavi z istim obdob-jem lani je bila nižja od planirane, s čimer se je rast družbene produktivnosti dela rea-lizirala celo višje kot smo načrtovali. V I. polletju smo imeli aktiviranje nekaterih no-vih investicij (DO Petrol, DO Iskra Elektro-optika) katerih dohodek kaže pomembne re-zultate pozitivnega prestruktuiranja in pa manjšega zaposlovanja. • Drugo vprašanje je, ali je zapiranje zaposlovanja za vsako ceno pozitivna rešitev glede na stalen priliv iz šol. Postavlja se vprašanje prehoda v kvalifikacijsko, strokov-no zahtevno zaposlovanje, ne pa ekstenzivno, ki je bilo prisotno nekaj let nazaj in nam še danes povzroča dodatne težave. Zato je koor-dinacijski odbor za stabilizacijo pri OK SZDL zahteval za naslednje srednjeročno obdobje, da se rast komunalne, stanovanjske infra-strukture podredi p"ogojem planskega zapo-slovanja in discipline na tem področju. JT: Osebni dohodki so stalni predmet raz-glabljanj, pogosto tudi ugibanj. Zanima nas, predvsem, kako ocenjujete rast ustvarjenega dohodka v odnosu na rast OD? « Čeprav se je dohodek povečal za 33,6%, so povprečni čisti osebni dohodki višji za 22,6 %. Z upoštevanjem porasta življenjskih stroškov za isto obdobje (25,5 %), rast čistega osebnega dohodka mesečno zaostaja za 2,9 % za porastom življenjskih stroškov. Vidna je tendenca zaostajanja rasti OD za rastjo do-hodka, vendar ne v dogovorjenih okvirih 25-odstotnega zaostajanja za rastjo dohodka. Znotraj te ugotovitve so pozitivna gibanja, vendar tudi deviacije in odkloni, ki niso z ničemer opravičljivi. Vztrajamo na trdnem stališču, da morajo biti OD odvisni od ustvar-jenega dohodka in neodgovorno ravnajo v tistih sredinah, ki se tako ne obnašajo. Zato bo koordinacijski odbor za stabilizacijo zah-teval od izvršnega sveta, da pripravi infor-macijo ter predloge za ukrepe družbenega varstva tam, kjer bo to nujno. JT: V občini je tudi nekaj »izgubašev«. Kako in kaj je s temi OZD? • V I. polletju 1980 je 7 OZD s področja gospodarstva zaključilo z izgubo in ena OZD s področja negospodarstva, kar je v znesku za devetkrat več kot je le-ta znašala v istem obdobju prejšnjega leta. Ugotoviti pa je tre-ba, da 90 odstotkov izgube predstavlja izguba Petrola DO Zemeljski plin Ljubljana, ki ima sedež v naši občini in s plinom napaja celo Slovenijo. Ugotovljeni vzroki za izgube so zelo različni: — pri DO Zemeljski plin nedobava plina s strani dobaviteljev, pa tudi neodjem s stra-ni kupcev, devalvacija dinarja itd., — pri ostalih OZD pa nizka akumulativ-nost zaradi dotrajanosti osnovnih sredstev, nepokrite dajatve, nesolidno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, neekonomične cene itd. « Nekatere OZD od teh izgubašev se po-javljajo večkrat: Iskra IEZE TOZD Kera-mika, Megrad TOZD Družbeni standard, SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Ljubljana in Zavod Tivoli. Med izgubaši so OZD, ki se obnašajo nestabilizacijsko, izpla-čujejo osebne dohodke in jih povečujejo, če-prav niso rezultat povečanega dohodka, ali pa kar povečujejo materialne stroške ali druge izdatke, kot je reprezentanca itd. in s tem kršijo dogovor in se obnašajo v na-sprotju s stabilizacijskimi prizadevanji. Iz-vršni svet skupščine občine je formiral de-lovne skupine, ki so obiskale OZD z izgu-bami. Pripravljena bo informacija, ki bo na-kazovala nekatere rešitve. Koordinacijski od-bcr za stabilizacijo bo vztrajal pri zahtevi, da se za tiste OZD, ki se nočejo držati samo-upravno dogovorjenih meril stabilizacijskega obnašanja, pripravijo družbeni ukrepi. JT: Tovariš predsednik, v našem razgovoru ste nanizali vrsto kritičnih pa tudi pozitivnih ugotovitev. Bralce pa prav gotovo zanima, kakšna je oce-na gospodarjenja v občini, ki bi jo lahko strnili v nekaj stavkih? • Gospodarski uspehi v občini so vidni in otipljivi in jih ne morejo za-megliti posamezni primeri nesmotrne-ga gospodarjenja in obnašanja. Res pa je tudi, da nismo izrabili vseh mož-nosti in je še veliko rezerv, predvsem notranjih, lastnih. Motijo se tiste OZD, ki pričakujejo rešitelja od zunaj. same pa niso storile ničesar za izboljšanje razmer. To velja predvsem za ponav-ljajoče se izgubaše. Stabilizacijska pri-zadevanja so dolgoročna in trajna na-loga, pomenijo pa boljše delo, dobro gospodarjenje, zato je potrebno delati tako, da bo stabilizacijsko obnašanje postalo vsakdanja vsebina dela in živ-ljenja.