NOVICE & OBVESTILA ISSN 1318-8887 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 
LETNIK XXVI ZZZS št. 1 // 31. januar 2020 






Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2020 4 
Zahtevno financno poslovanje ZZZS v letu 2019 zaradi administrativne omejitve Državnega zbora RS o najvišji dovoljeni porabi 9 
Izjava o oceni notranjega nadzora za leto 2019 13 
Mnenje Racunskega sodišca RS na racunovodske izkaze in pravilnost poslovanja ZZZS za leto 2017 14 

Promocija zdravja na delovnem mestu v ZZZS v letu 2019 16 Kako se boriti proti goljufijam in korupciji v zdravstvu v digitalni dobi v Evropi? Med.narodna konferenca daje odgovor: rešitve s sodelovanjem 26 
Zaznani sumi goljufij v obveznem zdravstvenem zavarovanju v Sloveniji v letu 2019 27 

Posredovanje osebnih podatkov po telefonu 29 

Seznam objavljenih pravnih aktov, navodil in okrožnic ZZZS v obdobju od januarja do decembra 2019 30 

Avstrija in Slovenija sta letos kot prvi državi v Evropi priceli z medsebojno elektronsko izmenjavo informacij s podrocja socialnega varstva v okviru sistema EESSI 34 Skupna novinarska konferenca Ministrstva za javno upravo in ZZZS 20. 1. 2020 
Test neprekinjenega delovanja informacijskega sistema ZZZS 
EasyVista – orodje za podporo procesa pomoci uporabnikom 52 

Interni izobraževalni programi v letu 2019 54 
Kadri v številkah – na dan 31. 12. 2019 75 

Aktualno v sindikatu dejavnosti obvezne socialne varnosti 
Porocilo o delu sindikata delavcev 
zdravstvenega Kratka predstavitev 
zavarovanja Slovenije Evropske platforme za leto 2019 84 socialnega Cepljenje proti gripi zavarovanja tudi na ZZZS 18 
(European Social Insurance platform– ESIP) 37 
Podpis pogodbe Razgovori organov 
o zagotavljanju za zvezo Republike 
pogojev za sindikalno Slovenije in Republike 
delo v ZZZS 86 Srbije na podrocju Dan ZZZS 2019 20 
zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja 40 
Organizacijska reforma socialnega zavarovanja v Avstriji 42 

Sprejet strateški razvojni program  Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obdobje 2020 do 2025 
Skupšcina zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je na redni seji 6. 11. 2019 sprejela Strateški razvojni pro­gram ZZZS za obdobje 2020 do 2025. Osnov­ni namen oblikovanja Strateškega razvojnega programa (v nadaljevanju SRP) ZZZS je opre­delitev temeljnih razvojnih ciljev v poslovanju ZZZS in ukrepov za njihovo uresnicevanje v razvojnem obdobju 2020–2025, ki so hkrati tu­di kljucni strateški cilji in strategije za izvajanje sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju OZZ) v tem obdobju. 
V skladu z metodologijo razvojnega nacrtova­nja na ZZZS je oblikovanje SRP zasnovano na rezultatih analizanalize uresnicevanja doseda­njega razvojnega programa in analize razvojnih potreb in možnosti. Rezultati analiz so pokazali, da je osrednje vprašanje nadaljnjega razvoja sistema OZZ in ZZZS kot nosilca tega razvoja v obdobju 2020–2025, kako v obdobju, ki ga bo-do zaznamovali predvsem staranje prebival­stva, hiter tehnološki razvoj in druga razvojna gibanja, obvladovati pritiske na rast izdatkov, hkrati pa zagotavljati pravicen in ekonomsko vzdržen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe vsem zavarovanim osebam. 
Med številnimi razvojnimi izzivi, ki sta jih za­znali analizi, kaže izpostaviti naslednje: 
1. 
enostavne, hitre in dostopne storitve ureja­nja zavarovanj za vse, 

2. 
zadostni financni viri za kakovostno izvaja­nje OZZ, 

3. 
izboljšanje dostopa zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe, 

4. 
nacrtovanje zdravstvene oskrbe po potrebah, 

5. 
optimalen nakup zdravstvenih programov, 

6. 
spodbujanje ucinkovite in kakovostne zdra­vstvene oskrbe, 

7. 
odgovorno ravnanje in preprecevanje razsi­pavanja sredstev OZZ, 

8. 
nadgradnje in prilagoditve notranjih proce­sov ZZZS za uveljavljanje sistemskih novosti, 

9. 
pospešena nadaljnja digitalizacija internega poslovanja in poslovanja s strankami, 


10.modernizacija upravljanja s kadrovskimi 
viri. Za oblikovanje vizije strateškega uspeha in nacrta uresnicevanja programa v razvojnem obdobju 2020–2025 je bila uporabljena meto­dologija uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnosti poslovanja (spremenjena in do-polnjena razlicica – t. i. BSC 3G), ki pri zapi­su vizije strateškega uspeha ZZZS predvideva razmislek o temeljnih vidikih razvojnega nacr­tovanja: vidik pricakovanj kljucnih deležnikov, vidik zunanjih razmerij, vidik notranjih pro-cesov in sposobnosti ter vidik organizacijske strukture, kulture in resursov. Za opredelitev razvojne strategije je pomembna zlasti razgra­dnja vizije na želene strateške rezultate v letu 2025 in pa opredelitev kljucnih strateških ak­tivnosti za dosego teh strateških rezultatov. 
Na podlagi interne razprave o rezultatih opra­vljenih analiz in o razvojnih izzivih so bili opredeljeni naslednji strateški rezultati oziro-ma želena ciljna stanja ZZZS v letu 2025: 
1. 
zagotavljamo zdravstveno zavarovanja za vse prebivalce, 

2. 
smo ugledna, strokovna in sodobna ustano­va, 

3. 
ucinkovito in pregledno gospodarimo s sredstvi, 

4. 
nudimo enostavne, dostopne in elektronsko podprte storitve, 

5. 
izboljšali smo pravicnost in financno vzdr­žnost sistema, 

6. 
hitro vkljucujemo ucinkovite zdravstvene tehnologije med pravice, 

7. 
poslovanje izvajalcev smo administrativno poenostavili, 

8. 
zavarovanim osebam omogocamo dosto­pne in kakovostne zdravstvene storitve, 

9. 
smo nosilec razvoja nacionalnih informa­


cijskih rešitev OZZ, 10.imamo hitrejše in enostavnejše postopke, 11.imamo visoko zavzete zaposlene, 12.strokovno in ucinkovito izvajamo javna po­
oblastila, 13.smo iskan in privlacen delodajalec. Za doseganje opisanih strateških rezultatov je predvidena izvedba naslednjih strateških ak­tivnosti: 

1. 
izboljšati informiranje in zmanjšati neena­kosti med zavarovanimi osebami, 

2. 
uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja, 

3. 
razvijati in uveljavljati nove obracunske modele, 

4. 
spodbujati kakovost zdravstvenih storitev, 

5. 
krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati do-stop zavarovanih oseb do kakovostne zdra­vstvene oskrbe, 

6. 
izboljšati odzivnost in ucinkovitost organi­zacije, 

7. 
pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se aktivno vkljuciti v razvoj nacionalnih rešitev, 

8. 
vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti, 

9. 
zmanjševati administrativna bremena izva­jalcev, 10.razširiti in nadgraditi uporabo podatkov za 


odlocanje. Navedene strateške aktivnosti so v SRP po­drobno opredeljene in opisane na nacin, ki predvideva odgovorne nosilce, posamezne ko-rake za izvedbo, clane delovnega tima, casovne termine za izvedbo in možna tveganja, kar bo olajšalo uspešno izvedbo nacrtovanih razvoj­nih aktivnosti. Posamezni koraki se bodo izva­jali stalno oziroma kot redne aktivnosti, ki se jih planira v poslovnem planu. Njihovo uresni-cevanje bo ZZZS spremljal letno ter ga povzel v poslovnem porocilu. Tiste korake strateških aktivnosti, ki imajo omejen zacetek in konec, pa bo ZZZS prav tako opredelil v letnem po­slovnem planu, podrobneje pa nacrtoval in izvajal skladno z internimi pravili vodenja ra­zvojnih aktivnosti; bodisi kot razvojne projekte (obsežnejše in zahtevnejše naloge, ki vkljucuje­jo vec podrocij) ali razvojne naloge (manjše in manj zahtevne naloge). 
Pri izvajanju strateških aktivnosti se predvi­deva sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki in institucijami, kar odraža potrebo in jasno za­vezo ZZZS po povezovanju in sodelovanju s partnerji v zdravstvu in širšem okolju pri ure­snicevanju SRP. 
Anka Bolka 



Nacrt poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2020 
1. Predlog financnega nacrta ZZZS za leto 2020 
Skupšcina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v na­daljevanju: ZZZS) je na seji 8. 1. 2020 sprejela predlog Financ­nega nacrta ZZZS za leto 2020, ki ga je posredovala v soglasje Vladi RS. Financni nacrt ZZZS za leto 2020 doloca prihodke in prejemke ter odhodke in izdatke ZZZS za leto 2020 za financi­ranje programov in storitev zdravstvene dejavnosti, za uresni-cevanje ostalih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter za delo službe ZZZS. S financnim nacrtom se doloca bilanca prihodkov in odhodkov, racun financnih terjatev in naložb ter racun financiranja (tabela 1). 
Pri nacrtovanju za leto 2020 je upoštevan Zakon o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je Državni zbor RS sprejel Odlok o okviru za pripravo proracunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 (v nadaljevanju Odlok), v katerem je dolocen naj­višji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2020 v viši­ni 3.320 milijonov evrov. Izhajajoc iz Zakona o fiskalnem pra­vilu Financni nacrt ZZZS za leto 2020 zagotavlja srednjerocno uravnoteženost prihodkov in odhodkov brez zadolževanja. 
Prihodki ZZZS bodo v letu 2020 glede na ocenjene za leto 2019 vecji za 204,7 milijona evrov v glavnem zaradi ohranjanja rela­tivno visoke gospodarske aktivnosti, ki vpliva na višje prihodke od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Odhodki v letu 2020 pa bodo vecji za 266,3 milijona evrov glede na leto 
Tabela 1. Bilanca prihodkov in odhodkov, racun financnih terjatev in naložb ter racun financiranja. 
v evrih 

ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RACUNIH -10.423.735 
2019. S Financnim nacrtom ZZZS za leto 2020 je nacrtovan pri­manjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 10,4 milijona evrov in bo pokrit iz virov ZZZS, in sicer iz naslova neporabljenih presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Kljub vecjim prihodkom in vecji dovoljeni porabi v letu 2020, so financni pogoji poslovanja ZZZS v letu 2020 oteženi zaradi posledic omejitve z najvišjim obsegom izdatkov po Odloku za leto 2019, saj ZZZS v letu 2019 ne bo mogel poravnati vseh obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev za leto 2019 (44,8 milijona evrov) in bo te obveznosti prenesel v placilo v leto 2020. Po­sledicno to pomeni, da bo ZZZS kar eno tretjino povecanih odhodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (89,6 milijona evrov) namenil za placilo obveznosti, ki izhajajo iz leta 2019. Hkrati bo ZZZS v letu 2019 racunovodsko izkazal presežek prihodkov nad odhodki v ocenjeni višini 51,2 milijona evrov, dejansko pa bo imel konec leta 2019 neporavnane obveznosti. Zaradi teh zaostankov v placilih, ki bi morala biti izvedena v letu 2019, posledicno ni omogoceno dodatno vecje povecanje programov v letu 2020 za krajšanje cakalnih dob. Ne glede na relativno manjše dodatno povecanje sredstev za cakalne dobe v letu 2020 (5 milijonov evrov) pa skupna trajno povecana sredstva za ta namen v obdobju 2018-2020 znašajo 60 milijonov evrov – od tega je bilo 35 milijonov evrov zagotovljenih v letu 2019. 
Leto 2020 je financno obremenjeno z dodatno naloženimi ob-veznostmi v višini 76,5 milijona evrov, ki izhajajo: 
• 
(1) iz sklepov Vlade v zvezi s spornimi vprašanji Splošnega dogovora z aneksi 1, 2 in 3 za leto 2019 in imajo ucinek v letu 2020 (51,5 milijona evrov) in 

• 
(2) iz Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev ter iz Dogovora o placah in drugih stroškov dela v javnem sektor­ju iz leta 2018 (25 milijonov evrov). 

Razpoložljiva sredstva v višini 117,3 milijona evrov glede na dovoljeno porabo po Odloku, se nameni za: 

• 
(1) uresnicevanje obstojecih pravic iz OZZ skladno z izho­dišci in trendi rasti po posameznih namenih porabe (94,4 milijona evrov) in 

• 
(2) povecanje obsega programov in pravic ter boljše vre­dnotenje programov v višini preostalih sredstev po pokritju ostalih zakonskih obveznosti (22,9 milijona evrov): širitev programov za skrajšanje cakalnih dob za 5 milijonov evrov (skupaj na letni ravni so sredstva za ta namen vecja za 60 milijonov evrov glede na leto 2017), širitev pravic na po­drocju medicinskih pripomockov (5 milijonov evrov), dra­ga bolnišnicna zdravila (5,2 milijona evrov), uskladitev cen zdravstvenih storitev akutne bolnišnicne obravnave glede na 


rezultate nacionalne stroškovne analize (5 milijonov evrov), širitev programa Dora in Svit (0,8 milijona evrov), širitev na podrocju cepiv (1,9 milijona evrov). 
Edina postavka, ki se v letu 2020 zmanjšuje za 17,1 milijona evrov je izlocanje sredstev v rezerve, ki v letu 2020 niso predvi­dene glede na nacrtovani primanjkljaj prihodkov nad odhodki. 
Pri pripravi financnega nacrta za leto 2020 je upoštevano: 
• 
veljavni predpisi, 

• 
pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po Zako-nu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, 

• ocena realizacije prihodkov in odhodkov v letu 2019, 

• 
globalni makroekonomski okviri razvoja Slovenije za leto 2020 (UMAR, september 2019), 

• 
povecanje odhodkov za zdravstvene storitve zaradi financ­nih ucinkov Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2019 z aneksi 1, 2 in 3 v višini 51.566.000 evrov, 

• ocena koncnega poracuna zdravstvenih storitev za leto 2019, ki bo poravnan v letu 2020 v višini 18 milijonov evrov, 

• 
placilo neplacanih obveznosti iz leta 2019 v letu 2020 v višini 44,8 milijona evrov ter povecanje osnove za nacrtovanje za enak znesek, 

• 
transferni prihodki iz državnega proracuna za povracilo sredstev za place in nadomestila place pripravnikov in spe­cializantov po Zakonu o zdravniški službi v letu 2020 v višini 80 milijonov evrov, 

• 
valorizacija materialnih stroškov v cenah zdravstvenih sto­ritvah glede na povprecno rast cen življenjskih potrebšcin v letu 2020 ni predvidena, 

• 
povecanje cen zdravstvenih storitev v skladu s Sporazumom 


o razreševanju stavkovnih zahtev iz leta 2018 v višini 25 mi-lijonov evro iz naslova uskladitve kalkulativnih placnih ra­zredov in dodatkov v cenah zdravstvenih storitev, 
• 
uvedba sprememb v skladu s stroškovno analizo (razvoj sis-tema SPP – izracunane uteži SPP na podlagi evidentiranih stroškov slovenskih izvajalcev) v višini 5 milijonov, 

• 
nekatere nujne širitve programov z namenom skrajšanja ca­kalnih dob v višini 5 milijonov evrov (skupno trajno pove-cana sredstva za skrajševanje cakalnih dob znašajo 60 mili­jonov evrov glede na leto 2017), 

• 
nujne širitve programov v višini 5,2 milijona evrov za draga bolnišnicna zdravila zaradi povecevanja porabe, spremembe 


la, ki jih je ZZZS sklenil s farmacevtskimi družbami ocenje­na v višini 21 milijonov evrov, 
• 
dodatna sredstva za program Dora in Svit v višini 0,8 mili­jona evrov, 

• 
iz osnove za planiranje odhodkov za zdravstvene storitve je izlocen enkratni koncni poracun zdravstvenih storitev za le-to 2018, ki je bil poravnan v letu 2019 v znesku 26,3 milijona evrov, 


• odhodki za zdravila, predpisana na recept, so nacrtovani z 10,3 % rastjo zaradi porasta predpisane kolicine zdravil, spremembe v strukturi predpisovanja in uvedbe novih zdra­vil, 
• odhodki za medicinske pripomocke so nacrtovani s 14,4 % rastjo. Rast odhodkov je predvsem posledica nacrtova­ne širitve pravic do medicinskih pripomockov na podlagi spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ter povecanja števila zavarovanih oseb, ki so upravicene do teh pripomockov, 
• po podatkih NIJZ za izvedbo programa cepljenja se odhod­ki za cepiva povecajo za 1,9 milijona evrov, 
• odhodki za zdravljenje v tujini so nacrtovani s 5 % rastjo zaradi narašcajocega števila napotenih zavarovanih oseb na zdravljenje v tujino, predvsem iz naslova izcrpanih možno­sti zdravljenja v Sloveniji, 
• odhodki za mednarodne sporazume so nacrtovani s 6,5 % rastjo zaradi vecje rasti odhodkov tujih zavarovancev v Slo­veniji (rast turizma), 
• odhodki za nadomestila plac za cas zacasne odsotnosti z de-la so nacrtovani z 9,4 % rastjo. Ocena temelji na nominalni rasti povecevanja števila zaposlenih v preteklem in tekoce­mu letu, nominalni rasti povprecne place v preteklem letu ter na 0,3 % rasti iz drugih razlogov, 
• odhodki za delo ZZZS izkazujejo 7,1 % rast, predvsem zara­di vecjih plac in drugih izdatkov zaposlenih ter vecjih mate-rialnih izdatkov, potrebnih tudi za realizacijo razvojnih ci­ljev, opredeljenih v novem strateškem razvojnem programu. 
Ob upoštevanju predvidevanj in pogojev pri oceni prihodkov in odhodkov v tem financnem nacrtu, ocenjujemo, da bodo prihodki realizirani v višini 3.309.576.000 evrov in odhodki v višini 3.320.000.000 evrov. Primanjkljaj prihodkov nad od­hodki bo znašal 10.424.000 evrov, ki ga bo ZZZS kril iz lastnih virov iz splošnega sklada ZZZS (za drugo). ZZZS v letu 2020 nacrtuje le tekoce likvidnostno zadolževanje za medmesecna uravnoteženja razkoraka med tekocimi prilivi in odlivi. Ker 

cen in uvajanja novih zdravil; ob tem so povracila sredstev bodo vsi najeti likvidnostni krediti vrnjeni še v istem letu, v na temelju dogovorov o ceni in povracilu stroškov za zdravi-racunu financiranja ne nacrtujemo zadolževanja. 

2. Poslanstvo in dolgorocni strateški cilji 
Poslanstvo ZZZS temelji na javnih pooblastilih, ki so dolocena z ZZVZZ. ZZVZZ doloca, da je ZZZS edini nosilec in izvaja­lec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev po nacelih solidarnosti, socialne pravicnosti in nepridobitnosti. 
V strateškem razvojnem programu ZZZS za obdobje od 2020 
do 2025 je izjava o poslanstvu opredeljena kot: »ZZZS po nacelih solidarnosti, socialne pravicnosti in nepri­dobitnosti omogoca zavarovanim osebam enake možnosti do-stopa do kakovostnih zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V imenu in za racun zavarovancev kupuje programe zdravstvenih storitev, zdravila in medicinske pripomocke, ki omogocajo ucinkovito in kako­vostno oskrbo zavarovanih oseb.« 
Dolgorocni strateški cilji ZZZS – strateški rezultati (SR), ki jih želi ZZZS doseci na koncu strateškega obdobja od 2020 do 2025, so naslednji: SR1: Nudimo enostavne, dostopne in elektronsko podprte 
storitve ZZZS. SR2: Izboljšali smo pravicnost in (financno) vzdržnost sistema. SR3: Hitro vkljucujemo ucinkovite zdravstvene tehnologije 
med pravice. SR4: Poslovanje izvajalcev smo administrativno poenostavili. SR5: Omogocamo dostopne in kakovostne zdravstvene storitve. SR6: Smo nosilec razvoja nacionalnih informacijskih rešitev 
obveznega zdravstvenega zavarovanja. SR7: Imamo hitre, bolj enostavne postopke. SR8: Imamo visoko zavzete zaposlene. SR9: Strokovno in ucinkovito izvajamo javna pooblastila. SR10: Smo iskan in privlacen delodajalec. SR11: Ucinkovito in pregledno gospodarimo s sredstvi. SR12: Smo ugledna, strokovna, sodobna ustanova. SR13: Zdravstveno zavarovanje zagotavljamo vsem prebivalcem. 

3. Letni cilji 
Operativni letni cilji, ki jih je ZZZS opredelil za izvedbo rednih nalog v letu 2020, so naslednji: 
1. 
Zagotoviti kakovostni servis zavarovanim osebam in zave­zancem pri urejanju zavarovanj. 

2. 
Zagotoviti zavarovanim osebam pravico do zdravljenja v tujini. 

3. 
Ažurno odlocati o denarnih dajatvah in drugih pravicah na ravni ZZZS ter informirati zavarovane osebe o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 

4. 
Nadgraditi sistem pravic in postopkov zagotavljanja medi­cinskih pripomockov in obvladovati odhodke. 

5. 
Zagotoviti možnost izbire osebnega zdravnika in dostop do programov zdravstvenih storitev v okviru dopustnih cakal­nih dob, obnovitveno rehabilitacijo in zdravstvena letovanja za zavarovane osebe v okviru financnih zmožnosti. 

6. 
Opraviti nacrtovane financno-medicinske in obmocne nad­zore nad uresnicevanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev. 


7. 
Zagotoviti zavarovanim osebam zdravila in obvladovati od­hodke zanje. 

8. 
Spremljati uresnicevanje kratkorocnih in strateških ciljev ter ob odklonih sproti ukrepati. 

9. 
Uvesti nove obracunske modele, jih spremljati in analizirati. 10.Zagotoviti realizacijo financnega nacrta. 11.Zagotoviti pravilne racunovodske informacije o poslovanju 


ZZZS. 12.Zagotoviti nemoteno in varno delovanje informacijskega 
sistema ZZZS. 13.Ucinkovito upravljati s kadri in organizacijo ZZZS. 14.Sodelovati pri pripravi zakonodaje s podrocja zdravstvene­
ga varstva, zagotavljati usklajenost internih splošnih aktov, 
zastopati ZZZS in izvajati regresne postopke. 15.Zagotavljati pogoje za delovanje službe ZZZS. 16.Zagotoviti obvešcanje javnosti o obveznem zdravstvenem 
zavarovanju in poslovanju ZZZS, krepiti ugled in prepo­znavnost ZZZS v javnosti ter izvajati informacijsko-doku­mentacijsko dejavnost. 
Poleg teh ciljev je ZZZS za leto 2020 opredelil tudi letne cilje za izvedbo strateških ciljev, ki izhajajo iz strateških aktivnosti, opredeljenih v Strateškem razvojnem programu za obdobje od 2020 do 2025: SA1: Izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zava­
rovanimi osebami. SA2: Uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi 
viri financiranja. SA3: Razvijati in uveljaviti nove obracunske modele. SA4: Spodbujati kakovost zdravstvenih storitev. SA5: Krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih 
programov in izboljševati dostop zavarovanih oseb do 
zdravstvene oskrbe. SA6: Izboljšati odzivnost in ucinkovitost organizacije ZZZS. SA7: Pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se aktivno 
vkljuciti v razvoj nacionalnih rešitev. SA8: Vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti 
ZZZS. SA9: Zmanjševati administrativna bremena izvajalcev. SA10: Razširiti in nadgraditi uporabo podatkov pri odlocanju v 
ZZZS. 


4. Merjenje uspešnosti 
Uspešnost doseganja ciljev ZZZS se presoja na podlagi fizic­nih, vrednostnih in kvalitativnih kazalcev. Osnova za merjenje uspešnosti doseganja ciljev so ciljne vrednosti po posameznih ciljih oz. vsebinskih podrocjih, ciljne vrednosti strateških ak­tivnostih in strateških rezultatov ter opisne ocene v skladu s sprejetimi sodili. 
Vsi kazalci za kontrolo strateških aktivnosti in strateških rezul­tatov so navedeni v Strateškem razvojnem programu za obdo­bje od 2020 do 2025 (priloga). Njihova realizacija bo predsta­vljena v letnem poslovnem porocilu. 
Daniela Dimic Damjan Kos 

Priloga 

Kazalci za kontrolo strateških aktivnosti v SRP 2020–2025 s ciljnimi vrednostmi. 

