56 Povzetek V vsakdanjem življenju smo velikokrat udeleženi v prometu kot vozniki ali sopotniki v osebnem avtomobilu. Pri tem se srečamo z različnimi prometnimi situacijami in različno prometno kulturo. Pomembno je, da učence dovolj zgodaj poučimo o pravil- nem obnašanju v prometu in o fizikalnih razlogih zanj. Uvod Pri pouku v osnovni šoli učenci velikokrat slišijo o prometni vzgoji. V petem razredu takrat, ko opravljajo kolesarski izpit, v šestem, sedmem in osmem razredu pa pri teh- niki in tehnologiji. Nekatere poudarke o prometni vzgoji pa lahko obravnavamo pri pouku fizike. S tem skušamo učence napeljati k razmisleku o načinu vožnje in o boljši prometni kulturi na naših cestah. V nadaljevanju bom navedel nekaj primerov. Omejitve hitrosti Z učenci ponovimo omejitve hitrosti, ki veljajo v Sloveniji (T abela 1). Za lažjo preds- tavo o posamezni hitrosti lahko enote pretvorimo v m/s in se pogovorimo o pome- nu posamezne hitrosti. Hkrati lahko ponovimo tudi prometne znake, ki označujejo posamezno omejitev oziroma vrsto ceste. Povemo, da so te omejitve vezane na cesto. Poznamo pa tudi omejitve hitrosti, ki so vezane na vozilo. Tabela 1: Omejitve hitrosti, ki veljajo v republiki Sloveniji [1] Hitrost v km/h Hitrost v m/s Ceste v naselju 50 14,0 Območje omejene hitrosti 30 8,3 Območje umirjenega prometa in prometa v območju za pešce 10 2,8 Avtoceste 130 36,1 Ceste, rezervirane za motorna vozila 100 27,8 Ceste zunaj naselja 90 25 Prometna varnost in fizika Robert Buček Osnovna šola Litija Abstract In our day-to-day lives, we are often participants in traffic as drivers or passengers in a passenger car. In the process we encounter various traffic situations and different traffic culture. It is important that we teach students early on about proper behaviour in traffic and the physical reasons behind it. Foto: Franci Poljanec Nekatere poudarke o prometni vzgoji pa lahko obravnavamo pri pouku fizike. Fizika v šoli 57 Didaktični prispevki Z omejitvami hitrosti se lahko ukvarjamo v osmem razredu pri obravnavi enot za merjenje hitrosti. Reakcijski čas Reakcijski čas je pri večini ljudi ena sekunda. Odvisen je tudi od psihofizičnih sposob- nosti voznika in od njegove zbranosti. Pot ustavljanja Pot ustavljanja je sestavljena iz reakcijske poti in zavorne poti (Slika 1). Reakcijska pot je pot, ki jo pri hitrosti, s katero se gibamo, naredimo v eni sekundi. Zavorna pot pa je pot, ki jo naredimo od trenutka, ko začnemo zavirati, do trenutka, ko se ustavimo. V prvem delu se gibamo enakomerno, v drugem pa pojemajoče. Slika 1: Pot ustavljanja. [2] Pot ustavljanja je odvisna od naslednjih dejavnikov. a) Hitrost, s katero se gibamo Tabela 2: Pot ustavljanja v odvisnosti od hitrosti gibanja na suhi cesti [2] Hitrost v km/h Reakcijska pot v metrih Zavorna pot v metrih Pot ustavljanja v metrih 30 8,3 5 13,3 50 14 14 28 70 19,5 27,5 47 90 25 45,5 70,5 110 30,5 68 98,5 130 36 95 131 V ečja je hitrost, daljša je pot ustavljanja. Reakcijska pot se povečuje enakomerno, zavorna pot pa neenakomerno. T o lahko opazimo, če narišemo stolpični diagram. Iz njega ugotovimo, da lahko vrhove stolpcev za reakcijsko pot povežemo s premi- co, vrhove stolpcev za zavorno pot pa s krivuljo – parabolo. b) Razmere na cesti, na kateri se ustavljamo Pot ustavljanja je odvisna od tega, ali se vozimo po suhi, mokri, zasneženi ali po- ledeneli cesti. Reakcijska pot pri neki hitrosti se ne spreminja glede na cestne raz- mere, spreminja pa se zavorna pot. Pot zaviranja je na mokri cesti dvakrat daljša, na poledeneli cesti pa trikrat daljša kot na suhi cesti. [2] c) Reakcijski čas Če je reakcijski čas krajši ali daljši od ene sekunde, se zmanjša ali poveča reakcijs- ka pot in s tem tudi pot ustavljanja. č) Stanje cestišča, obrabljenost pnevmatik, stanje zavor Slabše so zavore (zavorni diski, zavorne ploščice), daljša je zavorna pot. Manjša je globina profila pnevmatik, daljša je zavorna pot. Slabše je stanje cestišča, daljša je zavorna pot. In če je zavorna pot daljša, je daljša tudi pot ustavljanja. Foto: Franci Poljanec Pot ustavljanja je sestavljena iz reakcijske poti in zavorne poti. 58 O poti ustavljanja govorimo, ko obravnavamo pot pri enakomernem pospešenem gi- banju. Varnostna razdalja V arnostna razdalja je razdalja med dvema motornima voziloma. V arnostna razdalja je pot, ki jo naredimo v dveh sekundah – pravilo dveh sekund. [4] Tabela 3: Varnostna razdalja v odvisnosti od hitrosti Hitrost (km/h) Varnostna razdalja (m) 30 17 50 28 70 39 90 50 110 61 130 72 V arnostna razdalja je odvisna tudi od razmer na ces- ti. Pri slabših razmerah na cesti mora biti varnostna razdalja večja. Sami lahko tudi ugotovimo, ali imamo pravo var- nostno razdaljo ali ne. Na nekaterih avtocestah so narisane oznake za preverjanje varnostne razdalje (Slika 2). O varnostni razdalji se lahko pogovarjamo v osmem razredu pri enakomernem gibanju, lahko pa tudi v devetem. Pogovor se lahko dotika pomena varnost- ne razdalje in posledic njenega neupoštevanja. Naletna teža Naletna teža nam pove, kolikšne sile delujejo na človeka ob trku glede na njegovo težo. Naletne teže pri določenih hitrostih: 1. pri hitrosti 30 km/h so sile, ki vas ustavljajo, 7,8-krat večje od vaše teže, 2. pri hitrosti 50 km/h so sile, ki vas ustavljajo, 25,5-krat večje od vaše teže, 3. pri hitrosti 90 km/h so sile, ki vas ustavljajo, 78,4-krat večje od vaše teže. [2] O naletni teži lahko govorimo v devetem razredu pri obravnavi drugega Newtonovega zakona. Pogo- vorimo se lahko tudi o tem, kako te sile zmanjšati. Slika 2: Oznake na avtocesti za preverjanje varnostne razdalje. [1] Viri [1] http://www.arhivo.com (november 2015). [2] http://www.avp-rs.si/ (november 2015). [3] www.tecajcpp.com (november 2015). [4] Zakon o varnosti v cestnem prometu (2005). Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/ content?id=56187 (november 2015).