Kazalci za kontrolo strateških rezultatov v SRP 2020–2025 s ciljnimi vrednostmi. 

Zahtevno financno poslovanje ZZZS  v letu 2019 zaradi administrativne omejitve Državnega zbora RS  



o najvišji dovoljeni porabi 

1. Ocena financnega poslovanja ZZZS v letu 2019 
Skupšcina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je na seji dne 
18. 12. 2018 sprejela Financni nacrt ZZZS za leto 2019, nanj pa je Vlada Republike Slovenije dala soglasje dne 21. 1. 2019. Obseg nacrtova­nih, uravnoteženih prihodkov in odhodkov je znašal 3.054 milijonov evrov. 
Spremenjeni financni pogoji poslovanja, ta­ko na strani prihodkov kot odhodkov, so že spomladi leta 2019 nakazovali potrebno spre­membo oziroma povecanje najvišjega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno po Odloku o okviru za pripravo proracunov sektorja dr­žava za obdobje 2018 do 2020 (v nadaljevanju Odlok1) za leto 2019, kar bi omogocilo vecjo dostopnost do zdravstvenih storitev, hitrejše skrajševanje cakalnih dob in tekoce poravna­vanje obveznosti ZZZS. 
ZZZS in organi upravljanja ZZZS so pristojna ministrstva, Vlado RS in Državni zbor RS že od februarja 2019 dalje veckrat opozarjali na 
nujnost spremembe Odloka za povecanje najvišjega obsega izdatkov zdravstvene bla­gajne za 53 milijonov evrov – saj je projekci­ja prihodkov in odhodkov ZZZS za leto 2019 izkazovala preseganje nacrtovanih prihodkov in odhodkov – vendar Vlada RS spremembe Odloka ni podprla. Predstavniki Vlade RS so ZZZS seznanili, da zaradi ustavne presoje pro-racunskih dokumentov za leto 2019 (Zakon o izvrševanju proracunov RS za leti 2018 in 2019, rebalans proracuna za leto 2019 in odlok za ob-dobje 2018–2020), ne bodo zaceli postopka za spremembo Odloka za leto 2019 do odlocitve Ustavnega sodišca RS, ne glede na višje prilive katerekoli blagajne v sklopu proracunov sek­torja država. 
1 ZZZS lahko posluje le v okviru najvecjega obsega izdat­kov dolocenega za zdravstveno blagajno, po Odloku o okviru za pripravo proracunov sektorja država, ki ga do­loci Državni zbor RS. 

Zaradi omejene porabe, dolocene z Odlokom in zakonske obveze za oblikovanje rezerv iz presežka prihodkov nad odhodki (ki se všteva­jo med odhodke in v najvišji obseg izdatkov po Odloku), je v mesecu decembru 2019 prišlo do motenj v financiranju obveznega zdravstve­nega zavarovanja. ZZZS je moral zamakniti placilo tretjega dela avansov izvajalcem zdra­vstvenih storitev iz 31. 12. 2019 na 3. 12 2020 ter zamakniti tudi placilo drugih obvezno­sti, ki so zapadle v placilo od 17. 12. 2019 do 
19. 12. 2019 na 31. 12. 2019 in od 20. 12. 2019 do 31. 12. 2019 na prve dni januarja 2020, v skupni višini 63 milijonov evrov. 
Preliminarni podatki o financnem poslovanju ZZZS v letu 2019 kažejo, da so se predvideva­nja ZZZS glede višine prihodkov in odhodkov uresnicila. Prihodki so realizirani v višini 3.103,5 milijona evrov in so za 49,7 milijona evrov vecji od nacrtovanih, odhodki so rea­lizirani v okviru nacrtovanih v višini 3.053 milijonov evrov. Med odhodki so tudi rezerve (16,8 milijona evrov) v višini 25 % ugotovlje­nega presežka prihodkov nad odhodki (67,4 milijona evrov) v skladu s Statutom ZZZS in sklepom Skupšcine ZZZS. Presežek prihod­kov nad odhodki ZZZS v letu 2019 tako znaša 50,5 milijona evrov, ki po racunovod­skih predpisih povecuje splošni sklad ZZZS in predstavlja vir financiranja v prihodnje. 
V letu 2019 so na vecje prihodke v primerjavi z nacrtovanimi vplivali predvsem vecji prispev­ki za obvezno zdravstveno zavarovanje (vecje število prejemnikov plac, višja rast prispevne osnove ter višja rast bruto plac zaposlenih), vecji prihodki po mednarodnih sporazumih z drugimi državami ter vec prejetih sredstev na temelju dogovorov o ceni in povracilu stroškov za zdravila, sklenjenimi med ZZZS in farma­cevtskimi družbami. 
S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019 ter aneksi št. 1, 2 in 3 k temu dogovoru so bila zagotovljena dodatna sredstva v višini 124,5 milijona evrov za zdravstvene programe na prednostnih podrocjih (vecja dostopnost do zdravstvenih storitev), boljše vrednotenje nekaterih programov ter za povecanje obsega programov z daljšimi cakalnimi dobami. 
Ker je ZZZS zlasti v zadnjih 3 letih zagotavljal pomembno vecja dodatna financna sredstva za skrajševanje cakalnih dob in širitve programov 
se je tudi v letu 2019 še naprej povecevalo šte­vilo opravljenih zdravstvenih storitev (v ve-cjem obsegu kot v letu 2018 in v letu 2017), in sicer so to na podrocju bolnišnicnih operacij in posegov zlasti: 
• 
endoproteza kolka (opravljenih 323 operacij vec kot v letu 2018), • operacija na ožilju – arterije in vene (opra­vljenih 229 operacij vec kot v letu 2018), 

• operacija na stopalu – hallux valgus (opra­vljenih 212 operacij vec kot v letu 2018), 

• 
endoproteza kolena (opravljenih 157 opera-cij vec kot v letu 2018), • operacija hrbtenice (opravljenih 144 opera-cij vec kot v letu 2018), • ortopedska operacija rame (14 operacij vec 


kot v letu 2018). Tudi v letu 2019 se je nabor storitev, ki so pla-cane po dejanski realizaciji (kolicinsko neome­jeno) razširil, ZZZS pa je zagotovil tudi finan­ciranje dodatnega števila timov na primarni ravni. Tako je ZZZS v zadnjih 2 letih zagoto­vil delovanje dodatnih 41,6 timov ambulant splošne oz. družinske medicine in 14,3 timov otroškega in šolskega dispanzerja. 


2. Prihodki ZZZS v letu 2019 
Celotni prihodki ZZZS v obdobju januar 
– december 2019 znašajo 3.103,5 milijona evrov in so za 213 milijonov evrov oz. za 7,4 % vecji glede na preteklo leto (od tega so vecji pri-
Sredstva iz državnega proracuna 2,8 % 
Ostali prihodki 0,9 % 
Prihodki po mednarodnih  sporazumih 0,6 % 
Prihodki od regresnih  zahtevkov 0,7 % 

hodki od prispevkov za 166,5 milijona evrov in transferni prihodki iz državnega proracuna za 20,3 milijona evrov). Celotni prihodki so za 1,6 % vecji od nacrtovanih, predvsem na racun vecjih prihodkov od prispevkov. 
Prihodki od prispevkov znašajo 2.948 milijo­nov evrov (predstavljajo 95 % vseh prihodkov) in za 21,8 milijona evrov presegajo nacrtovane. Stopnja rasti prihodkov od prispevkov je za 2,5 odstotni tocki vecja od rasti povprecne bruto place v Republiki Sloveniji v letu 2019, pred­vsem zaradi vecjega števila prejemnikov plac. 
Drugi prihodki ZZZS znašajo 155,4 milijona evrov (predstavljajo 5 % vseh prihodkov) in za 27,8 milijona evrov presegajo nacrtovane vre­dnosti, najvec zaradi vecjih prejetih sredstev na temelju dogovorov o ceni in povracilu stroškov za zdravila, sklenjenimi med ZZZS in farma­cevtskimi družbami, dodatnih sredstev iz dr­žavnega proracuna za povracilo že izplacanih sredstev za place in nadomestila place priprav­nikov in specializantov ter vecjih prihodkih po mednarodnih sporazumih. 
Najvecji delež med drugimi prihodki predsta­vljajo sredstva iz državnega proracuna v višini 86,5 milijona evrov za povracilo že izplacanih sredstev za place in nadomestila place priprav­nikov in specializacije zdravnikov in za po­vracilo placila zdravstvenih storitev do polne vrednosti storitev za socialno ogrožene. Sledijo prihodki od regresnih zahtevkov v višini 22,5 milijona evrov, prihodki po mednarodnih spo­razumih v višini 20 milijonov evrov ter placila po dogovorih o cenah in povracilu stroškov za zdravila, ki jih je ZZZS sklenil z nekaterimi do-bavitelji zdravil v višini 21,5 milijona evrov. 


3. Odhodki ZZZS  v letu 2019 

Odhodki ZZZS so izkazani po nacelu denar­nega toka (realizirana placila v letu 2019) in v letu 2019 znašajo 3.053 milijonov evrov. 
V primerjavi s predhodnim letom so vecji za 194,3 milijona evrov oziroma za 6,8 %. Najve-cjo rast odhodkov (14,9 %) izkazujejo odhodki iz naslova mednarodnih sporazumov, sledijo odhodki za cepiva (10,1 %) in odhodki za na­domestila place zaradi zacasne zadržanosti od dela (9,7 %). Ce ZZZS ne bi imel omejitev pora-be po Odloku, bi bili odhodki ZZZS v letu 2019 višji za 63 milijonov evrov (za prenos placila zapadlih obveznosti iz meseca decembra 2019 v januar 2020), izkazana bi bila 8,5 % rast od­hodkov glede na leto 2018, presežek prihodkov 

Slika 1. Struktura prihodkov ZZZS v letu 2019. nad odhodki bi znašal bistveno manj (okoli 4 
milijone evrov), posledicno pa bi ZZZS obliko-val rezerve v neznatnem znesku. 


a) Odhodki za zdravstvene dejavnosti 
Odhodki za zdravstvene storitve, zdravila, me-dicinske pripomocke, cepiva, odhodki za zdra­vljenje v tujini in odhodki po mednarodnih sporazumih predstavljajo 85,4 % vseh odhod­kov ZZZS. 
V strukturi celotnih odhodkov ZZZS imajo odhodki za zdravstvene storitve 69,5 % delež in v letu 2019 znašajo 2.121 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2018 so vecji za 7 % oz. za 138 milijonov evrov. Zamik placil iz 2019 v 2020 je pri odhodkih za zdravstvene stori­tve znašal 42,2 milijona evrov, kar pomeni da bi v primeru placila vseh zapadlih obveznosti presegli nacrtovane vrednosti za 3 %. Koncni obracun za opravljene programe zdravstvenih storitev za leto 2019 bo izveden do konca me-seca januarja 2020 in takrat bodo znani tudi podatki o vseh obveznostih ZZZS za programe zdravstvenih storitev za leto 2019 (placilo ozi­roma odhodek bo v letu 2020). 
Odhodki za zdravila, medicinske pripomoc­ke in cepiva so znašali 419,8 milijona evrov in so pod nacrtovanimi za 5 %, delno tudi zaradi zamika placil v znesku 13,7 milijona evrov. V primerjavi z letom 2018 so vecji za 1,4 % oz. za 5,9 milijona evrov. Ti odhodki v strukturi vseh odhodkov ZZZS predstavljajo 13,8 % delež. 
Najvecji delež v tej skupini odhodkov predsta­vljajo odhodki za zdravila. V letu 2019 znašajo 337 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2018 so vecji za 0,9 % oziroma za 3,1 milijona evrov ter so zaradi zamika placil pod nacrtovanimi (za 5,1 %). V kolikor bi bile v letu 2019 porav­nane vse zapadle obveznosti (zamik placil za zdravila je znašal 12,1 milijona evrov) bi bili odhodki za zdravila še v vedno v okviru nacr­tovanih, kar gre pripisati tudi ukrepom ZZZS na podrocju zdravil – izvajanje terapevtskih skupin zdravil ter skupin medsebojno zamen­ljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, pogajanja za nižje cene originalnih zdravil pre-



Ostalo 0,6 % Odhodki za delo ZZZS 1,5 % Zdravljenje v tujini  
in mednarodni sporazumi 2,1 % Denarne dajatve 12,6 % Zdravila, medicinski  

pripomocki, cepiva 13,8 % 


ko razlicnih vrst dogovorov z dobavitelji zdra­vil, razvršcanje novih genericnih zdravil, ki prav zaradi nižjih cen in s tem nižjih stroškov zdravljenja omogocajo vkljucitev najnovejših zdravil na listo ter nadzor nad predpisovanjem zdravil. 
Odhodki za medicinske pripomocke so znašali 75,6 milijona evrov in so v okviru nacrtovanih. V primerjavi z letom 2018 so za 2,9 % ali 2,1 milijona evrov vecji, kar je posledica povecanja števila zavarovanih oseb, ki so upravicene do teh pripomockov v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pri zdravljenju in medicinski rehabilitaciji posameznih vrst obo­lenj ter širitve pravic po spremembi Pravil ob-veznega zdravstvenega zavarovanja v letu 2019. 
Odhodki za cepiva so v letu 2019 znašali 7,2 milijona evrov in so za 10,1 % ali za 0,6 milijo­na evrov vecji od realiziranih v letu 2018 in so v okviru nacrtovanih. Odhodki za cepiva so se povecali zaradi uvedbe cepljenja proti klopne-mu meningoencefalitisu za dolocene skupine zavarovancev. 
Odhodki za zdravljenje v tujini in iz naslo­va mednarodnih sporazumov so v letu 2019 
znašali 64,7 milijona evrov in za 6,2 milijona oz. 10,7 % presegajo nacrtovane. V primerja-vi s predhodnim letom so vecji za 8,4 milijona evrov oz. za 14,8 %. Razlogi za rast odhodkov so povecano število napotitev za zdravljenje v tujino zaradi izcrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji (na podrocju otroške srcne kirurgije, za razlicne vrste obsevanj, zdravljenje limfe­dema), zviševanje cen zdravstvenih storitev v tujini ter višji odhodki po mednarodnih spora­zumih tako za slovenske kot tuje zavarovance, upoštevaje princip reciprocitete. 



b) Odhodki za povracilo denarnih dajatev 
Odhodki za povracilo denarnih dajatev za pra-vice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (nadomestila, potni stroški) so realizirani v vi-šini 383,9 milijona evrov in so za 9,6 % ali za 33,5 milijona evrov vecji v primerjavi z letom 2018 in so v okviru nacrtovanih vrednosti. 
Najvecji delež (99,4 %) predstavljajo odhodki za nadomestila place zaradi zacasne zadrža­nosti od dela. V letu 2019 so znašali 381,5 mi-lijona evrov in so zaradi zamika placil iz 2019 v 2020 (v znesku 7 milijonov evrov) pod nacrto­vanimi za 4,3 milijona evrov oz. za 1,1 %. Gle­de na leto 2018 ti odhodki, kljub zamiku placil, še vedno izkazujejo 9,7 % rast oz. so vecji za 33,6 milijona evrov. V primerjavi s preteklim letom se je po zadnje razpoložljivih podatkih povecalo tako število primerov (za okoli 9 %) kot tudi število dni odsotnosti v breme ZZZS (za okoli 5 %), na kar je vplivalo vec razlicnih dejavnikov, predvsem povecanje števila zapo­slenih, podaljševanje delovne dobe, rast plac in drugi delovni, socialni in ekonomski dejavniki. 

c) Odhodki za delo službe ZZZS 
Odhodki za delo službe ZZZS so v letu 2019 znašali 46,5 milijona evrov in so v okviru nacr­tovanih. Ti odhodki predstavljajo 1,5 % delež vseh odhodov ZZZS. 



4. Zakljucne ugotovitve 
ZZZS je leto 2019 zakljucil s presežkom pri­hodkov nad odhodki v višini 50,5 milijona evrov in oblikovanimi rezervami v višini 16,8 milijona evrov, kar je odraz vecjih prihodkov in manjših odhodkov zaradi omejene porabe po Odloku, hkrati pa je ZZZS moral prenesti v placilo zapadle obveznosti iz leta 2019 v leto 2020 v višini 63 milijonov evrov. 
Zaradi omejene porabe in vecjih obveznosti od dolocenih z Odlokom, so bili pogoji fi­nancnega poslovanja ZZZS ob koncu leta 2019 oteženi, hkrati pa so zaradi prenosa zapadlih obveznosti iz leta 2019 v leto 2020 obremenje­ni že odhodki leta 2020. Zato ZZZS pricakuje, da bosta Vlada RS in Državni zbor RS cim-prej omogocila spremembo Odloka za leto 2020 ter z zvišanjem dovoljene porabe za zdravstveno blagajno za leto 2020 preprecila tveganje, da bi moral ZZZS tudi v letu 2020 prenašati del obveznosti v leto 2021. 
Ker bodo pogoji financnega poslovanja ZZZS tudi v naslednjem letu 2020 zahtevni, so clani Skupšcine ZZZS pred kratkim ocenili, da do-datnih financnih sredstev za širjenje obsega programov zdravstvenih storitev v letu 2020 ni zadosti. Zato je Skupšcina ZZZS ob obrav­navi Financnega nacrta ZZZS za leto 2020 in za leto 2021 naslovila na Vlado RS zahtevo, s katero bi 30 milijonov evrov sredstev iz na­slova terciarja I (izobraževalna in raziskoval­na dejavnost klinik in inštitutov v zdravstvu) 
prenesli v financiranje iz ZZZS na državni proracun, tako sprošcena sredstva ZZZS pa bi se lahko namenila tudi za širitve progra­mov zdravstvenih storitev za skrajševanje cakalnih dob. 
Daniela Dimic Damjan Kos 


Izjava o oceni notranjega nadzora za leto 2019 

Mnenje Racunskega sodišca RS na racunovodske izkaze in pravilnost poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje 


Slovenije za leto 2017 
V skladu z Zakonom o racunskem sodišcu je Racunsko sodišce RS izvedlo revizijo racu­novodskih izkazov in pravilnosti poslovanja ZZZS za leto 2017. Racunsko sodišce RS je 
28. 10. 2019 izdalo revizijsko porocilo, v kate-rem je o racunovodskih izkazih ZZZS za leto 2017 izreklo pozitivno mnenje, saj izkazi v vseh pomembnih pogledih resnicno in pošte-no prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2017 ter prihodke in odhodke oziroma prejemke in izdatke ZZZS za tedaj koncano leto. 
O pravilnosti poslovanja ZZZS v letu 2017 pa je racunsko sodišce izreklo mnenje s pridrž­kom, ker je ugotovilo: 
1. 
v nasprotju z Zakonom o sistemu plac v javnem sektorju je javnim uslužbencem izplacal delovno uspešnost iz naslova pove-canega obsega dela v znesku 12.836 evrov, ker ni sprejel pisne odlocitve o povecanem obsegu dela javnega uslužbenca in o placilu delovne uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela za posamezen mesec in/ali pred izplacilom place za posamezen mesec, ene-mu javnemu uslužbencu pa obracunal in iz­placal delovno uspešnost iz naslova poveca­nega obsega dela v previsokem odstotku ter za mesec, ko javni uslužbenec ni opravljal dela v povecanem obsegu, poleg tega pa je zaposlenim dolocil dodatek za dvojezicnost v višini 6 odstotkov osnovne place javne­ga uslužbenca, ceprav je bila zahtevana le osnovna raven znanja jezika narodne manj­šine; 

2. 
odlocbe o priznanju pravice do povracila stroškov specialisticnega in bolnišnicnega zdravljenja, nabave medicinskih pripo­mockov in zdravil v tujini je izdajal vec kot dva meseca po prejemu vlog ter izplaceval povracila stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomockov, ki niso temeljila 




na izdani odlocbi in so bila izplacana pred izdajo obvestila o povracilu stroškov - osta-la povracila, kar ni v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku; 
3. v nasprotju z notranjima aktoma je dopise 
o izredni odobritvi zobozdravstvenih oziro-ma zdravstvenih storitev izdajal vec kot 14 delovnih dni po prejemu popolne vloge in vec kot tri delovne dni po prejemu mnenja zdravnika in odlocil o izjemni odobritvi ži­vil za posebne zdravstvene namene na pod-lagi nepopolnih vlog; 
4. 
na podlagi javnega razpisa za sofinancira­nje projektov za promocijo zdravja na de­lovnem mestu v letih 2015 in 2016, ki niso storitve, katerih placilo se krije iz obvezne­ga zdravstvenega zavarovanja, je v naspro­tju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izplacal 499.808 evrov; 

5. 
v enem primeru v pogodbi o izvajanju sto­ritev ni dolocil letnega obsega zdravstve­nih storitev v skladu z dolocili Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 in za-casnega povecanja v pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev dolocenega obsega zdravstvenih storitev za leto 2017 ni dolocil s sklenitvijo aneksa k pogodbi, kar ni skla­dno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, izvajalcem pa je za porabljena zdravila za bolnišnicno zdra­vljenje placal najmanj 2.027 evrov prevec; 

6. 
ni sklenil samostojne pogodbe za izvajanje programa zdravstvenih storitev z Vzgojnim zavodom Planina, kar je bilo v nasprotju z dolocili Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017; 

7. 
ni odlocal o pravici zavarovanih oseb do skupinske obnovitvene rehabilitacije v upravnem postopku, ampak je pristojnost za odlocanje prenesel na organizatorje sku­


pinske obnovitvene rehabilitacije, kar ni v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; vloge desetih vlagateljev, ki niso v celoti izpolnjevale vseh zahtev iz javnega razpisa za izbiro organiza­torjev sofinanciranega zdravstvenega leto­vanja otrok in šolarjev v letu 2017, je ocenil kot ustrezne in vlagateljem na podlagi skle­njenih pogodb v letu 2017 izplacal 285.261 evrov, pri sklepanju pogodb z organizatorji zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev ni ravnal v skladu s svojim notranjim aktom, v nasprotju z dolocili pogodbe je ocenil kot ustrezna najmanj štiri porocila organizator­jev zdravstvenega letovanja otrok in šolar­jev, ki jim niso bili predloženi racuni oziro-ma druga listinska dokumentacija za 28.993 evrov v porocilih izkazanih stroškov; 
8. 
pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev v znesku najmanj 140.604 evre in pri izvajanju posameznih postopkov izbire dobaviteljev in izvajalcev je ravnal v naspro­tju s predpisi o javnem narocanju; 

9. 
v postopkih oddaje stanovanj v najem, pri sklepanju najemnih pogodb za stanovanja ter dolocanju najemnin ni ravnal v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, po­krajin in obcin oziroma Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lo-kalnih skupnosti, svojim notranjim aktom ter Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitnih najemnin v povezavi s Pravil­nikom o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. 


Razen vpliva navedenih nepravilnosti na pra­vilnost poslovanja, Racunsko sodišce meni, da je ZZZS v letu 2017 v vseh pomembnih pogle­dih posloval v skladu s predpisi. 
V roku 90 dni po prejemu revizijskega poroci-la mora ZZZS predložiti racunskemu sodišcu odzivno porocilo z izkazanimi popravljalnimi 
ukrepi. 

V odzivnem porocilu mora ZZZS izkazati, da je: 
a.) na delovnih mestih na obmocjih, na katerih morajo javni uslužbenci na podlagi zakona uporabljati tudi jezik italijanske ali madžar­ske narodne skupnosti, z notranjim aktom kot pogoj za opravljanje dela, dolocil znanje jezika narodne skupnosti, zahtevano raven znanja jezika narodne skupnosti in nacin izkazovanja znanja jezika narodne skupno­sti ter skladno z zahtevano stopnjo znanja jezika narodne skupnosti in njegovo dejan­sko uporabo pri opravljanju dela dolocil vi-šino dodatka za dvojezicnost; 
b.) izdelal nacrt aktivnosti za sprejem preno­vljenega internega akta, ki bo urejal ravna­nje z nepremicninami zavoda in zavezoval zavod k uvedbi valorizacije najemnine ta­koj, ko bodo izpolnjeni v tem aktu doloceni pogoji, ter za sklenitev v skladu s sprejetim aktom spremenjenih najemnih pogodb ozi­roma za odpoved najemnih razmerij; 
c.) dolocil vrednost v revizijskem porocilu obravnavanih stanovanj v skladu s predpisi in zacel zaracunavati najemnino v skladu s tako ugotovljeno vrednostjo stanovanj ter dolocil dinamiko preveritve vrednosti sta­novanj in posledicno višine najemnine v ostalih najemnih pogodbah za stanovanja. 
Skupšcina ZZZS je obravnavala porocilo Ra­cunskega sodišca na redni seji 12. 12. 2019 in ob tem sprejela sklep o potrditvi letnega poro-cila – zakljucnega racuna ZZZS. 
Daniela Dimic 
Promocija zdravja na delovnem mestu  

v ZZZS v letu 2019 
Zakaj je zdravje pomembno? 
Že nemški filozof Schopenhauer je rekel, da zdravje ni vse, ven­dar je brez zdravja vse drugo nic. Vendar ni samo Schopenhau­er tisti, ki je spoznal, koliko je vredno zdravje. V raziskavi, ki jo je izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, štiri petine prebivalcev Evrope meni, da je dobro zdravje bistvenega pomena za kakovost življenja. Razlaga tudi, da kronicne bole-zni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in rakave bo­lezni, mocno vplivajo na kakovost življenja, vendar jih je mo­goce v glavnem prepreciti z zdravim življenjskim slogom, to je z izboljšanjem prehranjevalnih navad, vecjo telesno aktivnostjo in opustitvijo kajenja (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2010). 
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1948 zdravje ni le stanje brez bolezni, temvec je popolno socialno, psihicno in fizicno blagostanje, odvisno od prepletenosti razlic­nih dejavnikov, s katerimi se posameznik sooca vsak dan (Toth, 2003). 


Kaj je promocija zdravja? 
Promocija zdravja je proces, ki omogoca ljudem, da povecajo nadzor nad svojim zdravjem in ga tako tudi izboljšajo na to raven, da dosežejo stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Da pa bi posameznik dosegel to stanje, mora biti spo­soben prepoznati in uresniciti želje, da bi zadovoljil potrebe in spremenil ali prilagodil svoje okolje. Zdravje naj bi gledal kot vir za vsakdanje življenje, ne le kot nek cilj v življenju. Promoci­ja zdravja ni samo odgovornost zdravstvenega sektorja, ampak je odgovornost posameznika, da z zdravim življenjskim slogom ohranja in krepi svoje zdravje, ker zdravje je glavni vir za social-ni, gospodarski in osebni razvoj, ki daje pomembno dimenzijo kakovosti življenja. Namen promocije zdravja je zmanjševanje razlik in zagotavljanje enakih možnosti in sredstev, da bi vsem ljudem zagotovili enakost v zdravstvenem varstvu, kar vklju-cuje spodbudno okolje, dostop do informacij in priložnost za zdravo izbiro (WHO, 2016). 



Kaj je promocija zdravja na delovnem mestu? 
Promocija zdravja na delovnem mestu stremi k boljšemu zdravju ljudi in s tem k vecji kakovosti življenja in dela, posle-dicno pa se manjšajo stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Pomembno je, da pri programih promocije zdravja na delov­nem mestu sodelujejo in jih sooblikujejo tako delodajalci kot tudi delavci, saj je s takim nacinom dela tudi uspeh bolj za­gotovljen. Tudi v delovnem okolju je treba stremeti k cilju, da imamo zdrave in aktivne posameznike cim dlje casa v življenju (Cili za delo, 2006). 
Promocija zdravja na delovnem mestu zajema skupna prizade­vanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega pocutja na delovnem mestu. 
Promocija zdravja na delovnem mestu je vec kot le izpolnjeva­nje zakonskih zahtev glede varnosti in zdravja. Pomeni tudi, da delodajalci dejavno pomagajo svojim zaposlenim pri izboljša­nju splošnega zdravja in dobrega pocutja. Bistvenega pomena je, da so delavci vkljuceni v ta proces ter da se upoštevajo nji-hove potrebe in stališca glede organizacije dela in delovnega mesta. 
V skladu z vsemi navedenimi izhodišci in dolocili Zakona o varnosti in zdravja pri delu tudi iz sprejetega Nacrta ukrepov promocije zdravja v ZZZS za leto 2019, št. 102-1/2019/2 z dne 
1. 3. 2019 (v nadaljnjem besedilu: Nacrt), izhaja, da je poglavi­tni namen ukrepov promocije zdravja v ZZZS prispevati k bolj­šemu pocutju in zdravju zaposlenih ter spodbujati k zdravim življenjskim navadam. Na sestanku ožje skupine za promocijo zdravja na delovnem mestu v ZZZS skupaj s promotorji zdrav­ja je bilo v aprilu 2019 predstavljeno tudi Navodilo obmocnim enotam v zvezi z izvajanjem Nacrta ukrepov promocije zdravja v ZZZS za leto 2019. 
Iz naslova promocije zdravja na delovnem mestu v ZZZS so bile na podlagi Nacrta izvedene naslednje aktivnosti: 
• aktivni krajši odmori med delovnim casom z izvajanjem kratkih razteznih vaj na delovnem mestu; 


• 
udeležba tekaške ekipe ZZZS na 5. promocijskem teku go-renjskih bolnišnic dne 27. 9. 2019; 

• 
Dan ZZZS (21. 9. 2019) – organizator OE Celje; 

• 
spodbujanje vožnje s kolesom na delo – možnost parkiranja koles v bližini poslovne stavbe; 

• 
spodbujanje k zdravemu prehranjevanju – sezonsko sadje 4 x v letu (pomarance, marelice, jabolka, mandarine); 

• 
zdravo slovensko jabolko ob Svetovnem dnevu zdravja; 

• 
spodbujanje k zdravemu prehranjevanju – suho sadje z orešcki v decembru 2019; 

• 
zagotavljanje zdravih prigrizkov in napitkov v samopostre­žnih avtomatih; 

• 
stalni vnos gradiv, clankov in koristnih informacij o zdra­vem prehranjevanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga v Lotus Notes aplikacijo Promocija zdravja ZZZS; 

• 
izobešanje plakatov z vsebino promocije zdravja – ozavešcanje 


o zdravi prehrani, zadostnem zaužitju tekocine, škodljivosti ka­jenja in koristi prenehanja kajenja, informiranje o pomenu re-dne fizicne aktivnosti, plakati z razteznimi vajami na delovnem mestu, spodbujanje k udeležbi na preventivnih programih; 
• 
nabava rekvizitov za telovadbo – podloge za telovadbo v aprilu 2019; 

• 
izvedeni sta bili anketi o aktivnih krajših odmorih med de­lovnim casom in spodbujanju zdravega prehranjevanja; 

• 
cepljenje proti gripi v novembru 2019. 


Iz naslova promocije zdravja na delovnem mestu v ZZZS so bile na podlagi Nacrta izvedena naslednja izobraževanja: 
• 
Adijo stres, razhajava se; 

• 
Sindrom izgorelosti in mobing na delovnem mestu; 

• 
Delavnica enostavne priprave hrane; 

• 
Zašcita pred soncem; 

• 
Kako pravilno negovati ustno votlino; 

• 
Motiviranje zaposlenih za promocijo zdravja; 

• 
Zdravje je v nas; 

• 
Vpliv notranje in zunanje komunikacije na razvoj naših mo-žganov; 

• 
Zdrava hrbtenica; 

• 
Dobro vodenje, mobing in izgorelost na delovnem mestu. Promotorji zdravja na obmocnih enotah, v podrocni enoti in 


na direkciji skrbijo za promocijo zdravja zaposlenih, sodelujejo pri organizaciji razlicnih aktivnosti (delavnice, interna izobra­ževanja, aktivni krajši odmori, pohodi v naravi izven delovnega casa, …) ter obvešcajo o razlicnih vsebinah v zvezi s promocijo zdravja (clanki, plakati, ...). 


V LN bazo »Promocija zdravja na ZZZS« je bila v letu 2019 dodana rubrika »Prva pomoc«, v kateri so navedeni poimenski seznami usposobljenih sodelavcev po obmocnih enotah, se­znami lokacij omaric prve pomoci in defibrilatorjev ter kratek povzetek prikaza nudenja prve pomoci. 
Iz naslova promocije zdravja na delovnem mestu v ZZZS so bila na podlagi Nacrta v letu 2019 porabljena sredstva v višini 50.512,80 evra, kar predstavlja 84,2 % realizacijo financnega nacrta. 
V zvezi s krajšimi odmori med delovnim casom je bila med zaposlenimi izvedena anketa, iz katere izhaja, da nekateri zapo­sleni izkoristijo odmor za krajši sprehod, drugi izvajajo kratke raztezne vaje na delovnem mestu. V anketi je sodelovalo 44 % zaposlenih na ZZZS. Dobrih 20 % anketirancev izvaja razte­zne vaje na delovnem mestu vsak dan ali vsaj trikrat na teden, 39 % anketirancev redko in dobrih 37 % nikoli. Zaposleni se udeležujejo tudi organiziranega skupinskega razgibavanja, kjer je le-to organizirano. Skupinskega razgibavanja med delovnim casom se udeleži 25 % anketiranih. Iz odgovorov je razvidno, da na nižjo udeležbo vplivajo predvsem naslednji dejavniki: na vseh obmocnih enotah in izpostavah ni organizirane skupinske vadbe, preobremenjenost zaposlenih in organizacija dela. Sko-raj 70 % anketiranih po razgibavanju obcuti pozitivne ucin­ke vadbe, 46 % anketiranih skupinsko razgibavanje spodbudi, da vaje izvajajo tudi sami. Dobrih 63 % anketirancev meni, da krajši odmori med delovnim casom pripomorejo k manj­ši odsotnosti z dela. Slabih 16 % anketiranih odmor izkoristi za krajši sprehod vsak dan, 26 % vsaj trikrat na teden, dobrih 33 % do dvakrat na teden in dobrih 24 % nikoli. Anketiranci so izrazili željo predvsem po sprehodih ali kratkih pohodih v bližini ZZZS in skupinskem razgibavanju še posebej tam, kjer to ni organizirano. 
Tatjana Kolenc Sonja Tic Stanislav Košir 



V letu 2019 smo v okviru promocije zdravja na delovnem mestu omogocali vsem zaposlenim na ZZZS tudi cepljenje proti gripi, ki je prosto­voljno in brezplacno. 
Cepljenje smo izvedli preko Nacionalnega in-štituta za javno zdravje (NIJZ), in sicer na pod-lagi predhodne prijave pri promotorju zdravja, pristojnem za obmocno oziroma podrocno enoto. 
Ob tej priložnosti je Ladislav Golouh, zdravnik v ZZZS delavcem posredoval tudi motivacijsko pismo kot povabilo k cepljenju, s podatki, ki so zanimivi in omogocajo racionalno presojo pri odlocitvi za cepljenje. Med drugim je zapisal: 
»Jaz se doslej proti gripi nisem cepil, ker imam individualno delovno mesto. Letos se bom udeležil cepljenja zato, da s tabo delim svojo usodo in hkrati dosežem pozitivni ucinek pre­kuženosti proti virusu gripe (nastanejo protite­lesa, ki varujejo pred realno okužbo) in v korist delodajalca, ki na ta nacin zagotavlja, da so v casu epidemije gripe v okolju, zaposleni zdravi na delovnem mestu.« 
Damjan Kos 
Cepljenja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu so se udeležili številni sodelavci, med njimi tudi Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS in Bojan Fele, direktor Informacijskega centra. 

Povabilo k cepljenju 

Telo zgradi imunski odgovor: spominske celice in protitelesa 
Cepljenje kot zašcita pred nalezljivimi boleznimi je znano od casa, ko so ugotovili, da kmetica, ki se je okužila od okužene krave, ni zbolela za crnimi kozami; bolezen crnih koz je po zaslugi cepljenja že izkoreninjena. 
V telesu imamo vec vrst belih krvnih celic. Ena skupina je spominska in si zapomni „odtis” povzrocitelja. Ta odtis dobijo celice s cepivom, ki je inaktivirano in s tem nenevarno za zdravje, spodbudi pa nastanek spominskih celic. Prednost teh celic je v tem, da z nastajanjem protiteles takoj prepoznajo prve vsto­pajoce mikrobe v telo in jih odstranijo: ubijejo in presnovijo s pomocjo drugih krvnih obrambnih celic, tkivnih celic obrambe in s sistemskim imunskim odgovorom. 
V casu realne prve okužbe brez predhodnega cepljenja se namrec mikrobi mocno namnožijo: v casu, ko telo zgradi specificen odgovor proti povzrocitelju, so že okužena tkiva in organi na vec mestih. 
Slabosti in stranski ucinki po cepljenju. 

Cepivo je preizkušeno in mora biti varno. Vsako cepivo ima dodatek snovi za »booster« ucinek – imunski sistem se odzove potencirano, da bolj 
zanesljivo zgradi „odtis” v spominske celice, ki jih shrani za obrambo ob realni okužbi. Zato je priporo-cljivo: oseba, ki se udeleži cepljenja, naj bo zdrava. Ob pomembni socasni nalezljivi bolezni je imunski sistem že aktiviran, zato je lahko dodatna aktivacija 
za telo prenaporna. Stranski ucinki so v tem primeru podobni pravemu prebolevanju gripe, le da so v nadzorovanem izbranem casu. V tem casu se odsvetujejo razlicni dodatki kot na primer Imuran in drugi „pripravki za povecanje imunskega odziva.” 
Osebno menim, da kadar je clovek miren, pozitivno naravnan in si privošci potreben pocitek, je posle-dicno manj verjetnosti za katerikoli stranski ucinek. „Bolezen”, ki jo poznamo kot prebolevanje okužbe, je praviloma sindrom simptomov imunskega odgovora telesa. 
Reakcija po cepljenju je lahko vidni nacin gradnje imunskega odgovora preko simptomov telesa in je 
normalna; želimo si, in pri vecini je tako, da imunski odziv nastaja »subklinicno«, brez simptomov. Kot je navedeno, ker ne gre za pravo okužbo, temvec za cepljenje, se splaca cas prebolevanja preži­veti v sprošcenem ozracju. Posebej prve tri dni po cepljenju in do 14 dni, ko se v celoti zgradi imunski odgovor. 
Ce se pri nekom pojavijo simptomi podobni gripi, naj odleži, uživa dovolj tekocine, sadje, zelenjavo in v razbremenjenem stanju pocaka, da se simptomi umirijo in izginejo. V tem stanju delaš, kar se ti zljubi 
– ležiš, se sprehajaš, pocivaš, bereš … Splošno slabo pocutje, glavobol, bolecina v mišicah, ko telo 
gradi imunski odgovor, je lahko prisotno, vendar ni pomembno. Možna je prehodno povišana temperatura – ki spada med sistemske odgovore na okužbo ali cepivo in je pomoc telesu pri graditvi imunskega odgovora. 
Ker je cepivo narejeno na osnovi lanskih in prejšnjih razlicic virusa gripe, se lahko zgodi, da zakroži v naslednji sezoni novi mutirani sev virusa, na katerega nismo imuni, ker je „spremenjen odtis”. Toda pri kroženju lanskega tipa virusa gripe predvidoma ne bomo zboleli in smo zašciteni. 
Življenje je sestavljeno iz izzivov, aktivnosti, tveganja in priložnosti. Predlagano cepljenje je tvoja prilo­žnost. Veseli se, ker si del pozitivnih aktivnosti na ZZZS. Ko smo zraven na zacetku, je tveganje nepo­membno, pricakovana korist je najvecja. 
Skupaj precepljeni – vsi smo odporni 

Cepljenje je priporocljivo pred sezono okužb z virusom gripe, zato da veš, da so simptomi posledica cepljenja (ce se sploh pojavijo, upam, da se pri tebi ne pojavijo :)), ce cepljenje pade v epidemijo okužb, pa so lahko simptomi nejasni ali gre za okužbo ali za reakcijo na cepljenje. 
Epidemija gripe bo obšla cepljene osebe 

Tako boš zdrava oseba tudi, ko bodo drugi morda zboleli za gripo: domaci in tisti sodelavci, ki se morda ne bodo odlocili za cepljenje. Ko je vecina precepljena, se virus v tistem okolju praviloma ne širi. 
Ladislav Golouh, zdravnik 




Dan Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljeva­nju: ZZZS) je tokrat potekal 21. septembra 2019 na Rogli, v srcu mogocnih pohorskih gozdov. 
Dan ZZZS je pomemben dogodek v okviru promocije zdravja na delovnem mestu in skrbi za krepitev zdravja in dobrega po-cutja. Uspel je že tretjic zapored. Tokrat nas je bilo najvec, 258, kar je odlicna popotnica za nadaljevanje podobnih dogodkov tudi v prihodnje. 
Sodelavci iz obmocne enote Celje so nam pripravili pester izbor aktivnosti in dogodkov. Osrednji dnevni aktivnosti sta bila dva pohoda, krajši pohod (6,7 km) do Peska ter mimo Mašinžage in sedla Komisija nazaj na Roglo ter daljši pohod (12 km) do Lovrenških jezer, mimo Mašinžage in Peska do Rogle. Oba po­hoda sta bila speljana mimo Mašinžage, kjer smo se odpocili in okrepcali s kosilom. Najbolj utrujeni so se do hotela Planje vrnili s sedežnico in ob tem uživali v malo drugacnem razgle­du nad Roglo, vecina pa je ponovno preskusila svojo pohodno obutev. 



Udeleženci Dneva ZZZS smo se sprehodili po zanimivi in pov­sem novi Poti med krošnjami, novi turisticni atrakciji Rogle. Pogled na Roglo in mogocne pohorske gozdove na vrhu 37 me-trov visokega razglednega stolpa je resnicno nekaj posebnega ! Za tiste, ki smo se udeležili pohoda na Lovrenška jezera, je bil to že tretji stolp, na katerega smo se povzpeli v istem dnevu. 
Poleg pešacenja po pohodniških poteh nam je kri po žilah pognalo tudi adrenalinsko sankanje na sankališcu Zlodejevo. Udeleženci smo se na igrišcu lahko preizkusili v lokostrelstvu, pikadu in biljardu, na napihljivih igralih pa smo se pomerili tudi v boksu. Poškodovanih ni bilo, zabave pa res ni primanj­kovalo. 
Ekipa 24alife nam je na kratko predstavila program »12 navad zelo zdravih ljudi«, ki bo v letu 2020 sestavni del programa pro-mocije zdravja v ZZZS pod pokroviteljstvom skupine za pro-mocijo zdravja. Nekateri smo preizkusili tudi senzorsko napra­vo Vitalis in na njej opravili razlicne meritve vitalnih funkcij telesa. Meritve smo shranili v posebno aplikacijo na mobilnem telefonu za kasnejšo redno vadbo in spremljanje napredka. 
Vecer smo zakljucili z ogledom gledališke predstave »Pri zdravniku«. Ob cakanju na zdravnika smo se izjemno zabavali in od srca nasmejali. Zakljucek dneva pa kot vedno, s prijetnim medsebojnim druženjem ob dobri hrani, glasbi in plesu. 


Organizatorjem Dneva ZZZS 2019, sodelav­kam in sodelavcem obmocne enote Celje in njihovi direktorici Marini Sencar izrekamo iskreno pohvalo za odlicno izvedbo in dobro voljo. Letos so se organizatorji še dodatno izkazali z zares odlicnim vremenom. Dežni plašci so ostali zapakirani, dan pa poln doži­vetij in prijazen z nami. 
Zahvala gre tudi promotorjem zdravja v ob-mocnih enotah za pomoc pri organizaciji do-godka, vsem udeležencem pa za dobro voljo in množicno udeležbo. Vaša udeležba je dokaz, da smo na pravi poti, in da bomo z Dnevom ZZZS nadaljevali tudi v letu 2020. 
Uredništvo 




Udeležence sta z nasmehom pozdravila tudi generalni direktor Marjan Sušelj in glavna organizatorka Marina Sencar, direktorica obmocne enote Celje. 




Integriteta – korupcija in goljufije  v zdravstvu 
– problemi integritete pri izvajanju javnih narocil v zdravstvu 
Na rednem letnem strokovnem posvetu Evropske mreže za boj proti goljufijam in korupciji v zdravstvu (v nadaljevanju EHFCN) v Utrechtu na Nizozemskem1 junija 2019 je bila med drugimi temami v ospredju tudi problematika izvajanja javnih narocil v zdravstvu. Gostitelj – osrednja nizozemska nadzorna institucija v zdravstvu z nazivom »Niederlander ZorgAutorita-et« (v nadaljevanju NZA) – je v ta namen na posebni delavnici predstavil rezultate posebne študije o problemih integritete pri izvajanju javnih narocil v zdravstvu, ki zasluži pozornost zaradi sistematskega analiticnega pristopa in preventivne naravnanosti. 
Po mnenju nizozemskih strokovnjakov je izvajanje javnih na­rocil v zdravstvu povezano z najbolj izpostavljenimi tveganji korupcije med vsemi 6 najbolj razširjenimi vrstami korupcije in goljufij v zdravstvu: 
• 
korupcija pri javnih narocilih (akterji: vsi deležniki v zdra­vstvu), 

• 
razlicne zlorabe (visokih) položajev (akterji: vplivni politicni funkcionarji, vodstva zdravstvenih organizacij), 

• 
neupraviceni zahtevki pri obracunu storitev (akterji: pred­vsem izvajalci zdravstvenih storitev), 

• 
neupraviceni zahtevki za denarna povracila oziroma nado­mestila (akterji: predvsem zavarovane osebe), 

• 
goljufije in poneverbe pri izdajanju zdravil in medicinskih pripomockov (akterji: predvsem dobavitelji zdravil in medi­cinskih pripomockov) in 

• 
razlicna podkupovanja pri opravljanju zdravstvenih storitev (akterji: predvsem zavarovane osebe oziroma bolniki in nji­hovi sorodniki, izvajalci zdravstvenih storitev). 

Razlogi za dejstvo, da so javna narocila tako mocno izposta­vljena razlicnim tveganjem korupcije in goljufije v zdravstvu, so raznovrstni in številni. Nizozemski raziskovalci so poudarili naslednje: 

• 
gre za aktivnost, na osnovi katere se razdeljujejo velike vsote javnega denarja; 

• 
gre za proces, v katerega je vkljuceno vecje število ljudi; 

• 
praviloma je to osnovni nacin pridobivanja blaga in storitev za vse osebe javnega prava, zato je proces zelo reguliran in zelo zapleten; 

• 
v okviru postopkov javnega narocanja se neprofitne osebe javnega prava srecujejo z gospodarskimi in trgovskimi su­bjekti, ki delujejo za dobicek, kar sta povsem nasprotujoca si interesa; 


1 ZZZS je od leta 2010 redni clan EHFCN. 
• postopki so kompleksni in povecujejo potrebo po speciali­zaciji ljudi, ki se s tem ukvarjajo, kar pa zmanjšuje možnost ucinkovitega nadziranja postopkov. 
Tveganja korupcije so povezana s procesi, postopki oziroma fa-zami izvajanja javnih narocil. Proces javnega narocanja pravi­loma poteka v treh fazah, kjer se pojavljajo razlicna in zelo spe­cificna tveganja glede integritete, korupcije oziroma goljufije: 
1. faza – pred objavo narocila oziroma razpisa. 
V tej fazi se izdelajo in sprejmejo specifikacije želenega proi­zvoda ali storitve. Prav tako se v tej fazi izbere vrsta postopka in nacin javne objave. Konkretna tveganja pri za to fazo znacilnih aktivnostih so naslednja: 
a) 
ocena potreb in analiza trga: - pomanjkanje ustrezne ocene potreb, - vpliv zunanjih akterjev na uradne odlocitve, - neformalni dogovori o pogodbi; 

b) 
nacrtovanje in oblikovanje proracuna: - slabo nacrtovanje javnih narocil, - javna narocila niso usklajena s celotnim procesom odlo-

canja o naložbah, - neucinkovit proracun ali pomanjkanje proracuna; 

c) 
razvoj specifikacij/zahtev: - tehnicne specifikacije so prilagojene za doloceno podjetje, - merila za izbor niso objektivno opredeljena in niso do­

locena vnaprej, - zahtevanje nepotrebnih vzorcev blaga in storitev, - nakup informacij o projektnih specifikacijah; 

d) 
izbira postopka javnega narocanja: - pomanjkanje ustrezne utemeljitve za uporabo nekonku­rencnih postopkov, - zloraba klavzul o nekonkurencnih postopkih na podlagi 


pravnih izjem: delitev pogodbe, - zloraba klavzul o skrajni nujnosti, nepodprte spremembe. 
2. faza v casu izvajanja razpisa. 
V tej fazi so glavne aktivnosti povezane z analizami razlicnih ponudb in realizacijo osnovnega namena narocila. Konkretna tveganja pri za to fazo znacilnih aktivnostih so naslednja: 
a) 
zahteva za predlog/ponudbo: - javno obvestilo za povabilo k oddaji ponudb ne obstaja, - merila za ocenjevanje in dodelitev niso objavljena; 

b) 
oddaja ponudbe: 


- pomanjkanje konkurence ali primeri tajnega dogovar­janja (ponudba za kritje, ukinitev ponudbe, rotacija po­nudbe, dodelitev trga), 
Slika. Osnovna podrocja in ukrepi za preprecevanje korupcije pri izvajanju javnih narocil 
c) vrednotenje ponudbe: 
- navzkrižje interesov in korupcija v po­stopku ocenjevanja (poznavanje ponu­dnikov skozi cas; osebni interesi, kot so darila ali možnost prihodnje/dodatne zaposlitve, idr.); 
d) oddaja narocila: - ponudniki v svojih cenovnih predlogih ne razkrijejo tocnih podatkov o cenah, kar ima za posledico povecano pogodbe-no ceno (t.i. »pribitki« za racun), - navzkrižje interesov in korupcija v po­stopku odobritve (tj. brez ucinkovitega locevanja financnih, pogodbenih in pro-jektnih organov), 
- pomanjkanje dostopa do zapisov o po­stopku. 
3. faza po izvedbi razpisa 


V tej fazi so tveganja povezana z razlicnimi »napakami« in posledicnimi spremembami razpisa. Konkretna tveganja so naslednja: Študije OECD2 in ECORYS/EHFCN3 ugotavljajo, da do ko-
a) upravljanje pogodb / uspešnost: rupcije najveckrat prihaja že v zgodnjih fazah izvajanja javnih - zlorabe dobavitelja pri izvajanju narocila, zlasti v zvezi z narocil, torej pri prilagajanju specifikacij narocila in dajanje 
njegovo kakovostjo, ceno in casovno razporeditvijo: prednosti posameznemu narocniku. Znacilno je, da osnovni motiv tovrstnih zlorab danes praviloma niso vec neposredna 
- bistvena sprememba pogodbenih pogojev, da se po­podkupovanja, temvec predvsem pridobivanje vpliva in s tem 
nudniku omogoci vec casa in / ali višje cene; razlicnih ugodnosti, kar omogoca »favoriziranje« oziroma da-
- izdelek pod zahtevanim standardom ali storitev, ki ni janje prednosti in ugodnosti dolocenim ponudnikom. Gre za v skladu s standardom oziroma ne izpolnjujejo speci­nove in zelo specificne odklone od nacel integritete, ki so z vi-fikacij pogodbe; dika odkrivanja in preprecevanja zelo zahtevne. 
- kraja novih sredstev pred dobavo koncnemu uporab­niku ali pred evidentiranjem, Kot kaže preglednica (slika), je za preprecevanje korupcije in goljufij pri javnih narocilih najvecjega pomena upoštevanje 6 
- pomanjkljiv nadzor javnih uslužbencev in/ali dogo­osnovnih nacel: (1) integriteta, (2) preglednost, (3) sodelovanje 
varjanje med izvajalci in nadzornimi uradniki, vseh zainteresiranih strani pri narocilih, (4) digitalno izvajanje 
- podizvajalci in partnerji, izbrani na nepregleden na­narocil oziroma e-javna narocila, (5) dostopnost vseh informa-cin, ki niso odgovorni; cij o javnem narocilu in (6) ucinkovit nadzor. 
b) narocilo in placilo: 

- pomanjkljivo locevanje financnih dolžnosti in / ali po­manjkanje nadzora javnih uradnikov, kar se lahko izka-Boris Kramberger zuje kot: 
2 OECD, Improving ISSSTE’s Public Procurement for Better Results, OECD 

- lažno racunovodstvo in napacne razporeditve stro-
Public Governance Reviews, OECD Publishing: Paris, 2016.  škov ali migracije stroškov med pogodbami, https://doi.org/10.1787/9789264249899-en 3 Ecorys group Netherland. Updated Study on Corruption in the Healthcare 
- pozno placevanje racunov; 

Sector. European Commission: Bruxelles, 2017.  - lažno ali podvojeno izdajanje racunov za blago in stori-https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/20170928_stu­tve, ki niso bili dobavljeni, in vnaprejšnja placila. dy_on_healthcare_corruption_en.pdf 


Kako se boriti proti goljufijam in korupciji v zdravstvu v digitalni dobi v Evropi? Mednarodna konferenca daje odgovor: rešitve s sodelovanjem 
Berlin, Nemcija, 18. in 19. novembra 2019. 
Goljufije v zdravstvu in korupcija v digitalni dobi se ne ustavijo na nacionalnih mejah. Zato je treba ta izziv reševati s tesnim cezmejnim sodelovanjem s tehnologijami, ki šcitijo naše zdra­vstvene podatke – v interesu vseh evropskih državljanov. To je zakljucek 13. mednarodne konference Evropske mreže za boj proti goljufijam in korupciji v zdravstvu (EHFCN), ki je pote­kala v Berlinu v Nemciji 18. in 19. novembra 2019. 
V okviru široke teme »Bajti brez meja: preprecevanje in boj proti goljufijam in korupciji v zdravstvu v digitalni dobi« se je zbralo vec kot 150 vodilnih strokovnjakov za zdravstveno politiko iz celotne EU in zunaj nje. Konferenca je potekala v okviru v prihodnost usmerjenih razprav in razprav ko konkre­tnih rešitvah, v katere so bili vkljuceni clani EHFCN in GKV- Spitzenverband, nemško združenje bolniških blagajn. V dveh dneh konference so udeleženci obravnavali svojo vlogo v boju proti goljufijam in korupciji v zdravstvu. Razpravljali so tudi o novih tveganjih in priložnostih za preprecevanje in zaznavanje goljufij in korupcije v zdravstvu v današnjem digitalno poveza­nem svetu. 
Trenutno se vsaka evropska država spopada z goljufijami in ko­rupcijo na nacionalni ravni. V nasprotju s tem goljufi vedno bolj prestopajo meje, da bi te meje prestopili. Dostop do infor­macij in tehnologija je kljucno orodje v boju proti goljufijam in korupciji, saj zagotavlja nove metode odkrivanja, preprece-vanja in analize korupcije. Vendar pa s koristmi prihajajo tudi nova tveganja za varnost in zasebnost naših podatkov. Zato je treba skrbeti za varovanje zdravstvenih informacij in varnost uporabljenih tehnologij. 

O teh vprašanjih so razpravljali prvi dan konference. Na inte­raktivnih, vzporednih delavnicah so predavateljev iz vec kot 10 držav delili svoje najboljše prakse, v katerih so se osredotocili na prakticna orodja in inovativne rešitve za iskanje novih naci­nov za boj proti goljufijam, nepotrebnim storitvam in korupciji. 
Drugi dan konference – na plenarnem zasedanju – so obravna­vali inovativne strategije in odzive proti goljufijam in korupci­ji na evropski in mednarodni ravni. Ugotovljeno je bilo, da je za napredek potrebno vecje sodelovanje v Evropski uniji in na mednarodni ravni. To pomeni združevanje podatkov in stro­kovnega znanja ter varovanje zdravstvenih informacij. 
Dr. Doris Pfeiffer, predsednica odbora pri GKV-Spitzenver-band je izjavila: »Danes so eZdravje, BigData ali AI del sodob­nega zdravstvenega sistema v Evropi. Takšne inovativne pristo­pe potrebujemo ne le za naše zdravstvene sisteme, ampak tudi za naš boj proti goljufijam in korupciji. Le ce bomo delili svoje znanje in izmenjali svoje najboljše prakticne rešitve – ce bomo delovali mrežno – nam bo uspelo.« 
Profesor Vassilis Plagianako, predsednik EHFCN je izjavil, da je »ta mednarodna konferenca EHFCN ponudila prostor za razprave in razmišljanja o sodobnih evropskih izzivih na po­drocju zdravja. Boj proti goljufijam, korupciji in nepotrebnim storitvam je pomemben prispevek k financni vzdržnosti naših zdravstvenih sistemov in prispevek državljanom, saj zagotavlja osnovno zaupanje v integriteto zdravstvenih sistemov.« 
Zmagovalca »EHFCN nagrade 2019 za nove pristope in inova­cije« sta predstavila svoja projekta. Nagrado podeljujejo clani EHFCN od leta 2017 dalje nosilcem novih in inovativnih orodij ali tehnik z namenom, da bi uspešno preprecevali in zaznavali goljufije, korupcijo in nepotrebne storitve v zdravstvu. Nagra­jena projekta sta bila »Odkrivanje velikega primera goljufije z uporabo podatkov in orodij novega EOPYY registra medi­cinskih pripomockov in registra FSMP« iz EOPYY (Grcija) in »IGAS enota za boj proti goljufijam« iz IGAS (Portugalska). 
Celoten program, vkljucno z vsebino, predavatelji in podrob­nostmi je na voljo na spletni strani http://www.cvent.com/ events/13th-ehfcn-conference-berlin-2019/event-summary­-95b022c89d4e4c4baf7dd998d955a1a0.aspx 
Uradno porocilo EHFN z dne 19. 11. 2019 
Zaznani sumi goljufij v obveznem zdravstvenem zavarovanju  
v Sloveniji v letu 2019 
Na podlagi Pravilnika o preprecevanju goljufij na ZZZS od leta 2015 dalje redno obravnavamo razlicne sume goljufij1 v okviru posebne racunalniške aplikacije z nazivom Preprecevanje go-ljufij (v nadaljevanju aplikacija PG). Aplikacija PG omogoca elektronsko prijavo, evidentiranje in obravnavo sumov golju­fij, ki jih zaposleni oziroma odgovorne osebe zaznajo pri re-dnem delu oziroma pri nadzornih aktivnostih na specificnih podrocjih izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot na primer pri urejanju zavarovanja, pri placevanju prispevkov, pri izvajanju/obracunu zdravstvenih storitev, izdaji/obracunu zdravil in medicinskih pripomockov ter drugje. Od leta 2016 dalje, ko smo uvedli še možnosti (anonimnih) spletnih prijav tovrstnih nepravilnosti prek spletne aplikacije oziroma portala ZZZS, aplikacija PG omogoca tudi obravnavo elektronskih pri­jav razlicnih prijaviteljev – gre predvsem za uporabnike s slabi-mi izkušnjami pri uveljavljanju pravic in za izvajalce sistema, torej »žvižgace« iz zdravstva oziroma širšega sistema obvezne­ga zdravstvenega zavarovanja. V nadaljevanju predstavljamo osnovne statistike obravnavanih sumov goljufij v letu 2019. 
Iz tabele 1 je razvidno, da se je skupno število prijavljenih sumov goljufij med letoma 2018 in 2019 zelo povecalo, hkrati pa se je število veljavnih oziroma obravnavanih prijav v primerjavi z le-tom 2019 prepolovilo. V casu od 1.1. do 16.12.2019 je bilo zazna­nih skupno 159 prijav (v celotnem letu 2018: 117 primerov), od tega na osnovi nadzornih aktivnosti ZZZS 4 prijave, 145 e-prijav pa prek spletne aplikacije, 10 e-prijav pa je v casu priprave tega porocila ostalo še »neobdelanih«. 141 primerov od skupno 145 e­-prijav je bilo spoznanih za neveljavne (76 v letu 2018). Razlogi za neveljavnost so bili naslednji: vsebinsko nepopolne prijave (23), ni šlo za sum goljufije (106) in drugi razlogi za neveljavnost (12). 
Skupno je bilo v letu 2019 tako v aplikaciji PG obravnavanih 8 primerov sumov goljufij (19 v letu 2018). 4 primeri so bili pre­poznani kot sumi na osnovi rednih nadzornih aktivnosti ZZZS, 4 pa na osnovi preverjanja e-prijav. Kljub porastu e-prijav je ta­ko v letu 2019 precej upadlo število veljavnih oziroma obravna­vanih primerov sumov goljufij. Razloga za to sta predvsem (1) množicno prijavljanje sumov nepravilnosti pri ravnanju oseb na bolniškem staležu, ki se na osnovi dodatnega preverjanja2 
1 Goljufijo lahko na kratko opredelimo kot namerno nepravilnost (zavestno 
kršenje predpisov oziroma pravil ravnanja z namenom pridobivanja materi­
alnih ali nematerialnih koristi) v sistemu obveznega zdravstvenega zavarova­
nja. 2 Skladno z dogovorom kolegija ZZZS se tovrstni sumi nepravilnosti bolniške­
ga staleža najprej obravnavajo in  preverjajo v »maticnih« oddelkih oziroma 
v okviru postopkov imenovanih zdravnikov, laicnega nadzora ali obravnave 
pritožb v obmocnih enotah ZZZS. Zgolj v primeru, ce se sumi izkažejo za 
utemeljene, se obravnavajo v okviru aplikacije PG. 
Tabela 1. Prijave sumov goljufij na ZZZS v letu 2018 in 2019. 
Prijave  2018  2019*  
Število  117  159  
Glede na vir:  
– redne aktivnosti  13  4  
– e-prijave  104  155  
Veljavne glede na vir:  19  8  
– redne aktivnosti  13  4  
– e-prijave  6  4  
Neveljavne e-prijave:  76  141  
– vsebinsko nepopolne  14  23  
– ne gre za sum  47  106  
– drugo  15  12  
Neobdelane e-prijave  22  10  
Veljavne dodeljene (skupaj):  19  5  
– OE  19  5  
– Direkcija, IC  - - 

*Opomba: zajeto obdobje 1.1.-16.12. 2019 
praviloma niso izkazali za utemeljene in pa (2) znatno manj prepoznanih primerov sumov goljufij pri rednih nadzornih aktivnostih ZZZS na razlicnih podrocjih izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. 
Kot je razvidno iz tabele 2, se je v letu 2019 pri obravnavanih sumih goljufij najvec primerov nanašalo na sume goljufij izva­jalcev zdravstvenih storitev (4). Pri sumih goljufije izvajalcev zdravstvenih storitev je bila v letu 2019 v ospredju še vedno problematika domnevno sporne povezanosti dejavnosti oku­listike in optike, ki so jo zaznali kar v štirih obmocnih enotah 
Tabela 2. Vrste obravnavanih sumov goljufij na ZZZS, 2018 in 2019. 
Vrste sumov goljufij  2018  2019  
1. sumi goljufij zavarovanih oseb: – listinske goljufije – zlorabe BS  9 5 4  2 2 - 
2. sumi goljufij zavezancev: – listinske (vkljucno z A1) – za placilo prispevka  4 3 1  --- 
3. sumi goljufij izvajalcev ZS: – pri obracunu – drugo  6 4 2  4 2 2  
4. sumi goljufij pri izdaji zdravil  - - 
5. drugo  - 2  
SKUPAJ obravnavnih sumov  19  6  

ZZZS. Gre za t.i. »pogojevanja« izdaje naro-cilnice v okulistiki z dobavo ocal zavarovanim osebam v »lastni« optiki. Z zbiranjem doda­tnih podatkov, preverjanjem na terenu oziro-ma nadzori zaenkrat ni bilo mogoce potrditi domnevnih vecjih kršitev oziroma namernih nepravilnosti na tem podrocju. Pri tem pa se je pokazala zahtevnost in kompleksnost te problematike, predvsem pa tudi dejstvo, da so zaznane anomalije tudi posledica sistem­skih nedorecenosti glede izvajanja okulisticne dejavnosti in dobave ocal oziroma tovrstnih medicinskih pripomockov, cemur bo ZZZS v sodelovanju z ustreznimi zunanjimi instituci­jami v prihodnjem obdobju namenil vecjo po­zornost. Pri sumih goljufij zavarovanih oseb so 
Goljufije pri dobavi medicinskih pripomockov v ZDA 
Ena najvecjih korupcijskih afer v zdravstvu v letu 2019 je bilo odkritje množic­nih goljufij pri dobavi medicinskih pripomockov, ki sta jih preiskovala ameriška FBI (Federal Bureau for Investigation) in DHHS (Department of Health and Human Services – Ministrstvo za zdravje), preganjalo pa DOJ (Department of Justice – Ministrstvo za pravosodje). Po do sedaj znanih ocenah naj bi golju­fije na letni ravni povzrocile za okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev škode. Obtožbe so vrocili 24 direktorjem vecjih dobaviteljev oziroma družb za doba­vo trajnejše medicinske oziroma tehnicne opreme (»durable medical equipment companies« – DMEC), ki imajo status pooblašcenih dobaviteljev medicinskih pripomockov za upravicence t. i. Medicare programa – gre za ameriško državno oziroma javno zdravstveno zavarovanje za starejše upravicence (tudi iz nižjih dohodkovnih razredov). Uradniki so pravno ukrepali tudi v primeru 130 pod-jetij, dobaviteljev medicinske opreme in pripomockov, ki so imeli poslovne stike oziroma povezavo s temi družbami (DMEC), konkretno pa kar za 1,7 milijarde ameriških dolarjev terjatev in blizu 900 milijonov ameriških dolarjev že realizi­ranih placil za sporne posle z njimi. 
Domnevna shema zlorab je vkljucevala placilo podkupnin s strani teh podjetij za zdravnike v zameno za izdajo napotnic oziroma narocilnic na imena za­varovancev Medicare programa, in sicer za dobavo medicinsko neindiciranih opornic za hrbet, ramena, zapestja in kolena. Kakor so navedli v Ministrstvu za pravosodje, so obtožena podjetja placevala zdravnikom, da predpišejo za­varovancem na racun Medicare programa omenjene pripomocke, bodisi brez kakršne koli interakcije s pacientom, bodisi s kratkim pogovorom po telefonu. Iz dokumentov sodišca izhaja tudi, da so podjetja tako pridobljene narocilnice nato prodajala družbam DMEC, ki so narocilnice lažno zaracunavale programu Medicare. Dobicek sheme naj bi bil opran celo preko mednarodnih korporacij za gojenje školjk, uporabljen pa za nakupe jaht in luksuznih nepremicnin v ZDA in zunaj nje. Ukrepe proti zlorabam je vodil in koordiniral ameriški Oddelek za prevare v zdravstvu pri DHHS, ki pa je sodeloval tudi z oddelkom za boj proti goljufijam v zdravstvu pri programu Medicare, v partnerstvu z ameriškimi tožil­stvi, pravosodjem, FBI in DHHS. 
Po porocilu EHFCN povzel Boris Kramberger 
prevladovali primeri listinskih poneverb. Od preostalih veljavnih primerov prijav sumov go-ljufij pa velja omeniti, da je bilo tudi v letu 2019 mogoce zaznati sporna ravnanja delodajalcev pri prijavah delavcev (obrazec A1) v zavarova­nje v primeru napotovanja v tujino. 
V letu 2019 je bilo zakljucenih 6 od skupno 8 obravnavanih primerov. V 2 primerih se je sum goljufije izkazal za utemeljenega, zato je ZZZS v teh primerih podal ovadbe pristojnim organom, v 4 primerih pa se je sum izkazal za neutemeljenega oziroma je šlo za administra­tivno (nenamerno) napako, ki je bila na podla­gi posredovanja ZZZS odpravljena, morebitna povzrocena škoda pa povrnjena. 
Skupina za preprecevanje goljufij je ob koncu 
leta obravnavala opisane aktivnosti in znacil­nosti izvajanja ukrepov v letu 2019 ter z na­menom vecje ucinkovitosti pri obravnavi in preprecevanju goljufij sprejela akcijski nacrt za leto 2020, v katerem bodo v ospredju naslednje aktivnosti: 
• 
ažurna koordinacija prijav in obravnave su­mov goljufij skladno s pristojnostmi organi­zacijskih enot, 

• 
informiranje zunanje in notranje javnosti z vzorcnimi primeri preprecevanja goljufij, 

• 
porocanje o posameznih primerih na kole­gijih ZZZS in direkcije ter sestankih razlic­nih organizacijskih enot ZZZS, 

• 
izobraževanje predstavnikov posameznih nadzornih služb ZZZS o problematiki go-ljufij na podrocju obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopkih obravnave sumov goljufij na podlagi pravilnika, 

• 
analiza podatkov o prijavah in odjavah za predhodno prepoznavanje morebitnih ne­pravilnosti pri prijavljanju tujih delavcev v zavarovanje in izvedba usmerjenih nadzo­rov na tej osnovi. 


Na osnovi izmenjave mednarodnih informacij v okviru EHFCN pa posebej (glej prispevek v okvircku) izpostavljamo odmeven primer množicnih goljufij pri dobavi medicinskih pripomockov v ZDA, ki je v letu 2019 zaradi preprostosti sheme zlorab in pa neverjetnih fi­nancnih ucinkov pretresel obe strani Atlantika. 
Boris Kramberger 
Varstvo osebnih podatkov 
Posredovanje osebnih podatkov  
po telefonu 
V letu 2018 je stopila v veljavo Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direk­tive 95/46/ES (GDPR; v nadaljevanju: Splošna uredba). Splošna uredba uvaja vrsto novosti na podrocju varstva osebnih podatkov. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nada­ljevanju ZZZS) upravljamo z vrsto osebnih po­datkov in osebnih podatkov posebne vrste, za-to moramo redno prilagajati poslovanje ZZZS novim zahtevam, skrbeti za varstvo osebnih podatkov, s katerimi upravljamo, in zagotavlja-ti informiranje sodelavcev. 
Delavci ZZZS se pri vsakdanjem delu srecuje-mo tudi s telefonskimi klici zavarovanih oseb, ko posamezniki pricakujejo ali celo zahtevajo, da jim po telefonu posredujemo informacije ali osebne podatke, s katerimi upravlja ZZZS. 
Po telefonu ne moremo na ustrezen nacin 
identificirati posameznika. Po priporocilu Informacijskega pooblašcenca za telefonsko identifikacijo posameznika ni do-volj en sam identifikator, kot je na primer samo ZZZS številka ali samo davcna številka. Nacin preverjanja identitete klicateljev po telefonu, kjer se zahteva en sam identifikator klicatelja (posameznika) za dostop do osebnih podat­kov, praviloma ni ustrezen, saj omogoca krajo 
identitete in zlorabe osebnih podatkov ter lah­ko predstavlja kršitev dolocb Splošne uredbe o varnosti podatkov, razkritje davcne ali bancne tajnosti ter drugih zaupnih podatkov, kot so npr. podatki o zdravstvenem stanju. 
Navedeno seveda ne velja, ko oseba ne želi pri­dobiti svojih osebnih podatkov, temvec klice za splošne informacije. 
Informacijski pooblašcenec priporoca, da se vedno, ko oseba po telefonu zahteva svoje osebne podatke, od nje zahteva vsaj dva iden­tifikatorja in ne samo ZZZS številko ali samo davcno številko ali samo EMŠO. Drugi poda­tek, ki bi lahko bil zahtevan je, odvisno od oko­lišcin, lahko podatek, s katerim bi moral razpo­lagati posameznik in ni javno dostopen, se pa nahaja v evidencah ZZZS, kot primer številka zadeve ali dolocenega dokumenta, s katerim bi moral razpolagati posameznik. 
Kljucno je, da se izbere takšne podatke: 
• 
za katere je malo verjetno, da bi lahko z njimi razpolagala tretja oseba in jih zlora­bila za nepooblašceno seznanitev z osebni-mi podatki; 

• 
ki jih lahko delavec ZZZS preveri v njemu dostopnih evidencah. 


Evgen Gržanic pooblašcena oseba ZZZS za varstvo osebnih podatkov 
Seznam objavljenih pravnih aktov, navodil in okrožnic ZZZS v obdobju  od januarja do decembra 2019 
Za boljšo obvešcenost zaposlenih objavljamo seznam pravnih aktov, navodil in okrožnic Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so bili v obdobju od zadnje objave v obcasniku, od januarja do vkljucno decembra 2019 objavljeni ali vsebinsko posodobljeni v Lotus Notes aplikaciji »E-gradiva« (po kronološkem vrstnem redu glede na datum objave). 
Ob tej priložnosti vse vsebinske skrbnike posameznih pravnih aktov na Direkciji pozivamo k dosledni in sprotni objavi vseh novih ali posodobljenih pravnih aktov v aplikaciji »E-gradiva« ter k rednemu posodabljanju neuradnih cistopisov pravnih aktov, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS (skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega znacaja). 
Pravni akti ZZZS: 
• Pravilnik o upravljanju z dokumentarnim gradivom ZZZS 
– priloga Klasifikacijski nacrt; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 1. 2019) 
• 
Pravilnik o receptih za osebno rabo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 1. 2019) 

• 
Navodilo o notranjih kontrolah dodelitve receptov za oseb-no rabo ter objav list zdravil in živil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 2. 2019) 

• 
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o notra­nji organizaciji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 3. 2019) 

• 
Politika odnosov z dobavitelji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 26. 3. 2019) 

• 
Sklep o izbiri izvajalcev za izvajanje programa šolanja psov vodicev slepih zavarovanih oseb 

• 
za obdobje od 1. 3. 2019 do 29. 2. 2024; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 3. 2019) 

• 
Sklep o izbiri dobaviteljev za izvajanje programov izdaje in izposoje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 3. 2019) 

• 
Navodilo za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do potnih stroškov in spremstva (cistopis); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 4. 2019) 

• 
Navodilo za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdra­vstvenem zavarovanju (cistopis); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 4. 2019) 

• 
Dopolnitev Poslovnika Upravnega odbora Zavoda za zdra­vstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 4. 2019) 

• 
Navodilo za izvajanje 78. a clena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (neuradno precišceno besedilo št. 3); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 4. 2019) 

• 
Sklep o imenovanju nadzornih skupin; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 5. 2019) 

• 
Navodilo za Excipial podlage; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 5. 2019) 


Iva Štirn 
• 
Organizacijsko navodilo o nacinu dela na podrocju nado­mestil plac; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 5. 2019) 

• 
Pravilnik o obrazcih in listinah za uresnicevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja 

• 
(neuradno precišceno besedilo št. 4); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 5. 2019) 

• 
Odredba o vrstah dokumentarnega gradiva, ki se ne skeni­ra; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 5. 2019) 

• 
Sklep o dolocitvi najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 6. 2019) 

• 
Pravilnik o kartici zdravstvenega zavarovanja, profesionalni kartici in pooblastilih za branje in zapisovanje podatkov v zalednem sistemu (neuradno precišceno besedilo št. 2); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 7. 2019) 

• 
Sklep o dolocitvi cen standardnih materialov za zobozdra­vstvene storitve; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 7. 2019) 

• 
Sklep o dolocitvi obmocnih enot, ki izvajajo vzdrževanje pocitniških kapacitet; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 9. 2019) 

• 
Pravilnik o mobilni telefoniji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 9. 2019) 

• 
Navodilo izvajalcem za uresnicevanje pravice zavarovanih oseb do izbire osebnega zdravnika – verzija 10 (september 2019); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 9. 2019) 

• 
Navodilo za zapis in branje podatkov o nosecnostih in podatkov o oploditvah z biomedicinsko pomocjo v sistemu on-line – verzija 3 (september 2019); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 9. 2019) 

• 
Organizacijsko navodilo o sprejemu podatkov o izbranih zdravnikih, podatkov o nosecnostih ter podatkov o postop­kih oploditve z biomedicinsko pomocjo, ki jih on-line v informacijski sistem Zavoda zapišejo izvajalci zdravstvenih storitev – verzija 9 (september 2019); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 9. 2019) 


• 
Sklep o dolocitvi terapevtske skupine zdravil inhalacijskih adrenergikov v kombinaciji z antiholinergiki, vkljucno s kortikosteroidi v trojnih kombinacijah; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 9. 2019) 

• 
Pravilnik o pocitniški dejavnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 10. 2019) 

• 
Sklep o višini placila nadzornikov ZZZS, ki opravljajo financno medicinske nadzore po pogodbi o delu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 10. 2019) 

• 
Sklep o izdaji obrazca za soglasje odtegljaja pri placi; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 10. 2019) 

• 
Spremembe Seznama zahtevnejših medicinskih pripomoc­kov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 10. 2019) 

• 
Sklep o dolocitvi seznama pooblašcenih zdravnikov za predpisovanje medicinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 10. 2019) 

• 
Navodilo za zajem in posredovanje podatkov iz Potrdil o upraviceni zadržanosti od dela v sistem on-line (eBOL) in Potrdil o upraviceni zadržanosti od dela za tuje zavarovane osebe (BOL za TZO); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 10. 2019) 

• 
Pravilnik o popisu in izrednem odpisu sredstev in obvezno­sti ter razpolaganju z odpisanimi premicninami; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 10. 2019) 

• 
Pravilnik o potrjevanju racunov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 10. 2019) 

• 
Sklep o višini placil zdravnikom, ki opravljajo naloge na podlagi pogodbe o delu; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 10. 2019) 

• 
Sklep o dolocitvi najvišjih priznanih vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil in za terapevtske skupine zdravil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 11. 2019) 

• 
Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju clanov komisije za razvršcanje zdravil na listo; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 12. 2019) 

• 
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o nacrtovanju, beleženju in obracunavanju zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 12. 2019) 

• 
Navodilo o uresnicevanju pravice zavarovancev do zacasne zadržanosti od dela in do nadomestila place (neuradno precišceno besedilo št. 5); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 12. 2019) 

• 
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o dolocitvi seznama pooblašcenih zdravnikov za predpisovanje medi­cinskih pripomockov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 12. 2019) 

• 
Sklep o rokih placil avansov v letu 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 12. 2019) 

• 
Sklep o rokih placil avansov v letu 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 12. 2019) 


Okrožnice in navodila ZZZS: 
• 
Okrožnica MP št. 5/2018: Dobe trajanja, uvedba oznake predcasnega predpisa MP in nove kontrole v sistemu on­-line; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 1. 2019) 

• 
Okrožnica MP št. 6/2018: Dobe trajanja, uvedba oznake predcasnega predpisa MP in nove kontrole v sistemu on­-line; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 1. 2019) 

• 
Pooblašceni zdravniki za predpisovanje zdravil za zdravlje­nje hepatitisa B in C; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 1. 2019) 

• 
Tehnicno navodilo za elektronski prenos podatkov Central-ne baze zdravil v obliki XML; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 1. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 1/19: Dopolnitve šifrantov K1, K2 in K10 z šifro dejavnosti 215 224 – Maksilofacialna kirurgija v specialisticni zunajbolnišnicni dejavnosti in storitvami za to dejavnost Q0235 – Q0237, Q0262 – Q0264 (zdravila iz Seznama A) in Q0265 – Q0272 (zdravila iz Seznama B); (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 1. 2019) 

• 
Organizacijsko navodilo o nacinu dela na podrocju uvelja­vljanja pravice do nacrtovanega zdravljenja v tujini; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 28. 1. 2019) 

• 
Navodilo za izvajanje napotitve na delo v države, za katere ne veljajo evropski pravni red ali bilateralni sporazumi o socialni varnosti I; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 1. 2019) 

• 
Navodilo za izvajanje sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 1. 2019) 

• 
Navodilo za izvajanje napotitev na delo v druge države clanice EU, EGP in Švico; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 2. 2019) 

• 
Porod na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarova­nja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 2. 2019) 

• 
Navodilo za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 2. 2019) 

• 
ZDA – obrazci za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 2. 2019) 

• 
ZDA – Sporazum o socialni varnosti med R Slovenijo in ZDA in Upravni dogovor med R Slovenijo in ZDA za izva­janje sporazuma o socialni varnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 2. 2019) 

• 
ZDA – zapisnik razgovorov med pristojnima nosilcema R Slovenije in ZDA glede izvajanja Sporazuma o socialni varnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 2. 2019) 


• 
Navodilo za zajem in posredovanje podatkov o izdanih zdravilih na recept v sistemu on-line; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 2. 2019) 

• 
Organizacijsko tehnicno navodilo za hranjenje varnostnih kopij podatkov na lokaciji OE Maribor; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 2. 2019) 

• 
Navodilo o profesionalni kartici in pooblastilih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 3. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 2/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 3. 2019) 

• 
Navodilo za pošiljanje zdravstvene in druge dokumentacije Imenovanemu zdravniku in zdravstveni komisiji ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 3. 2019) 

• 
Navodilo za pripravo podatkov in obracuna dohodkov iz delovnega razmerja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 3. 2019) 

• 
Pooblašceni zdravniki za predpisovanje koagulacijskih faktorjev VIII in IX, ter kombinacije Von Willebrandovega faktorja in koagulacijskega faktorja VIII; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 4. 2019) 

• 
Hrvaška – zapisniki razgovorov organov za zvezo Republi­ke Slovenije in Republike Hrvaške na podrocju socialnega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 4. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 3/19: Dopolnitev šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 4. 2019) 

• 
Organizacijsko navodilo o vstopanju v prostore racunalni­škega centra ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 4. 2019) 

• 
Navodilo za izvajanje ukrepov v zvezi z izjemnimi dostopi pri prejemu medicinskih pripomockov brez kartice zdra­vstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 7. 5. 2019) 

• 
Interno navodilo za prestrukturiranje in prenos programov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 5. 2019) 

• 
Navodilo za obracun – vprašanja in odgovori – št.1/2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 5. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 4/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 5. 2019) 

• 
Interno navodilo o izvajanju notranjih kontrol za izracun cen in izvedbo obracunov na OE; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 5. 2019) 

• 
Interno navodilo za izvedbo obracunov zdravstvenih stori­tev in izvajanje notranjih kontrol na Direkciji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 5. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 5/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 6. 2019) 

• 
Uporabniško navodilo za podatkovno skladišce in aplikaci­jo SPEC ZUBOL; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 21. 6. 2019) 

• 
Navodila za uporabo programa TeamViewer za pomoc zunanjim uporabnikom; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 7. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 6/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 7. 2019) 


• 
Interno organizacijsko navodilo za opredelitev kontrol na seznam storitev, ki se lahko obracunavajo ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 7. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 7/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 8. 2019) 

• 
Dogovor o povracilu stroškov zdravstvenih storitev in vse­bini dvojezicnih obrazcev – od 1. 7. 2020 dalje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 9. 2019) 

• 
Srbija – zapisniki razgovorov organov za zvezo Republike Slovenije in Republike Srbije na podrocju zdravstvenega zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 6. 9. 2019) 

• 
Tehnicno navodilo za zašcito in pošiljanje datotek; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 9. 2019) 

• 
Interno navodilo o dolocitvi ordinacijskega casa v pogod-bah z izvajalci zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 9. 2019) 

• 
Interno organizacijsko navodilo o pripravi in vzdrževanju internih organizacijskih navodil PAO; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 9. 2019) 

• 
Navodila za izvajanje napotitev na delo na podlagi bilateral-nih sporazumov o socialni varnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 9. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 8/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 23. 9. 2019) 

• 
Seznam izvajalcev, katerim Zavod placuje UZ šcitnice; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 9. 2019) 

• 
R Koreja – Sporazum o socialni varnosti med R Slovenijo in R Korejo in Upravni dogovor o izvajanju Sporazuma; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 9. 2019) 

• 
R Koreja – obrazci za izvajanje Sporazuma o socialni var-nosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 9. 2019) 

• 
R Koreja – zapisnik razgovora med pristojnima nosilcema R Slovenije in R Koreje o izvajanju Sporazuma o socialni varnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 9. 2019) 

• 
Tehnicna priloga pravilnika o mobilni telefoniji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 9. 2019) 

• 
Navodilo za uporabo portala ZZZS za izvajalce in dobavi­telje; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 10. 2019) 

• 
Interno organizacijsko in vsebinsko navodilo o nacinu izra-cuna avansov za izvajalce zdravstvene dejavnosti; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 10. 2019) 

• 
Seznam medicinskih pripomockov s šifrantom, medicinski-mi kriteriji, pooblastili, postopki in cenovnimi standardi; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 10. 2019) 

• 
Organizacijsko tehnicno navodilo za nadzor nad delova­njem in odpravo napak pri Dostopu zavarovanih oseb do podatkov zdravstvenega zavarovanja s centralnimi nadzor­nimi orodji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 10. 2019) 

• 
Organizacijsko tehnicno navodilo za nadzor nad delova­njem in odpravo napak v sistemu on-line s centralnimi nadzornimi orodji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 16. 10. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 9/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 24. 10. 2019) 


• 
Dodatni podatki za lekarne; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 10. 2019) 

• 
Obrazec za nova izdajna mesta in šifranti za izmenjavo podatkov o artiklih – dobavitelji izbrani na razpisu po letu 2010; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 8. 11. 2019) 

• 
Struktura XML datoteke za elektronsko objavo šifrantov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih materialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 11. 2019) 

• 
Tehnicno navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih mate-rialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 11. 11. 2019) 

• 
Interno navodilo za izracun, objavo in notranjo kontrolo cen zdravstvenih storitev na Direkciji; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 11. 2019) 

• 
Seznam zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter seznam najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdra­vstvene namene; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 13. 11. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 10/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 11. 2019) 

• 
Sprememba Poslovnika o delu imenovanih zdravnikov, zdravstvenih komisij in zdravnikov izvedencev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 11. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 11/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 11. 2019) 

• 
Tehnicno navodilo za uporabo sistema on-line zdravstvene­ga zavarovanja; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 4. 12. 2019) 

• 
Seznam izvajalcev specialne fizioterapevtske obravnave; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 12. 2019) 

• 
Seznam medicinskih pripomockov s šifrantom, medicinski-mi kriteriji, pooblastili, postopki in cenovnimi standardi; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 12. 2019) 

• 
Okrožnica ZAE 12/19: Dopolnitve šifrantov za obracun zdravstvenih storitev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 12. 2019) 

• 
Tehnicno navodilo za pripravo in elektronsko izmenjevanje podatkov obracuna zdravstvenih storitev in izdanih mate-rialov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 12. 2019) 

• 
Uporabniško navodilo za podatkovno skladišce in aplikaci­jo SPEC ZUBOL; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 17. 12. 2019) 

• 
Spremembe list zdravil in živil; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 12. 2019) 

• 
Spremembe Seznama A; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 18. 12. 2019) 

• 
Seznam farmacevtskih svetovalcev; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 12. 2019) 

• 
Spremembe seznama B; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 19. 12. 2019) 

• 
Zacasna zadržanost od dela zaradi nege otroka – ugotavlja­nje pogojev – izjava; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 12. 2019) 


Drugi dokumenti ZZZS: 
• 
Katalog internih izobraževalnih programov 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 1. 2019) 

• 
Poslovni plan Zavoda za leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 1. 2019) 

• 
Financni nacrt ZZZS za leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 2. 2019) 

• 
Porocilo o uresnicevanju Poslovnega plana I_XII 2018; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 3. 2019) 

• 
Katalog kazalnikov obsega dela – april 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 4. 2019) 

• 
Požarni red in ocena požarne ogroženosti – OE Maribor; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 5. 2019) 

• 
Prirocnik za za delo z aplikacijo medicinski pripomocki; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 5. 2019) 

• 
Požarni red in ocena požarne ogroženosti – OE Maribor – izpostava Slovenska Bistrica; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 3. 7. 2019) 

• 
Priporocila za oblikovanje dopisa ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 2. 9. 2019) 

• 
Kazalniki kakovosti predpisovanja zdravil v splošni/družin-ski medicini – leto 2018; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 9. 9. 2019) 

• 
Porocilo o uresnicevanju Poslovnega plana I–VI 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 27. 9. 2019) 

• 
Evidenca dejavnosti obdelave osebnih podatkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 1. 10. 2019) 

• 
Kazalniki poslovanja in poslovne ucinkovitosti bolnišnic za leto 2018 – statisticna analiza podatkov; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 22. 10. 2019) 

• 
Izjava o varnosti z oceno tveganja – popravek; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 11. 2019) 

• 
Rokovnik ZR 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 25. 11. 2019) 

• 
Strateški razvojni program Zavoda za zdravstveno zavaro­vanje Slovenije za obdobje 2020 do 2025; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 10. 12. 2019) 

• 
Datumi izplacila plac 2020; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 12. 2019) 

• 
Umeritve za knjiženje po kontih, stroškovnih mestih in internih nalogih; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 15. 12. 2019) 

• 
Politika upravljanja operativnih tveganj v zvezi z delova­njem informacijskega sistema Zavoda za zdravstveno zava­rovanje Slovenije; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 20. 12. 2019) 

• 
Priporocila za oblikovanje dopisa ZZZS; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 30. 12. 2019) 


Dogovori, sklenjeni z drugimi partnerji: 
• 
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 12. 3. 2019) 

• 
Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 5. 6. 2019) 

• 
Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 14. 8. 2019) 

• 
Aneks št. 3 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019; (LN aplikacija E-gradiva, datum objave: 29. 10. 2019) 


Vir: ZZZS, Lotus Notes aplikacija E-gradiva. 
Avstrija in Slovenija sta letos kot prvi državi v Evropi priceli z medsebojno elektronsko izmenjavo informacij s podrocja socialnega varstva v okviru 
sistema EESSI 
Sistem EESSI (angleško: electronic exchange of social security informati­on) je informacijski sistem, ki organom za socialno varnost v državah clanicah Evropske unije, Evropskega gospodar­skega prostora in Švicarski konfederaciji, omogoca hitrejše in varnejšo izmenjavo informacij. Zahteva po oblikovanju siste-ma EESSI izvira iz evropske zakonodaje,1 ki vzpostavlja tesnejše in bolj ucinkovi-to sodelovanje med številnimi organi za socialno varnost. Cilj je hitrejše in lažje izvajanje upravnih postopkov ter hitrej­še izplacevanje in uveljavljanje razlicnih socialnih prejemkov in ucinkovitejše od­krivanje zlorab. Sistem EESSI zagotavlja popolno elektronsko izmenjavo informa­cij, s cimer se odpravljajo pomanjkljivo­sti papirnega poslovanja, ki je bil dosedaj v veljavi. Sistem EESSI zagotavlja tudi vecjo zanesljivost izmenjanih podatkov ter enotnost pri poslovanju. To enotnost zagotavljajo predpisani primeri poslovne uporabe (angleško: business use case; v nadaljevanju: BUC), ki so bili dogovorje­ni na medinstitucionalni in meddržavni ravni. BUC-i zagotavljajo jasnost v po­slovanju oziroma enotno razumevanje postopkov, saj zagotavljajo standardni pristop ter nacrt za doslednost pri elek­tronski izmenjavi podatkov. Izmenjava podatkov se v sistemu EESSI v posame­znih BUC-ih izvaja z uporabo strukturi­ranih elektronskih dokumentov (angle­ško: structured electronic documents; v nadaljevanju: SED). SED predstavlja ele­
1 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamen­ta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ter Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 
16. septembra 2009 o dolocitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordina­ciji sistemov socialne varnosti. 
ktronski obrazec, v katerega uradne ose-be vnašajo informacije, ki se izmenjujejo. SED-i so prevedeni v vse uradne jezike Evropske unije in imajo enotno in vna­prej doloceno obliko. Tako omogocajo, da vsaka uradna oseba, ki izvaja procese v sistemu EESSI, natancno ve, kateri po­datki se v nekem SED-u izmenjujejo in za kateri namen. 
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo­venije (v nadaljevanju: ZZZS) je v skla­du s sistemsko zakonodajo s podrocja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji ter po vstopu v Evropsko unijo tudi v skladu z evropsko zakonodajo na podrocju soci­alne varnosti pristojen za zagotavljanje pravic slovenskih zavarovanih oseb med zacasnim oziroma stalnim prebivanjem v tujini in tujih zavarovanih oseb med zacasnim in stalnim bivanjem v Sloveniji v skladu s slovenskimi oziroma evrop­skimi pravnimi predpisi na podrocju zdravstvenega varstva in zdravstvene­ga zavarovanja. Tako je ZZZS v sistemu EESSI pristojen za izvajanje BUC-ov za naslednjih pet glavnih sektorjev in dva podsektorja: 
• 
nesrece pri delu in poklicne bolezni, 

• 
dolocitev zakonodaje, 

• 
izterjave, 

• 
bolezen, 

• 
horizontalni procesi, 

• 
horizontalni podprocesi in 

• 
administrativni podprocesi. 


ZZZS je skupaj z Avstrijo, kot prva in-stitucija v Evropski uniji, v letu 2019 pricel z izmenjavo v sistemu EESSI, in sicer v sektorju dolocitve zakonodaje (LA_BUC). Navedeno dejstvo predsta­vlja velik uspeh za obe državi in je posle­dica prizadevnosti clanov projekta EESSI 
v obeh državah, ki so s svojim znanjem in izkušnjami prispevali k uspešni uved-bi izmenjave v sistemu EESSI. Vzposta­vitev elektronske izmenjave SED-ov je potekala ob tesnem sodelovanju s pred­stavniki Glavne zveze avstrijskih no-silcev socialnih zavarovanj (nemško: Hauptverband der Österreichischen Sozialversicherungsrtäger), ki koordi­nira vkljucevanje avstrijskih institucij v sistem EESSI. Sodelovanje se je pricelo v zacetku leta 2018. Marca 2018 so bile na skupnem sestanku v Ljubljani dogovor­jene priprave za izvajanje postopkov in priprave informacijskih rešitev na obeh straneh. V nadaljevanju leta 2018 je pote­kalo testiranje izmenjav dokumentov in nadgradnje informacijskih rešitev. Ob te­stiranju so bile odkrite tudi nekatere po­manjkljivosti v informacijskih rešitvah, ki jih je zagotovila Evropska komisija, 
o cemer sta instituciji sproti obvešcali Evropsko komisijo. S tem smo prispevali k utrjevanju in nadgradnjam teh rešitev in s tem lažje vkljucevanje institucij v drugih državah. 31. januarja 2019 smo vzpostavili redno izmenjevanje elek­tronskih dokumentov v postopkih LA_ BUC_02 in LA_BUC_04, ki spadata v sektor Dolocitev zakonodaje. Ta dva postopka sta med najpogostejšimi, saj je pricakovati, da si bo ZZZS z institucijami v drugih državah letno izmenjal preko 
80.000 elektronskih dokumentov, od tega okrog 30.000 z Avstrijo. V nadaljevanju letošnjega leta so potekale priprave na vzpostavitev izmenjevanja dokumentov na preostalih podrocjih, za kar je bil v marcu organiziran drugi delovni sesta­nek predstavnikov obeh institucij v Lju­bljani. Konec maja 2019 smo z Avstrijo vzpostavili izmenjevanje dokumentov 

Slika 1. Koncept informacijskega sistema EESSI. 
še na dveh postopkih v sektorju Dolo-citev zakonodaje, v zacetku julija pa na vecini postopkov v sektorjih Bolezen, Nesrece pri delu in poklicne bolezni, Izterjave, Horizontalni procesi ter ad-ministrativni in horizontalni podpro­cesi. 
V obdobju od 31. 1. do 31. 7. 2019 je ZZZS preko sistema EESSI posredoval Avstriji 6.853 zadev iz sektorja LA_BUC. 
3. 7. 2019, ko se je izteklo dvoletno pre­hodno obdobje, v katerem so morale dr­žave clanice svoje informacijske sisteme in sisteme poslovanja prilagoditi siste-mu EESSI, je ZZZS pricel z izmenjavo BUC–ev v vseh sektorjih s tistimi drža­vami clanicami, ki so prav tako pricele z izmenjavo v sistemu EESSI. Predvidoma do konca tega leta naj bi v sistem EESSI vstopile vse države clanice, takrat naj bi tudi v okviru ZZZS elektronska izme­njava stekla v celoti v sistemu EESSI. 
Z uvedbo rednega izmenjevanja elek­tronskih dokumentov v postopkih LA med Avstrijo in Slovenijo smo zagoto­vili naslednje kljucne prednosti in pri­dobitve: 
1. ukinjanje papirnega poslovanja pri obvešcanju tujih nosilcev s papirnimi kopijami PD A1 ter s tem povezanih stroškov; 
Ukinja se papirno posredovanje kopij prenosnih dokumentov A1 (PD A1) ob napotitvah delavcev na cezmejno opra­vljanje storitev v drugo državo clanico Evropske unije in Evropskega gospodar­skega prostora za napotitve po clenu 12 evropske uredbe št. 883/2004 v tiste dr­žave, ki so se opredelile kot prejemnice teh obvestil (za vsak PD A1 ena kopija). Ob socasnem opravljanju dela delavca za istega delodajalca v vec državah po cle-nu 13 (vozniki v mednarodnem cestnem prometu, serviserji, montaža in ostale dejavnosti) so se pošiljale papirnate ko­pije PD A1 v vse predvidene države, kar je v praksi lahko pomenilo tudi do 31 kopij na posamezni PD A1. Z ukinitvijo papirnega poslovanja bomo ukinili stro­ške priprave kopij in stroške njihovega pošiljanja po navadni pošti. V letu 2018 je namrec ZZZS izdal približno 86.000 obrazcev A1 po clenu 12, in prek 42.000 obrazcev A1 po clenu 13. Najvecje število papirnih kopij je bilo izdano po clenu 13 za voznike v cestnem prometu (približno 
20.000 izdanih obrazcev A1), pri cemer ravno pri teh delavcih velja, da so kot dr­žava napotitve najpogosteje predlagane vse države clanice, kar pomeni tudi vec kot 500.000 kopij letno samo za voznike). 
2. pospešitev postopkov; 
Velika casovna pridobitev v primerjavi z dosedanjo poštno izmenjavo obsežne papirne dokumentacije in hitrejše prido­bivanje povratne informacije za nadalje­vanje ali dokoncanje postopka. 

3. vnaprej predpisani postopki; 
Vecja predvidljivost v ravnanju nasprotne stranke oziroma pricakovano ravnanje nasprotne stranke omogoca vnaprejšnjo pripravo uradne osebe na nadaljevanje postopka. 
Uvedba izmenjave navedenih infor­macij med Avstrijo in Slovenijo tako predstavlja precejšnjo racionalizacijo v poslovanju in vecjo kakovost v izvaja­nju postopkov LA, kar zagotavlja tudi zavarovanim osebam bolj kakovostne storitve in boljši servis v primeru za-casnega ali stalnega prebivanja avstrij­skih državljanov v Sloveniji in sloven-skih državljanov v Avstriji. 
Ob tej priložnosti je Marjan Sušelj, gene-ralni direktor ZZZS na tiskovni konfe­renci 24. 7. 2019 na Dunaju pojasnil: 
»Avstrija in Slovenija sta letos januarja kot prvi državi v Evropi pricela z medse­bojno elektronsko izmenjavo informacij s podrocja socialnega varstva v okviru sis-tema EESSI. S tem kot prvi v EU vzpo­stavljamo tesnejše in bolj ucinkovito so-delovanje med našimi organizacijami za socialno varnost s ciljem, da našim drža­vljanom zagotovimo hitrejše in lažje uve­ljavljanje razlicnih socialnih prejemkov. Z uvajanjem popolnoma elektronskega in brezpapirnega poslovanja zagotavljamo tudi hitrejše in enotno izvajanje zahtev­nih upravnih postopkov ter ucinkovitejše odkrivanje zlorab. V obdobju od 31. janu­arja od sredine julija letos je tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po­sredoval Avstriji v okviru novega sistema že 6.853 zadev, na letni ravni pa ocenju­jemo, da bomo Avstriji posredovali okoli 
30.000 zadev. Gre za velik uspeh za obe državi, zato se želim še posebej zahvaliti predstavnikom Glavne zveze avstrijskih nosilcev socialnih zavarovanj (nemško: Hauptverband der Österreichischen So-zialversicherungsrtäger) in drugim pred­stavnikom Republike Avstrije za njihovo odlicno sodelovanje, znanje in izkušnje, s katerimi so prispevali k uspešni uvedbi novega, bistveno ucinkovitejšega siste-ma.« 
Damjan Kos 

Slika 3. Predstavitev na tiskovni konferenci na Dunaju, 24. 7. 2019 (na sliki – z leve proti desni: Karel Smolle, prevajalec, Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, dr. Alexander Biach, predsednik odbora Glavne zveze avstrijskih nosilcev socialnih zavarovanj, dr. Brigitte Zarfl, ministrica za delo, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov Republike Avstrije in Volker Schörghofer, namestnik generalnega direktorja Glavne zveze avstrijskih nosilcev socialnih zavarovanj) 
Kratka predstavitev Evropske  platforme socialnega zavarovanja  (European Social Insurance platform 
– ESIP) 
Evropska platforma socialnega zavarova­nja, širše poznana po svoji angleški krati­ci ESIP, je po svoji definiciji organizacija, ki predstavlja evropsko zavezništvo na podrocju socialnega zavarovanja. ESIP je bil ustanovljen leta 1996, od januarja 2009 pa deluje kot pravna oseba v skla­du z belgijsko zakonodajo. Kot strateška platforma vkljucuje vec kot 50 socialno varstvenih organizacij, ki omogocajo zdravstveno ali pokojninsko zavarova­nje 240 milijonom prebivalcev Evropske Unije. Združuje organizacije iz 15 držav Evropske Unije in Švice. 
V svoji dejavnosti pokriva razlicne veje socialnega zavarovanja in drugih ak­tivnosti. Organizacije v okviru ESIP se ukvarjajo z zdravstvenim zavarovanjem in pokojninskim zavarovanjem, z rehabi­litacijo, težavami zaradi brezposelnosti in problemi družinske in socialne izkljuce­nosti. Prebivalcem v Evropski Uniji zago­tavljajo podporo in nadomestila v zvezi z njihovimi težavami. 
Poslanstvo ESIP je tako v ohranjanju in razvoju ucinkovitega socialnega varstva v Evropi, krepitvi solidarnostnih sistemov socialnega zavarovanja in v ohranjanju kakovosti evropskega socialnega varstva. Zato se ukvarja s celo vrsto aktivnosti, v katerih kot platforma spodbuja nadna­cionalni dialog in izmenjavo najboljših praks med nacionalnimi socialno var-stvenimi organizacijami v Evropi, kot strateško omrežje podpira razvoj sku­pnih stališc pri komunikacijah z deležni­ki evropskih odlocevalskih procesov in kot posvetovalni forum evropskih insti­tucij in drugih vecnacionalnih organov na podrocju socialne varnosti. 
Esip deluje v Komiteju za zdravje, Komi­teju za družinsko in socialno vkljucenost, Komiteju za pokojninsko zavarovanje, Komiteju za nezmožnost in rehabilita­cijo, kot poseben organ pa Komite Eu-rel Pro, v prostorih ESIP pa gostuje tudi Komite MEDEV. Komiteji imajo locena srecanja, svoja stališca in zakljucke pa ob vsakem srecanju, ki potekajo štirikrat na leto, predstavijo in usklajujejo na sreca­njih Generalne Skupšcine. 
Na predsedniško mesto je bila pred krat­kim izvoljena dolgoletna sodelavka Ilka Wolfle, potem ko je dosedanji predsednik Arnaud Emeriau zakljucil svoj mandat. 
Povzetek nekaterih dejavnosti ESIP  v zadnjem letu in pol 
Evropska komisija je v zacetku leta 2017 na ravni celotne Evropske Unije sproži-la razpravo o prihodnosti kontinenta, v prejšnjem letu pa je na vrhu v romun­skem mestu Sibiu 9. 5. 2019 že sprejela nekaj predhodnih zakljuckov. Clani ESIP so spremljali omenjeno razpravo in v tem obdobju prav tako spodbujali razmi­šljanja o prihodnosti sistemov socialne varnosti, še posebej pa so se ukvarjali z vplivom digitalizacije na zdravstveno in pokojninsko socialno varstvo. 
Na konferenci v organizaciji ESIP z na­slovom »E-socialna varnost: predvide­vanja o socialni varnosti v prihodnosti« so se tako zbrali strokovnjaki iz razlicnih institucij socialne varnosti in nekateri pomembni nosilci odlocanja v Evropski Uniji. Razprave v razlicnih delavnicah konference so v zakljuckih podale vrsto konkretnih priporocil o posameznih vi-dikih tehnološke transformacije socialne varnosti: digitalna orodja se bodo vedno bolj intenzivno uporabljala za izmenjavo informacij med nacionalnimi instituci­jami socialne varnosti, razvila se bodo ucinkovita digitalna orodja za boj proti goljufijam, pojavile se bodo nove obli­ke dela, na primer »platformno« delo, z novimi nacini vplivanja na zagotavlja­nje ugodnosti socialne varnosti, vedno bolj pa se bodo uporabljale tudi spletne storitve, ki jih v nekaterih primerih že ponujajo ustanove in sistemi za socialno varnost in digitalno zdravje. ESIP je po omenjeni konferenci še naprej razisko-val zlasti vpliv nastanka nekaterih novih oblik dela na sisteme zdravstvenega in pokojninskega varstva, predvsem s po­sebno raziskavo nacionalnih zakonodaj v posameznih državah clanicah Evropske Unije o socialnem varstvu delavcev zapo­slenih v »platformnem« delu in v »gig« ekonomiji. 
Digitalizacija vsakdanjega poklicne­ga življenja in življenja v prostem casu omogoca pojave novih oblik komunici­ranja, ki prinašajo tudi nove priložnosti za izboljšanje socialne varnosti v tesni povezavi s samimi zavarovanci. Na rav­ni Evropske Unije je bila v letih 2018 in 2019 nekajkrat obravnavana vzpostavitev enotnega digitalnega dostopa do razpo­ložljivih informacij o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju za mednaro­dna podjetja in mobilne osebe. S pove-cano mobilnostjo in selitvami ljudi vseh starosti in potreb se namrec pojavljajo tako zapleti kot tudi njihove rešitve v cez­mejnem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, še posebej pri novih obli­kah dela, cim vecja stopnja digitalizacije pa omogoca vecjo informiranost zavaro­vancev in vecjo ažurnost pri odpravljanju težav. 
Skupaj s Službo za strukturne reforme pri Evropski komisiji je ESIP z razpra­vami in izmenjavo informacij pomagal pri razvoju najboljših praks in drugih potrebnih reform. Poleg tega so clanice ESIP še naprej spremljale razvoj glavnih politik Evropske Unije, ki že vplivajo na sisteme socialne varnosti, na primer z delnim pregledom Uredb o usklajevanju socialne varnosti z oznakama 883/2004 in 987/2009 ter s podporo predlogom za ustanovitev evropskega Organa za delo, ki se je zakljucila z ustanovitvijo Evrop­ske agencije za delo s sedežem v Bratisla-vi leta 2019. ESIP je podprl tudi direktive 
o napotitvah delavcev na delo zunaj meja njihovih maticnih držav, tako clanic kot tudi neclanic Evropske Unije. 
Dejavnosti so bile v vseh Komitejih ESIP precej obsežne, tako da je v besedilu pri­sotno samo kratko porocilo o dogajanjih v Komiteju za zdravje pri ESIP, pri kate­rih je porocevalec tudi sodeloval. Tako je z uvedbo zelo dragega novega zdravila proti hepatitisu C (»Sovaldi«) leta 2014 prišlo vprašanje dostopnosti do novih inovativnih zdravil v središce številnih razprav na evropski ravni. Na splošno je prišla evropska farmacevtska politika pod vprašaj, ker je mocno odvisna od notranjega trga. Vloga ESIP v razpravi je bila v spodbujanju dostopa do viso­kokakovostnega zdravstvenega varstva, vkljucno z dostopom do visoko cenov­nih inovativnih zdravil, z visoko dodano vrednostjo za vse. V tem kontekstu je v letih 2018 – 2019 ESIP podpiral ukrepe Evropske Unije na podrocju spodbud za inovacije v farmacevtski industriji. 
Evropska komisija v zadnjem casu pre­gleduje zakonodajne in druge okvire Evropske Unije za spodbujanje inova­cij v farmacevtskem sektorju. Na tem podrocju se je ESIP osredotocil na pre­dlog Evropske komisije za spremembo Uredbe o Dodatnih zašcitnih spriceva­lih za farmacevtske izdelke (»SPC – Su­pplementary protection certificates«) in Uredbe o zdravilih sirotah. Maja leta 2018 je potem Evropska komisija pre­dlagala spremembo regulative z uvedbo sprostitve SPC za proizvodnjo za izvoz v države zunaj Evropske Unije. Evropski proizvajalci namrec zaradi SPC pogosto ne morejo uspešno konkurirati proizva­jalcem iz drugih držav. Tudi znotraj same Evropske Unije so proizvajalci generic­nih in biosimilarnih zdravil v podreje­nem položaju, ker zaradi SPC teh zdravil ne morejo proizvajati niti za zalogo in jih komercializirati že takoj prvi dan po po­teku veljavnosti SPC. Mnogi proizvajalci zato selijo proizvodnjo takih zdravil v dr­žave zunaj Evrope. 
ESIP kot priznan deležnik v Health Tech­nology Assessment Network (HTAN) in EunetHTA natancno spremlja dejavnosti obeh platform in zakonodajne postopke pri pripravi predloga Evropske komisije za ucinkovito Uredbo o HTA. Sodeluje tudi na srecanjih zainteresiranih strani mreže HTAN in na Forumu deležnikov EUnetHTA, preko svojih predstavnikov pa je tudi interveniral na srecanju, ki ga je organizirala delovna skupina pri EU-netHTA za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij in pri srecanju o regulativi medicinskih pripomockov. 
Z Evropsko agencijo za zdravila (EMA 
– European medicines agency) je ESIP leta 2017 s strokovnim sodelovanjem z MEDEV zacel sodelovati pri izboljšanju dostopa in kakovosti informacij, ki jih EMA posreduje o zdravilih z namenom lažjega ocenjevanja zdravstvenih tehno­logij in prejemanja odlocitev o cenah in povracilih. Po prvem skupnem srecanju placnikov in EMA septembra 2017 je bil avgusta 2018 na agencijo poslan še drugi sklop predlogov. 
Zdravstvene zavarovalnice se ukvarjajo tudi s kakovostjo, varnostjo in ucinko­vitostjo medicinskih pripomockov. Na podlagi zahtev ESIP sta bili za Evropsko Unijo sprejeti dve novi uredbi. V imple­mentacijski fazi je bila vloga ESIP zago­tovitev najvišjih standardov kakovosti in transparentnosti v primerih, ko ni splošnega centraliziranega dovoljenja za promet za medicinske pripomocke z vi-sokim tveganjem. S tem v zvezi se je za-cela sestajati posebej oblikovana delovna skupina ESIP o medicinskih pripomoc­kih, ki je pripravila in objavila stališce o vkljucitvi vseh vrst medicinskih pripo­mockov in storitev v zvezi z njimi v po­drocje predlagane uredbe o HTA. ESIP je tudi objavil odprto pismo z zahtevo po pravocasnem izvajanju novih Uredb in po visoki stopnji preglednosti nove baze podatkov o medicinskih pripomockih v Evropski Uniji. 
Digitalna transformacija ima velik vpliv na sisteme socialne varnosti in znotraj njih predvsem na sisteme zdravstvene­ga zavarovanja. Od zacetka estonskega predsedovanja Evropskemu Svetu v juliju 2017 je digitalna transformacija predno­stna naloga Evropske Unije in zato so že bili pripravljeni razlicni dokumenti in iz­jave o ustreznem prilagajanju zdravstve­nih sistemov. Na ravni Evropske Unije se je o pomenu teh sprememb intenziv­neje zacelo razmišljati Izjavo o digitalni zdravstveni družbi in po objavi Sporocila Evropske komisije o digitalni preobrazbi zdravstva in zdravstvenega varstva z dne 
25. 4. 2018. Nacionalne zdravstvene za­varovalnice imajo kljucno vlogo pri uva­janju digitalnih rešitev in prikazu njiho­ve resnicne dodane vrednosti. ESIP je s predstavljanjem svojih stališc nacionalne zdravstvene zavarovalnice stalno spod­bujal k prizadevanjem za vodilno vlogo pri digitalni preobrazbi sistemov zdra­vstvenega in pokojninskega zavarovanja v Evropi. 
Predstavitev najpomembnejših dejavnosti Komiteja za zdravje v bližnji prihodnosti 
Na podrocju farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomockov bo ESIP natancno spremljal pripravo predpi­sov Evropske komisije o zdravilih siro­tah in zdravilih za otroške maligne in presnovne bolezni, pripravo Uredbe o ocenjevanju zdravstvene tehnologije in izvajanje novih uredb Evropske Unije o medicinskih pripomockih. ESIP bo prav tako nadaljeval s svojim sodelovanjem v širši razpravi o dostopu do najnovejših zdravstvenih tehnologij. Objavil bo tudi svoje stališce do Uredbe o zdravilih si­rotah in zagovorništvu. Objavil bo svoje mnenje o Strategiji razvoja regulativnih znanosti do leta 2025, ki jo je pred krat­kim predstavila EMA, delovna skupina o medicinskih pripomockih pa bo še na­prej sodelovala z MEDEV. ESIP bo nada­ljeval tudi s sodelovanjem z oblikovalci politik Evropske Unije, EMA in drugimi zainteresiranimi stranmi na podrocju farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomockov. 
Po objavi Sporocila o digitalni preobraz-bi zdravstva in zdravstvenega varstva z dne 25. 4. 2018 na enotnem digitalnem trgu je Evropska komisija na tem podro-cju sprožila razlicne ukrepe (Priporoci-lo o enotnem Formatu Evropske Unije osebne kartone e-zdravja, financiranje »Joint action« projektov na podrocju e 
– zdravja, razvoj infrastrukture na po­drocju celotne Evropske Unije za e-zdra­vstvene storitve itd.). Na tem podrocju 

Spletna stran ESIP na naslovu: https://esip.eu/ 
morajo placniki prevzeti vodilno vlogo v razpravah in prihodnjem razvoju digital-ne infrastruktura, vkljuciti pa se morajo tudi v procese odlocanja o tem vprašanju v Evropi. 
Za reševanje izzivov zdravstvenih siste­mov v bližnji prihodnosti, kot so staranje prebivalstva, vecja razširjenost kronicnih bolezni in drage medicinske tehnologije, so nujno potrebne javne naložbe v razi­skave in inovacije. Za to pa je potreben tudi primeren regulativni okvir, ki zago­tavlja javno donosnost javnih naložb. V zvezi s programom Obzorje 2020 ESIP z zaskrbljenostjo opaža, da javni interes ni bil vedno dovolj dobro predstavljen in zato spodbuja nove pristope znotraj pro-grama za javno donosnost javnih naložb v raziskave in razvoj v zdravstvu. ESIP bo zato še naprej spremljal pripravo progra-ma Obzorje Evropa in se pripravljal na primerne lobisticne dejavnosti na tem podrocju, kjer je to potrebno in ustrezno. 
ESIP si bo prizadeval postati še aktivnej­ši deležnik v pobudah Evropske Unije, ki so namenjene podpori prepreceva­nja bolezni in krepitvi zdravja, vkljuc­no z izmenjavo najboljših praks, zlasti v okviru evropskih pobud za izboljšanje zdravstvene pismenosti in informacij o zdravju. Še poseben pomen ima v bližnji prihodnosti cepljenje. Prav tako ima ve­dno vecji pomen povezava med zdrav­jem in okoljem. ESIP bo zato še naprej skrbno spremljal dejavnosti Platforme za zdravstveno politiko, dejavnosti Evrop­ske Unije na podrocju cepljenja in v zvezi z vplivom okolja na zdravje. 
ESIP podpira izvajanje Direktive o cez­mejnem zdravstvenem varstvu. Medtem ko Evropska komisija izvaja "preglede skladnosti" in "strukturne dialoge" z dr­žavami clanicami glede izvajanja Direk­tive 2011/24 / EU o uveljavljanju pravic pacientov pri cezmejnem zdravstvenem varstvu, bodo clani ESIP še naprej izme­njavali in širili svoje nacionalne izkušnje. 
ESIP v razpravah o prihodnosti Evrope z zaskrbljenostjo spremlja zamisli o omeji­tvi vsebine in smisla Evropske Unije zgolj na prosto delujoce tržišce v okviru sicer velikega, vendar še vedno omejenega go-spodarskega prostora. Z odhodom Veli­ke Britanije bo takih razmišljanj verjetno manj, vendar bo ESIP še naprej zagovar­jal mocno in skupno zdravstveno poli­
tiko s sicer specificnimi pristojnostmi ustreznih deležnikov na tem podrocju. 
Zakljucek 
Za Zavod za zdravstveno zavarova­nje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) predstavlja clanstvo v ESIP pomembno prednost. Organizacije so v udeležbi pri dejavnostih ESIP enakopravne, ceprav so nekatere med njimi nekajkrat vecje od ZZZS. Dejavnost in clanstvo v ESIP predstavljata za ZZZS pomemben vzvod za vpliv na razvoj zdravstvenega zavaro­vanja v Evropi, dostopnih je veliko infor­macij, preko ESIP pa je tudi ZZZS posre­dno vkljucen v nekatere organizacije, v katerih sicer ni neposreden clan (kot je na primer platforma »TO – REACH«). 
ESIP ima še veliko širši nabor dejavnosti od opisanega. Vsekakor bi se lahko so-delovanje med ESIP in ZZZS še okrepilo, morda najprej s cim vecjim širjenjem in-formacij, ki so na voljo. 
dr. Andrej Plesnicar 
Razgovori organov za zvezo Republike Slovenije in Republike Srbije na podrocju zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja 
5. septembra 2019 so v Beogradu v prostorih Kluba poslanikov potekali razgovori organov za zvezo Republike Slovenije in Republike Sr-bije, v zvezi z izvajanjem Sporazuma med Re-publiko Slovenijo in Republiko Srbijo o soci­alnem zavarovanju, na podrocju zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavaro­vanja. Delegacijo Republike Slovenije je vodil Marjan Sušelj, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, delegacijo Republike Srbije pa Zoran Panovic, direktor Zavoda za socialno zavarovanje. 
Na razgovorih je bil sklenjen in podpisan nov Dogovor o povracilu stroškov zdravstvenih storitev in vsebini dvojezicnih obrazcev, na podlagi katerega se bodo stroški zdravstve­nih storitev od 1. 7. 2020 dalje zaracunavali le v dejanskih zneskih. Delegaciji sta podrob-no pregledali tudi besedilo osnutka Protokola 
o elektronski izmenjavi podatkov s podrocja zdravstvenega varstva in obveznega zdravstve­nega zavarovanja in se dogovorili, da strokov­ne službe za informacijsko tehnologijo v obeh državah pripravijo besedilo Tehnicnega proto-kola, z namenom da se ta sklene na naslednjih razgovorih organov za zvezo. Med srecanjem organov za zvezo sta direktor Zavoda za zdra­vstveno zavarovanje Slovenije, Marjan Sušelj in direktorica Republiškega zavoda za zdra­vstveno zavarovanje, Sanja Radojevic Škodric na delovnem sestanku izrazila interes za in-tenzivnejše sodelovanje pri uvedbi elektronske izmenjave podatkov z namenom, da se Tehnic­ni protokol o elektronski izmenjavi podatkov podpiše v mesecu februarju 2020. Delegaciji sta izmenjali tudi informacije o spremembah nacionalne zakonodaje na podrocju zdravstve­nega varstva in zdravstvenega zavarovanja v obeh državah ter obvestili o novostih na tem podrocju. 
Clani delegacije Republike Slovenije so bili: 
• Marjan Sušelj, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – vodja delegacije, 

Slika 1. Vodji srbske in slovenske delegacij (na sliki z leve proti desni): Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS in Zoran Panovic, direktor Zavoda za socialno zavarovanje. 

Slika 2. Clani srbske in slovenske delegacije. 
• 
Klemen Ganziti, direktor Podrocja za ureja­nje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje, 

• 
Irena Jezeršek, samostojna svetovalka Po­drocja za urejanje zavarovanj in mednaro­dno zdravstveno zavarovanje in 

• 
Tanja Nose, svetovalka Podrocja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno za­varovanje. 

Clani delegacije Republike Srbije so bili: 

• 
Zoran Panovic, direktor Zavoda za socialno zavarovanje – vodja delegacije, 

• 
Milan Nešic, pomocnik direktorja Zavoda za socialno zavarovanje, 

• 
Aleksandra Hranjec, vodja Skupine za upo­rabo mednarodnih pogodb na podrocju zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja in zavarovanja za primer brez­poselnosti na Zavodu za socialno zavarova­nje, 

• 
Aleksandra Jovic, svetovalka v Skupini za uporabo mednarodnih pogodb na podrocju 


zdravstvenega zavarovanja, Zavod za social-no zavarovanje, 
• 
Danica Lukic, namestnik direktorja Sektor­ja za zdravstveno zavarovanje, Republiški zavod za zdravstveno zavarovanje, 

• 
Miloš Šukalo, vodja Oddelka za financne za­deve pri izvrševanju mednarodnih pogodb, Republiški zavod za zdravstveno zavarova­nje, 

• 
Miloš Božic, vodja Oddelka za razvoj in-formacijskih sistemov, Republiški zavod za zdravstveno zavarovanje, 

• 
Dragan Šoševic, vodja Oddelka za izvajanje mednarodnih sporazumov, Republiški za­vod za zdravstveno zavarovanje, 

• 
polkovnik dr. Radan Kostic, direktor Zavo­da za socialno zavarovanje vojaških zavaro­vancev in 

• 
Dragana Bojanic Tijardovic, prevajalka. 


Tanja Nose 
Organizacijska reforma  socialnega zavarovanja v Avstriji 
Sozialversicherungs-Organisationsgese­tz (v nadaljevanju: SV-OG) je v letu 2019 uvedla organizacijsko reformo socialne­ga zavarovanja v Avstriji. Osrednji ele­menti te reforme vkljucujejo: 
1. 
prestrukturiranje Glavnega zdru­ženja avstrijskih zavodov za social-no zavarovanje (Hauptverband der österreichischen Sozialversicherung­sträger) in 

2. 
zmanjšanje števila zavodov za soci­alno zavarovanje. 


1. Prestrukturiranje Glavnega združenja avstrijskih zavodov za socialno zavarovanje 
Glavno združenje avstrijskih zavodov za socialno zavarovanje se je s 1. janu­arjem 2020 preimenovalo v Socialno zavarovanje Republike Avstrije (»Da­chverband der österreichischen Sozial­versicherung); vkljucuje zdravstveno, pokojninsko in nezgodno zavarova­nje). 
S prestrukturiranjem ne prihaja do ni­kakršnih sprememb v pravnem temelju ali pravni osebi; cilj prestrukturiranja je ustvariti preglednejšo strukturo. 
Na mednarodni ravni bo Socialno za­varovanje Republike Avstrije še naprej izpolnjevalo svojo nalogo kot organ za zvezo zdravstvenega, nezgodnega in po­kojninskega zavarovanja ter zdravstvene­ga zavarovanja v zvezi z vsemi državami clanicami EU, državami EGP, Švico in pogodbenimi državami. Poleg tega bo ostalo edina kontaktna tocka v zvezi z evropsko izmenjavo podatkov (EESSI) za zgoraj navedena podrocja, pa tudi za ugodnosti za družine in primere brezpo­selnosti. 
Za mednarodne partnerje torej, razen no-vega imena, ni nikakršnih drugih spre­memb. 
2. Zmanjšanje števila zavodov za socialno zavarovanje 
1. januarja 2020 so se združile naslednje institucije: 
- devet Regionalnih skladov zdra­vstvenega zavarovanja (Gebiets­krankenkassen) Zavarovalni zavod za avstrijsko železniško in rudarsko industrijo Sklad zdravstvenega za­varovanja Republike Avstrije (Ös­terreichische Gesundheitskasse) 
- Zavod za socialno varnost kme­tov (Sozialversicherungsanstalt der Bauern) in Socialnovarstvena in-stitucija za trgovino in industrijo (Sozialversicherungsanstalt der ge­werblichen Wirtschaft) v Zavod za socialno varnost podjetnikov (So­zialversicherungsanstalt der Selb­ständigen) 
- Zavod za place javnih uslužben­cev in delavcev, ki prejemajo placo (Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter) in Zavarovalni zavod za avstrijsko železniško in rudar­sko industrijo (Versicherungsan­stalt für Eisenbahnen und Bergbau) 
v Zavod za zavarovanje javnih uslužbencev, uslužbencev Avstrij­skih železnic in rudarske industri­je (Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau); 
- Skladi zdravstvenega zavarovanja pri delu (Betriebskrankenkassen) so ukinjeni. 
Sklad zdravstvenega zavarovanja Republike Avstrije (Österreichische Gesundheitskasse – ÖGK) 
Devet Regionalnih skladov zdravstve­nega zavarovanja (Dunajski, Spodnjeav­strijski, Gradišcanski, Štajerski, Tirolski, Zgornjeavstrijski, Koroški in Salzburški) je združenih v eno, novo zdravstveno za­
varovalnico – Sklad zdravstvenega zava­
rovanja Republike Avstrije (ÖGK). Poleg tega so skladi zdravstvenega zava­rovanja pri delu (Mondi Business Paper, Kapfenberg, Voestalpine Bahnsysteme in Zeltweg) ukinjeni, njihove zavarovane osebe pa prenesene na Sklad zdravstve­nega zavarovanja Republike Avstrije. 
Socialno zavarovanje za podjetnike (Sozialversicherunqsanstalt der Selbständigen – SVS) 
Zavod za socialno varnost kmetov (Sozial­versicherungsanstalt der Bauern) in Soci­alnovarstvena institucija za trgovino in industrijo (Sozialversicherungsanstalt der gewerblichen Wirtschaft) sta združena v SVS. SVS je kot institucija, ki pokriva vec vej zavarovanj, zadolžena za zdravstveno, nezgodno in pokojninsko zavarovanje za osebe, zaposlene v trgovini in industriji, strokovnjake in samostojne delavce ter samozaposlene osebe v kmetijstvu in gozdarstvu. 
Zavod za zavarovanje javnih uslužbencev, uslužbencev Avstrijskih železnic in rudarske industrije (Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau – BVAEB) 
Zavod za place javnih uslužbencev in delavcev, ki prejemajo placo (Versiche­rungsanstalt öffentlich Bediensteter) in Zavarovalni zavod za avstrijsko železni­ško in rudarsko industrijo (Versicherun­gsanstalt für Eisenbahnen in Bergbau) se združita v BVAEB. BVAEB kot insti­tucija pokriva vec vej zavarovanj, npr. zdravstveno, nezgodno in pokojninsko zavarovanje za 
- javne uslužbence in 
- zaposlene v železniški, žicnicarski 
in rudarski industriji. 
Poleg tega je pogodbeno osebje, ki ga je doslej kril sistem zdravstvenega zava­rovanja Sklad za poklicno zdravstveno zavarovanje dunajskega organa za javni promet (Betriebskrankenkasse der Wi­ener Verkehrsbetriebe – BKKWVKB), preneseno na BVAEB. Javni uslužbenci, do sedaj zavarovani pri BKKWVKB, so preneseni na Zavod za zdravstveno zava­rovanje mesta Dunaj (Krankenfürsorge­anstalt der Bediensteten der Stadt Wien 
– KFA Wien). 
Mednarodni ucinki sprememb – splošne opombe: 
Vsi dokumenti o upravicenosti, ki so jih izdali sedanji zavodi za socialno zava­rovanje (npr. E 101, PD Al, E106, E121, PD S1, PD S2, EHIC), povecini ostanejo veljavni tudi po 31. decembru 2019. Ti dokumenti se bodo postopno nadome-šcali le, ko se njihova veljavnost konca ali ce pride do spremembe okolišcin (npr. sprememba zavarovalnega statusa). 
To ne velja za dokumente, ki jih je izdala Sklad za poklicno zdravstveno zavarova­nje dunajskega organa za javni promet (Betriebskrankenkasse der Wiener Ver­kehrsbetriebe), saj so osebe, zavarovane pri tej instituciji, sedaj razdeljene med dve instituciji (BVAEB in KFA Wien). V tem primeru bodo sedanji dokumenti o upravicenosti – z izjemo Evropske kar­tice zdravstvenega zavarovanja – po 31. decembru 2019 neveljavni, nove doku­mente o upravicenosti, ki veljajo od 1. ja­nuarja 2020, pa bodo izdali novi pristoj­ni zavodi za socialno zavarovanje. Vse razveljavitve in registracije so se izvajale pred koncem leta 2019, s cimer so tuje ustanove do 1. januarja 2020 že prejele nove dokumente o upravicenosti in s tem 
brezhiben prehod. Z vsemi drugimi skladi za poklicno zdra­vstveno zavarovanje (Betriebskranken­kassen – BKK), katerih zavarovane ose-be so premešcene na ÖGK, je postopek enak. Sedanji dokumenti o upravicenosti so po 31. decembru 2019 neveljavni, no-ve dokumente o upravicenosti, ki veljajo od 1. januarja 2020, pa bo izdal ÖGK. Ce se v posameznih primerih tega ne da storiti, ostanejo veljavni dokumenti, ki so bili izdani s strani BKK. 
Kar zadeva postopek povracila v skladu s clenom IV Uredbe (ES) št. 987/2009, bo tudi po 1. januarju 2020 potrebno zah­tevke za povracilo vložiti pri tisti institu­ciji Republike Avstrije, ki je izdala doku­ment o upravicenosti, na katerem temelji zahtevek. Notranji postopki pri organu za zvezo Republike Avstrije zagotavljajo, da se zahtevki za povracilo posredujejo ustreznemu novemu pristojnemu nosil-cu socialnega zavarovanja. 
Na podrocju veljavnega prava ostaja Zve­zno ministrstvo za delo, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov pristojno za dolocbe o izjemah v skladu s 16. cle­nom Uredbe (EU) Št. 883/2004. 
Zavod za zavarovanje avstrijskih notar­jev (Versicherungsanstalt des österrei­chischen Notariates – VANOT) je s 1. januarjem 2020 reorganiziran v javno korporacijo (Versorgungsanstalt) in od tega datuma naprej ne bo vec del Soci­alnega zavarovanja Republike Avstrije (Dachverband der österreichischen Sozi­alversicherungsträger). Institucija se bo preimenovala v Pokojninsko ustanovo avstrijskih notarjev s podrocja civilne­ga prava (Versorgungsanstalt des öster­reichischen Notariates); drugih spre­memb ni. Avstrijski notarski pokojninski sklad (Notariates Versorgungsanstalt des österreichischen) še naprej velja za insti­tucijo v skladu s 1. clenom lit. p Uredbe (EU) Št. 883/2004 na mednarodnem po­drocju. 
Sprememb v odgovornosti in nalogah 
organa pokojninskega zavarovanja 
(Pensionsversicherungsanstalt) ni. 
Tudi Avstrijski odbor za nadomestila delavcem (Allgemeine Unfallversiche­rungsanstalt) na splošno ostaja brez spre­memb. Edina sprememba je ta, da bodo od 1. januarja 2020 samozaposlene ose-be, zajete v sistemu nezgodnega zavaro­vanja Zavoda za socialno zavarovanje za samozaposlene (Sozialversicherungsan­stalt der Selbständichen), ter rudarji (za-posleni, katerih dejavnosti so povezane predvsem z rudarsko industrijo) krite s strani Zavarovalnega zavoda za avstrijsko železniško in rudarsko industrijo (Versi­cherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau). 
Nova struktura avstrijskega socialnega zavarovanja ter nove institucije in njiho­ve odgovornosti za mednarodno podro-cje so navedene spodaj. 
Kar zadeva natancnejše kontaktne po­datke, vkljucno z elektronskimi naslovi, telefonskimi številkami in osebami za stike, so seznami avstrijskih stikov, ki se uporabljajo na srecanjih organov za zve­zo za podrocja zdravstvenega, nezgodne­ga in pokojninskega zavarovanja, ustre­zno posodobljeni in posredovani loceno. 
Povzeto po informaciji Glavnega združenja avstrijskih zavodov za socialno zavarovanje (Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger) z dne 13. 12. 2019. 
Sklad zdravstvenega zavarovanja Republike Avstrije (Österreichische Gesundheitskasse – ÖGK) 
Do 31. decembra 2019  Od 1. januarja 2020  
Dunajsko regionalno zdravstveno zavarovanje,  Spodnjeavstrijsko regionalno zdravstveno zavarovanje,  Gradišcansko regionalno zdravstveno zavarovanje,  Štajersko regionalno zdravstveno zavarovanje,  Tirolsko regionalno zdravstveno zavarovanje,  Zgornjeavstrijsko regionalno zdravstveno zavarovanje,  Koroško regionalno zdravstveno zavarovanje in  Salzburško regionalno zdravstveno zavarovanje  Avstrijska zdravstvena blagajna (Österreichische Gesundheitskasse – ÖGK)  

ÖGK je odgovorna za zdravstveno za-Uredbe (EU) št. 883/2004 in institucija, Kar zadeva mednarodne postopke, je varovanje zaposlenih, zavarovanih po ki nudi pomoc (tj. institucija, ki prvotno krajevna pristojnost ÖGK za zaposlene Splošnem zakou o socialni varnosti zagotavlja ugodnosti) v smislu omenjene odvisna od pokrajine, v kateri ta oseba (Allgemeine Sozialversicherungsgesetz uredbe. Poleg tega lahko ÖGK – tako kot dela, ali sedeža podjetja. Za prejemni-
– ASVG) (z izjemo zaposlenih v železni-prej regionalno zdravstveno zavarovanje ke pokojnin in oskrbovance je pristojna ški, žicnicarski in rudarski industriji), v (Gebietskrankenkassen) – prevzame vlo-ÖGK v kraju bivanja. mednarodni sferi pa deluje kot pristoj-go institucije, ki nudi pomoc tudi na po­na institucija na podlagi 1. clena lit.q drocju nezgodnega zavarovanja. 
Socialno zavarovanje za podjetnike (Sozialversicherunqsanstalt der Selbstandigen – SVS) 
Do 31. decembra 2019  Od 1. januarja 2020  
Socialnovarstvena institucija za trgovino in industrijo (Sozialversicherungsanstalt der gewerblichen Wirtschaft) Zavod za socialno varnost kmetov (Sozialversicherungsanstalt der Bauern)  Socialno zavarovanje za podjetnike (Sozialversicherungsanstalt der Selbstandigen – SVS)  

SVS je odgovorna za zdravstveno, nezgo­dno in pokojninsko zavarovanje samoza­poslenih (trgovci, samozaposlene osebe, ki delajo v kmetijstvu) in nekaterih strok (npr. pooblašceni racunovodje, davcni svetovalci), na mednarodnem podrocju pa deluje kot pristojna institucija na podlagi 
1. clena lit. q Uredbe (EU) Št. 883/2004. 
Glavna pisarna: 
Sozialversicherungsanstalt der Selbstän­digen  Wiedner Hauptstrasse 84-86 
1051 Dunaj SVS je organizirana decentralizirano. Krajevna pristojnost SVS za trgovce, sa­mozaposlene osebe, ki delajo v kmetij­stvu, in stroke, je odvisna od province, v kateri delajo, ali lokacije podjetja ali kmetije. Za prejemnike pokojnin je pri­stojna SVS v kraju bivanja. 
Na podrocju zdravstvenega in pokoj­ninskega zavarovanja je med postopki potrebno razlikovati dve vrsti zavarovan­cev. V mednarodnih postopkih 
• za trgovce in stroke, ter za prejemnike pokojnin po teh sistemih, je pristojna Služba socialne varnosti za podjetnike in industrijo (Sozialversicherungsan­stalt der Selbständigen – gewerbliche Wirtschaft) in 
• za samozaposlene kmete, clane druži­ne s polnim delovnim casom, pa tudi za prejemnike pokojnin v tem siste-mu, je pristojen Zavod za socialno varnost podjetnikov – kmetov (Sozi­alversicherungsanstalt der Selbständi-gen – Landwirtschaft). 
Zavod za zavarovanje javnih uslužbencev, uslužbencev avstrijske železnic in rudarske industrije 
Do 31. decembra 2019  Od 1. januarja 2020  
Zavod za place javnih uslužbencev in delavcev, ki prejemajo placo (Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter) Zavarovalni zavod za avstrijsko železniško in rudarsko industrijo  (Versicherungsanstalt für Eisenbahnen und Bergbau)  Zavod za zavarovanje javnih uslužbencev, uslužbencev avstrijskih železnic in rudarske industrije (Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau – BVAEB)  

BVAEB je odgovorna za zdravstveno, ne­zgodno in pokojninsko zavarovanje jav­nih uslužbencev in zaposlenih v železni­ški, žicnicarski in rudarski industriji, ter za prejemnike pokojnin po teh sistemih in, v mednarodnem shemi, deluje kot pristojna institucija v skladu s 1. clenom lit.q Uredbe (EU) Št. 883/2004. 
Kar zadeva mednarodne postopke, na podrocju zdravstvenega in pokojnin­skega zavarovanja razlikujemo med: 
• 
zaposlenimi v železniški, žicnicarski in rudarski industriji in 

• 
vsemi ostalimi javnimi uslužbenci. Odgovorni instituciji: 

• 
za prvo skupino je Zavod za zavaro­vanje javnih uslužbencev, uslužben­cev avstrijskih železnic in rudarske industrije – uslužbenci avstrijskih železnic in rudarske industrije (Ver­sicherungsanstalt öffentlich Bedien­


steter, Eisenbahnen in Bergbau – Ei­senbahnen – BVAEB-EB); 
• za drugo skupino je Zavod za zavaro­vanje javnih uslužbencev, uslužben­cev avstrijskih železnic in rudarske industrije – javni uslužbenci (Versi­cherungsanstalt öffentlich Bedienste­ter, Eisenbahnen in Bergbau – öffen­tlich Bedienstete – BVAEB-OEB). 
Za prejemnike pokojnin so odgovorni trije uradi. 
Informacijski sistem ZZZS 
Uvedba elektronskega bolniškega lista  
– informacija za delavce ZZZS 
1. Uvod 
Z zacetkom leta 2020 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skupaj z izvajalci zdravstvenih storitev in Ministrstvom za javno upravo uvedel elektronsko potrdilo o upraviceni zadržanosti od dela (elektronski bolniški list), ki nadomešca sedanjo papirno listino in poenosta­vlja postopke za izvajalce zdravstvenih storitev, zavarovance, delodajalce, samostojne zavezan­ce, Financno upravo Republike Slovenije, Naci­onalni inštitut za javno zdravje in ZZZS. 
Elektronski bolniški list je rezultat obsežnih, vec kot 2 leti trajajocih nalog, pri katerih je so-delovala številcno razvojna skupina. Pripravlje­ne so bile kakovostne in celovite rešitve, ki ure­snicujejo priložnosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje za poenostavitev postopkov in ucinkovitejše poslovne procese z upoštevanjem vseh poslovnih pravil pri nastajanju in uporabi te listine obveznega zdravstvenega zavarovanja. 
2. Priprava elektronskega bolniškega lista pri izvajalcu zdravstvenih storitev 
Elektronski bolniški list pripravi izvajalec zdra­vstvenih storitev v svojem informacijskem sis-temu in preveri pravilnost podatkov elektron­skega bolniškega s t.i. kontrolnim zapisom v informacijski sistem on-line (v nadaljevanju: sistem on-line). Ob tem se izvede skoraj 100 kontrol, s katerimi se zagotavlja celovitost in tocnost podatkov ter preveri, da so glede na urejenost obveznega zdravstvenega zavarova­nja izpolnjeni vsi pogoji za izdajo bolniškega li­sta. Elektronski dokument potem z digitalnim potrdilom iz profesionalne kartice ali drugim digitalnim potrdilom digitalno podpiše zdrav­nik in ga nato izvajalec zapiše v sistem on-line. 
Za zadržanosti do vkljucno 31. januarja 2020 zavarovanec pri izvajalcu prejme tudi še izpis elektronskega bolniškega lista na obstojecem zelenem obrazcu. Za zadržanosti od 1. febru­arja 2020 pa tak izpis prejmejo le še tisti za­varovanci, katerih zavezanci zaenkrat nimajo možnosti za prevzem elektronskega bolniškega lista. To so: 
• 
zaposleni pri fizicnih osebah, 

• 
zaposleni pri tujih in mednarodnih organi­zacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih v Sloveniji, 

• 
nekatere osebe, ki so v delovnem razmerju na obmocju Slovenije pri osebah, ki opra­vljajo poklicno dejavnost kot edini in glavni poklic (npr. zaposleni pri verskem usluž­bencu), 

• 
kmetje, 

• 
verski uslužbenci, 

• 
socasne zaposlitve, samozaposlitve ter druž­


beniki v drugi državi clanici EU. Papirno listino zavarovanci prejmejo tudi v redkih primerih nedelovanja informacijskega sistema pri izvajalcu ali nedelovanja sistema on-line, vendar mora izvajalec po odpravi na­pake pripraviti tudi elektronski bolniški list, ta­ko da zavarovancem izpisa ni potrebno dosta­viti delodajalcu, razen ce delodajalec potrdilo potrebuje v zelo kratkem casu. Od 1. 2. 2020 naprej se izpis pripravi na obicajen bel papir formata A4. 
Elektronski bolniški list izdaja 360 izvajalcev, ki po pogodbi z ZZZS izvajajo dejavnost splo­šne (družinske) medicine, otroških in šolskih dispanzerjev. Za nadgradnje aplikacij pri izva­jalcih zdravstvenih storitev je poskrbelo 5 pro-gramskih hiš, ki jim zagotavljajo zdravstvene aplikacije. Na ZZZS je bilo potrebno pripraviti nadgradnje sistema on-line, informacijsko re-šitev za digitalno podpisovanje, rešitev za vizu­alizacijo elektronskih bolniških listov, vsebin­sko in tehnicno navodilo ter zagotoviti pomoc programskim hišam in izvajalcem pri nadgra­dnjah zdravstvenih aplikacij in vkljucevanju v izdajanje elektronskih bolniških listov. 
Pred širšo uvedbo teh sprememb je bila v septembru in oktobru 2019 izvedena pilotna uvedba v treh zdravstvenih domovih in pri šti­rih zasebnikih. S pomocjo elektronske ankete ter spremljanja in analize postopkov in rešitev je bila izvedena evalvacija pilotne uvedbe. Pri 
Slika 1. Izgled spletne strani na portalu za zavarovane osebe za dostop do elektronskih bolniških listov. 
pripravi rešitev je razvojna skupina tesno sode­lovala s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice Slove­nije in Slovenskega zdravniškega društva. 
3. Modri elektronski bolniški list 
Zavarovanci, ki imajo osebnega zdravnika ali osebnega pediatra v tujini, bolniški list za slo­venskega delodajalca prejmejo na ZZZS. ZZZS izda t.i. modri bolniški list. Tudi ta bolniški list se na ZZZS po novem izda v elektronski obliki. 
Za ta namen je bila pripravljena nova domaca aplikacija Bolniški listi, s katero pooblašceni referenti na obmocnih enotah in izpostavah pripravijo in z uporabo službenih digitalnih potrdil digitalno podpišejo modri elektronski bolniški list, ki je nato na enak nacin, kot ostali bolniški listi dostopen zavarovancem in delo­dajalcem. Za digitalno podpisovanje modrih bolniških listov je bila nova aplikacija poveza­na s Centralnim sistemom za strežniško e-pod­pisovanje SI-CeS, ki ga zagotavlja Ministrstvo za javno upravo. 
4. Dostop zavarovanca do elektronskega bolniškega lista 
Zavarovanec lahko dostopa do svojih elektron­skih bolniških listov na spletnem portalu ZZZS za zavarovane osebe, ki je dostopen na naslovu https://moj.zzzs.si. Za dostop zavarovanec potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga je izdal eden od slovenskih izdajateljev digital-nih potrdil (SIGEN-CA, PostarCa, HALCOM ali NLB). Na portalu lahko zavarovanec vpo­gleda v bolniški list, lahko pa si ga tudi prenese na svoj racunalnik, ce ga mora npr. predložiti zavarovalnici kot dokumentacijo pri prijavi za­varovalnega primera pri nezgodnem zavarova­nju. 
Za dostop zavarovanca do elektronskih bolni­ških listov je bila pripravljena nadgradnja por­tala za zavarovane osebe (slika 1). 
Ce zavarovanec nima ustrezne informacijske opreme in digitalnega potrdila za uporabo spletnega portala ZZZS, lahko izpis elektron­skega bolniškega lista prejme na katerikoli enoti ZZZS. Tu lahko pridobi tudi originalni elektronski bolniški list tako, da mu ga referent zapiše npr. na USB kljucek, ki ga prinese s se­boj. Pooblašceni referenti ZZZS izpis bolniške­ga lista na papir ali na USB kljucek naredijo s pomocjo nove aplikacije Bolniški listi. 
Dostop zavarovancev do elektronskih bolni­ških listov bodo omogocali tudi delodajalci, kjer imajo delavci vpogled tudi v ostale podat­ke za evidenco delovnega casa in obracun plac. 
5. Dostop delodajalcev 
Delodajalec lahko elektronske bolniške liste, ki se nanašajo na delavce, zaposlene pri njem, pridobi z uporabo sistema SPOT (e-VEM), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo. De-lodajalec elektronske bolniške liste uporabi za vodenje evidence delovnega casa, obracun plac in pripravo zahtevkov za refundacijo nadome­stil plac. 

Dostop delodajalca je mogoc na dva nacina: 
• 
preko spletne aplikacije na portalu SPOT in 

• 
z uporabo spletnega vmesnika eBOL. Za uporabo spletne aplikacije mora delodajalec urediti pooblastilo za delavce, ki bodo dosto­pali do elektronskih bolniških listov v imenu delodajalca. Pooblastilo z uporabo predpisa­nega obrazca, ki je objavljen na spletni strani sistema SPOT uredi na eni od tock SPOT. Po­oblašcen delavec za uporabo spletne aplikacije potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo. Do elektronskih bolniških listov dostopa z upora­bo brskalnika. Tu lahko vpogleda v elektronske 


bolniške liste in jih tudi prenese v svoj infor­macijski sistem za nadaljnjo uporabo. Za uporabo spletnega vmesnika eBOL pa mo-
ra delodajalec nadgraditi svoj informacijski sistem, da vanj vkljuci uporabo tega spletnega vmesnika ali uporabiti katero od kadrovskih oz. racunovodskih aplikacij na trgu, ki že vse­buje uporabo tega vmesnika. Delodajalec na ta nacin lahko povsem avtomatizira prenos elek­tronskih bolniških listov v svoj informacijski sistem. 
Nadgradnje v sistemu SPOT je v sodelovanju z razvojno skupino na ZZZS naredilo Mini-strstvo za javno upravo. Na ZZZS so bile pri­pravljene tudi zaledne informacijske rešitve, ki portalu SPOT in spletnemu vmesniku eBOL zagotavljajo dostop do elektronskih bolniških listov v informacijskem sistemu ZZZS. 
6. Poenostavitev vlaganja zahtevkov za refundacijo nadomestil plac 
Uvedba elektronskih bolniških listov poe­nostavlja postopek vlaganja zahtevkov za re-fundacijo nadomestil plac, saj zavezancu pri pripravi pisnega zahtevka ni vec potrebno priložiti papirnih bolniških listov. Ce zaveza­nec vlaga zahtevek v elektronski obliki, kar je mogoce narediti v spletni aplikaciji na portalu SPOT ali z uporabo vmesnika eNDM v sistemu SPOT, zavezancu ni potrebno skenirati bolni­ških listov. Poenostavljen je tudi vnos podat­kov v spletni aplikaciji, saj se precejšen del po­datkov ob izboru bolniškega lista, za katerega se pripravlja obracun nadomestila place, izpol­ni avtomaticno. 

Za uvedbo teh dopolnitev je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z razvojno skupino na ZZZS razvilo nadgradnjo portala SPOT in vmesnika eNDM. Na ZZZS so bile pripravljene nadgradnje zalednih informacijskih rešitev in dopolnitev aplikacije Nadomestila plac. 
Zaradi poenostavitve postopka je mogoce na-crtovati, da se bo v tem in naslednjih letih bi-stveno povecal delež elektronskih zahtevkov, s cemer se poenostavlja postopke obravnave teh zahtevkov na ZZZS. Proizvajalci racuno­vodskih aplikacij in delodajalci, ki uporabljajo tovrstne lastne informacijske rešitve pripra­vljajo nadgradnje aplikacij, da bodo omogoca­le elektronsko vlaganje zahtevkov. Na ZZZS se tem podjetjem zagotavlja odgovore na njihova vprašanja in možnost testiranja. 
Poenostavlja pa se tudi vlaganje zahtevkov za nadomestila plac za samostojne zavezance, saj samostojnemu zavezancu ni vec potrebno do-staviti bolniškega lista na ZZZS. 
7. Podatki za NIJZ in FURS 
Na podlagi dopolnjenih medinstitucionalnih dogovorov so bile pripravljene informacijske rešitve za izmenjevanje podatkov iz elektron­skih bolniških listov med ZZZS in NIJZ ter med ZZZS in FURS. 
NIJZ podatke potrebuje za vodenje zbirke po­datkov Evidenca zacasne in trajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege, spremstva in drugih vzrokov. Izmenjevanje podatkov z NIJZ poteka enkrat mesecno. 
FURS pa podatke potrebuje za nadgradnjo priprave predizpolnjenih obracunov prispev­kov za samostojne zavezance. Za ta namen je bil razvit spletni servis, s katerim bo FURS te podatke dnevno prevzemal v svoj informacij-ski sistem. 
Slika 2. Izgled spletne strani za prenos elektronskih bolniških listov na portalu SPOT. 

8. Pridobitve elektronskega bolniškega lista 
Elektronski bolniški list prinaša pridobitve za zavarovance, saj jim zgolj zaradi prejema bolniškega lista ni potrebno obiskati osebne­ga zdravnika, ce zdravnik oceni, da ni potre­ben pregled zavarovanca. Zdravnik lahko izda bolniški list tudi za stalež za prihodnje dni, ce oceni, da ni potreben ponovni kontrolni pre­gled zavarovanca oz. ce se bolniški list izda na podlagi odlocbe imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Zavezancu tudi ni vec potrebno odnesti bolniškega lista delodajalcu, saj delodajalec elektronske bolniške liste prido-bi sam. 
Pri izvajalcih zdravstvenih storitev ni vec po­trebno nabavljati tiskanih listin in tiskati bolni­ških listov. Zaradi izdaje elektronskih bolniških listov v odsotnosti zavarovanca se je zmanjšalo število obiskov v ambulantah. Odpravljeno je tudi pošiljanje podatkov o bolniškem staležu od izvajalcev na NIJZ, saj podatke NIJZ-ju za­gotovil ZZZS. 
Delodajalcem elektronski bolniški list poeno­stavi postopke vodenja evidenc delovnega casa, obracuna plac in priprave zahtevkov za refun­dacijo nadomestil plac, saj ni vec potreben roc­ni vnos podatkov iz papirnega bolniškega lista. 
Samostojnim zavezancem se poenostavijo po­stopki pri vlaganju zahtevkov za nadomestila plac. Z vzpostavitvijo izmenjave podatkov o iz­danih elektronskih bolniških listih med ZZZS in FURS pa bo za samostojne zavezance poe­nostavljen tudi postopek obracuna prispevkov, saj bo FURS na eDavkih pripravil tocnejši pre­dizpolnjen obracun prispevkov, ki bo vkljuce-val tudi podatke o bolniški zadržanosti o dela. 
9. Dostop do elektronskih bolniških listov za delavce ZZZS 
ZZZS v vlogi delodajalca prevzema elektronske bolniške liste, ki so bili izdani za delavce ZZZS. V kadrovskem informacijskem sistemu eHRM je bila pripravljena rešitev, ki avtomaticno vsako noc iz sistema SPOT prenese vse novo nastale elektronske bolniške liste in morebitne preklice elektronskih bolniških listov. V mo-dulu eHRM Bolniški listi lahko vsak zaposleni vpogleda v svoje elektronske bolniške liste. 
Podatki iz elektronskih bolniških listov se avto­maticno prenesejo v aplikacijo EAWT, kjer se na podlagi teh podatkov avtomaticno oznacijo bolniške odsotnosti v evidenci delovnega casa. 
Elektronski bolniški listi se iz sistema SPOT avtomaticno prenašajo tudi v aplikacijo Place, s cemer se poenostavijo postopki priprave po­datkov za obracun plac. 
10. Sodelovali so … 
Pri pripravi obsežnih informacijskih rešitev za elektronski bolniški list je sodelovala obsežna ekipa ZZZS. 
Vsebinske naloge so izvajali Ana Vodicar, Rad-mila Krunic, Maja Polutnik, Martina Copot in vsebinski koordinatorji v obmocnih enotah. 
Informacijske rešitve pa so pripravili Bilja­na Ljubic, Martin Velušcek, Mateja Mrmolja, Andrej Vovk, Andrej Rihtaršic, Tadej Poljšak, Iztok Mežnar, Boris Brence, Zdenka Gazvoda, Slavko Vidmar, Igor Klancar, Mitja Udovic, An­drej Koporc, Peter Šcurk, Marjana Knez, Zahir Mujanovic, Tomaž Marcun in sodelavci pri zu­nanjih partnerjih IBM Slovenija d. o. o., Noema cooperating d.o.o., Blaž Zdešar s.p., Gamadata 
d. o. o., SRC d. o. o. in Eurogoja d. o. o. Za nadgradnje zdravstvenih aplikacij so poskr­
beli v programskih hišah SRC Infonet d. o. o., List d. o. o., Nova Vizija d. o. o., Comtrade 
d.o.o. in DSvet d.o.o. 
Tomaž Marcun 
Skupna novinarska konferenca Ministrstva za javno upravo  in ZZZS 20. 1. 2020 
Elektronski bolniški list od 1. februarja 2020 dalje odpravlja administrativne ovire ter uva­ja prednosti in prihranke zlasti zavarovancem, delodajalcem in zdravstvenim delavcem 
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje je v ponedeljek, 20. januarja 2020 potekala skupna novinarska konferenca Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadalje­vanju: ZZZS), na kateri smo podrobno pred­stavili uvedbo elektronskega bolniškega lista, ki bo za bolniške odsotnosti od 1. februarja 2020 dalje elektronsko povezal zdravstvene delavce, osebne zdravnike, zavarovance in delodajalce, jim poenostavil postopke ter zagotovil pri­hranke pri uresnicevanju pravice zavarovancev do nadomestila place med zacasno zadržano­stjo od dela. 
Novosti in prednosti, ki jih prinaša elektron-ski bolniški list so medijem predstavili Rudi Medved, minister za javno upravo, Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, mag. Ana Vodicar, vodja – direktorica Podrocja za odlo-canje o pravicah in za medicinske pripomocke pri ZZZS, Ana Oblak, koordinatorka portala SPOT iz MJU ter Dušan Baraga, družinski in otroški zdravnik iz ZD Cerknica. 
Minister Rudi Medved je pozdravil sodelova­nje med vsemi vpletenimi deležniki v projektu ter ga oznacil kot zelo pomembno pridobitev oz. zgodbo o uspehu: »Naša osnovna storitev je odpravljanje administrativnih ovir. Tisto pra­vo, resnicno in konkretno odpravljanje tovr­stnih ovir, ne le na papirju. Idejni vodja in nosi­lec tega projekta je ZZZS, ampak tukaj je vrsta deležnikov, ki dokazujemo, da je z zglednim sodelovanjem, ce gre za dobro idejo, mogoce doseci marsikaj. Preprican sem, da govorimo danes o zgodbi o uspehu. Seveda vsako novost, tudi, ce gre za digitalizacijo in poenostavljanje postopkov, na zacetku spremljajo »porodne« težave in strah pred novim, pa vendar je naš skupni cilj odprava administrativnih bremen. MJU je tukaj odprlo cesto do portala SPOT, ki vodi do najširšega kroga državljanov, tako delodajalcev, delojemalcev, ZZZS, financne uprave, zdravnikov,… in ostalih, ki sodelujejo v tem procesu. Ob tem ponovno dokazujemo, kako je mogoce interese javnega sektorja pove­zati z najširšim krogom v korist državljanov.« Ob tem je minister izpostavil, da pri storitvi ne gre le za bolniški list, ampak je ucinek veliko širši ter predstavil financne ucinke, ki so bili izracunani. Slednji znašajo 11,5 milijona evrov na letni ravni. V nadaljevanju je nakazal tudi nekaj novih podobnih rešitev, ki jih na MJU razvijamo ter nacrtujemo v prihodnje kot npr. vzpostavitev elektronske prijave poškodbe pri delu: »Z odprtjem digitalne ceste na podrocju elektronskih bolniških listov se ne bomo usta­vili, še vec, naša osnova umeritev je, cim vecja popolna digitalizacija vseh storitev države, ki zadevajo najširši krog državljanov,« je zakljucil. 
Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je novo storitev, elektronski bolniški list, oznacil kot »pomemben razvojni korak v smeri digi­talizacije slovenskega zdravstva«. »Gre za iz­jemno pomemben korak za zavarovance, saj je bolniški stalež ena izmed osnovnih pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Stati­stika pove, da smo imeli v letu 2018 1.572.000 izdanih tovrstnih papirnatih potrdil, za kar je bilo letno namenjenih 400 milijonov evrov, približno toliko pa jih namenjajo tudi delo­dajalci (za prvih 30 dni bolniškega staleža). Elektronski bolniški list pomeni poenostavitve postopkov v celotni verigi – od takrat, ko pride zavarovanec k zdravniku, ko se zdravnik od­loca o dolžini bolniškega staleža in naprej, ko se o tem obvešca tudi delodajalca.« Izpostavil je, da so pri uvedbi in v pilotnem preizkušanju prisluhnili zdravstvenemu osebju ter pri razvo­ju rešitev upoštevali njihove pripombe in pre­dloge. Elektronski bolniški list je tako uveden v skorajda vsako slovensko ambulanto (99 %), je poudaril generalni direktor Sušelj ter dodal, da je sistem pripravljen za razlicne uporabnike, tudi delodajalce, ki lahko iz sistema SPOT do-bijo elektronske bolniške liste za obracun plac in odsotnosti. »Na ta nacin smo zavarovance razbremenili t.i. poštarske vloge, da ne potre­

Slika: Aktivni udeleženci novinarske konference (na sliki od leve proti desni): Tomaž Marcun, vodja oddelka za razvoj pri Informacijskem centru ZZZS, mag. Ana Vodicar, vodja – direktorica Podrocja za odlocanje o pravicah in za medicinske pripomocke pri ZZZS, Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, Rudi Medved, minister za javno upravo, Ana Oblak, koordinatorica portala SPOT pri Ministrstvu za javno upravo in Dušan Baraga, družinski in otroški zdravnik iz Zdravstvenega doma Cerknica. 
bujejo bolniškega lista vec odnesti svojemu delodajalcu, poleg tega pa smo jim omogoci­li, ce imajo digitalno potrdilo, tudi dostop do svojega bolniškega lista na spletnem portalu ZZZS, kjer lahko preverijo ali je bil bolniški list izdan, vpogledajo v stroške storitve, itd.…« V zakljucku je generalni direktor ponovno iz­postavil pricakovane prihranke: »1,5 milijona obrazcev je ogromno, številne obrazce spre­mlja obisk pacienta v ambulanti, ce bomo le nekoliko zmanjšali te obiske, le za nekaj od­stotkov, pomeni to precejšen prihranek v casu in denarju,« ter dodal, da bo tudi na strani de­lodajalcev, ko bodo ti morali pobrati podatek iz elektronskega sistema, po novem pot hitrejša. 
V nadaljevanju je mag. Ana Vodicar iz ZZZS podala podrobne informacije za zavarovan­ce, Ana Oblak iz MJU pa je predstavila nove funkcije sistema SPOT ter na primeru prika­zala, kako bodo delodajalci preko spletnega portala SPOT lahko dostopali do elektronskih bolniških listov za svoje zaposlene. Ob tem je pojasnila, da je za vecje subjekte na voljo tudi spletni servis, ki omogoca integracijo elektron­skega bolniškega lista v programe za obracun plac ali drug program za upravljanje s kadri. 
Na predstavitvi je projekt ocenil tudi družin-ski zdravnik Dušan Baraga, ki je sodelovanje oznacil kot zelo dobro ter potrdil, da so bile pri projektu v veliki meri upoštevane želje in po­bude zdravnikov ter ob tem dodal: »Aplikacija je vzor, kako bi lahko potekalo dobro sodelo­vanje zdravniških organizacij in ZZZS. To po­trjuje, da se da. S takšnim pristopom je ucinek boljši, zdravniki bolje sodelujejo, zmanjšajo pa se tudi nepotrebne ovire.« Na predstavitvi je dr. Baraga predstavil potek in vodenje bolniškega staleža ter poudaril, da je ta predvsem stvar dobrega sodelovanja med bolnikom in zdrav­nikom. Ocenjuje, da se z daljšanjem delovne dobe povecuje tudi število bolniških staležev, tako, da si v administraciji ambulant želijo raz­bremenitve, kako bo pri tem pomagala uvedba elektronskega bolniškega lista, pa pravi, da bo najbolje pokazala polletna evalvacija. 
Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za javno upravo Sektor za informiranje in odnose z javnostmi ZZZS 
Test neprekinjenega delovanja informacijskega sistema ZZZS 
Upravljanje informacijske tehnologije v ZZZS 
Informacijski sistem (v nadaljevanju: IS) Zavoda za zdravstve-no zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) predstavlja enega od kljucnih IS v slovenskem zdravstvu, zato je zagotavlja­nje njegovega neprekinjenega delovanja ena od pomembnejših nalog informacijskega centra ZZZS. 
ZZZS v svojem IS upravlja osebne in obcutljive osebne podat­ke, ki so potrebni za izvajanje obveznega zdravstvenega zavaro­vanja. V takšnem okolju je zato kljucno varovanje informacij, upravljanje kakovosti in omejevanje morebitne poslovne škode. 
Postopki in ukrepi za zavarovanje virov, podatkov in procesov ter zagotavljanje neprekinjenega delovanja IS predstavljajo iz­hodišce za izvajanje vecine aktivnosti. Opredeljeni so v varno­stni politiki in drugih internih aktih ZZZS in temeljijo pred­vsem na priporocilih standarda ISO/IEC 27000. 
Tudi številni revizijski pregledi, tako s strani ZZZS Sektorja za notranje revidiranje, kot tudi s strani zunanjih institucij in re-vizorjev, narekujejo stalno skrb za dosledno izvajanje in nad­ziranje organizacijskih in tehnicnih ukrepov, ki pripomorejo k višji kakovosti, boljšemu varovanju in visoki razpoložljivosti IS. 
Vzpostavitev rezervnega podatkovnega centra 
Zavedajoc se pomembnosti neprekinjenega delovanja IS ZZZS je bila v okviru Strateškega razvojnega programa ZZZS za ob-dobje od 2014 do 2019 sprejeta razvojna naloga, ki je zahtevala pripravo izhodišc in vzpostavitev novega rezervnega podatkov­nega centra IS ZZZS. 
ZZZS je v skladu s to nalogo že leta 2018 vzpostavil rezervni podatkovni center na bližnji lokaciji, ki je v takšnih IS nujno potreben, saj z razdelitvijo delujoce arhitekture med centralno lokacijo in rezervnim podatkovnim centrom zagotavlja prica­kovano raven neprekinjenega delovanja IS in varovanje podat­kov pred izgubo. 
Po vzpostavitvi rezervnega podatkovnega centra smo v zacetku leta 2019 izvedli stabilizacijo in optimizacijo njegovega delova­nja ter dokumentiranje rešitev nove postavitve IS. S tem je novi rezervni podatkovni center zaživel v polni meri. 
Poleg analiz, izvedenih v okviru postavitve novega rezervne­ga podatkovnega centra, je nova postavitev IS zahtevala tudi pregled ustreznosti organizacijskih in tehnicnih ukrepov za zagotavljanje kakovosti, varovanja in visoke razpoložljivoist IS. 
Pomembno nalogo v okviru teh aktivnosti je predstavljalo te­stiranje neprekinjenega delovanja IS ZZZS, ki smo ga izvedli na podlagi Nacrta neprekinjenega delovanja IS ZZZS. Dodatne naloge pa je v okviru revidiranja ucinkovitosti ZZZS pri upra­vljanju neprekinjenega poslovanja priporocilo tudi Racunsko sodišce. 
Test neprekinjenega delovanja IS ZZZS 
Na podlagi Nacrta neprekinjenega delovanja IS Zavoda in pri­porocil Racunskega sodišca, ki so zajemala nadzorovan prenos delovanja IS na rezervni podatkovni center in test nepreki­njenega delovanja IS ZZZS, smo izvedli celovit test nepreki­njenega delovanja IS ZZZS. Obsegal je zelo kompleksne nalo­ge, ki so zahtevale visoko strokovno usposobljenost kadrov ter usklajenost in medsebojno sodelovanje vseh sodelujocih ekip. 
Že v fazi vzpostavitve rezervnega podatkovnega centra je bilo izvedeno testiranje njegove celotne funkcionalnosti. Praktic­nega preizkusa delovanja rezervnega podatkovnega centra po stabilizaciji in optimizaciji nismo izvedli. Test neprekinjenega delovanja je bil tako namenjen tudi prakticnemu preizkusu de­lovanja IS ZZZS na lokaciji rezevnega podatkovnega centra. 
Nadzorovan prenos delovanja IS na rezervni podatkovni center 
Sredi oktobra 2019 smo najprej izvedli nadzorovan prenos de­lovanja IS na rezervni podatkovni center ZZZS. Po prenosu delovanja IS na rezervni podatkovni center je bilo preizkušeno delovanje celotne arhitekture IS ZZZS ter aplikacij, namenjenih podpori poslovanja. 
Naloge smo nacrtovali tako, da so v najmanjši možni meri vpli-vale na delovanje celotnega IS ZZZS, informacijsko opremo ali pomembnejše poslovne procese. 
V okviru nadzorovanega prenosa smo izvedli: 
• 
testiranje odzivnosti sodelavcev v pripravljenosti in podpor­nih skupin poslovnih subjektov, ki izvajajo naloge tehnicne pomoci, 

• 
prekinitev povezav do sistemov za varnostno kopiranje po­datkov na centralni lokaciji, 

• 
prenos delovanja strežnikov iz centralne lokacije na lokacijo rezervnega podatkovnega centra, 

• 
prenos delovanja omrežnih komponent na lokacijo rezerv­nega podatkovnega centra, 

• 
prekinitev omrežnih povezav med centralno lokacijo in lo-kacijo rezervnega podatkovnega centra. 


• prenos delovanja aplikacijskih okolij iz centralne lokacije na 
rezervni podatkovni center. Tako smo prenesli delovanje IS ZZZS na rezervni podatkovni center. Po izvedbi nadzorovanega prenosa delovanja IS ZZZS na lokacijo rezervnega podatkovnega centra, smo opravili pre­verjanje delovanja IS in preverjanje operativnih postopkov pri dostopu do lokacije rezervnega podatkovnega centra. Po uspe­šni izvedbi vseh aktivnosti smo povrnili delovanje IS ZZZS v izhodišcno stanje. 
Test neprekinjenega delovanja IS ZZZS 
Drugi del nalog je obsegal test neprekinjenega delovanja IS ZZZS, ki smo ga izvedli konec decembra 2019. V okviru testa neprekinjenega delovanja IS smo izvedli: 
• 
poseg na transformatorski postaji centralne lokacije, v sklo­pu katerega je bilo izvedeno preverjanje delovanja dizelskega agregata in UPS naprav, ki zagotavljajo neprekinjeno delova­nje kljucnih komponent centralnega IS ZZZS, 

• 
kontrolo delovanja infrastrukturnih komponent VVSP, pre­gled jeklenk požarnega sistema VVSP, opravljen je bil tudi inšpekcijski pregled požarnega inšpektorja ter 

• 
simulacijo napake na centralni lokaciji IS ZZZS. 


Ugotovitve 
Naloge, ki so bile opravljene v okviru celovitega testiranja ne­prekinjega delovanja IS ZZZS, so bile izvedene pravocasno, brez vecjih zapletov, kar dokazuje kakovostno pripravo, izved­bo in sodelovanje. 
Izvedba celovitega testiranja neprekinjenega delovanja ne bi bila mogoca brez požrtvovalnega dela strokovnjakov ZZZS in mocne podpore vodstva PE Informacijski center in ostalih enot ZZZS. Pri vseh nalogah so sodelovali tudi naši strateški poslov­ni partnerji, med katerimi je treba posebej izpostaviti podjetja: IBM, NIL in S&T. 
Ob izvedbi se je sicer pokazalo nekaj nepravilnosti in manjših napak. To je osnova za predlagane ukrepe, odpravo nepravil­nosti in napak ter izboljšave IS ZZZS v prihodnje. Nekatere ukrepe za odpravo manjših napak in izboljšave smo izpeljali že med samim prenosom delovanja IS ZZZS na na rezervni po­datkovni center, posamezni ukrepi pa bodo izvedeni naknadno z dograditvami sistema in dodatnimi popravki. 
Branko Rudolf Nives Meserko 
EasyVista – orodje za podporo procesa pomoci uporabnikom 
V Podrocni enoti Informacijski center smo v lanskem letu uvedli novo orodje EasyVista, s katerim si pomagamo pri procesu vodenja podpore uporabnikom. Gre za orodje istoi­menskega podjetja, ki je eno izmed mnogih orodij, ki ponujajo veliko razlicnih funkcional­nosti in možnosti za podporo procesov pomoci uporabnikov. S povecevanjem kompleksnosti sistema, ki je posledica vse vecjega števila reši­tev, sistemov in podrocij, s katerimi se ukvar­jajo uporabniki, se povecuje tudi zahtevnost podpore tem uporabnikom. Izbrano orodje je mogoce dokaj enostavno in skoraj brez pro-gramiranja prilagoditi procesom v posamezni organizaciji. Orodje temelji na t.i. metodologiji ITIL (Information Technology Infrastructure Library), ki je niz podrobnih praks za upravlja­nje storitev IT (ITSM) in ki se osredotoca na 
uskladitev IT storitev s potrebami poslovanja. Organizaciji omogoca, da vzpostavi izhodišce, iz katerega lahko nacrtuje, izvaja in meri posa­mezne postopke. 
Cilj uvedbe in uporabe orodja v ZZZS je poe­nostavitev zajema, vodenja, reševanja in upra­vljanja incidentov (prekinitev ali zmanjšanje kakovosti storitev ali opreme) in storitvenih zahtevkov (zahtevek uporabnika za storitev ali standardno opremo). Orodje prav tako omo­goca izdelavo baze znanja in deljenje tega zna­nja med posameznimi enotami in oddelki, kar še olajša podporo pomoci uporabnikom. Poleg tega omogoca sprotno spremljanje, izdelavo statistik, izvedbo porocil in s tem boljši nad­zor in pregled nad delovanjem informacijskega sistema. 

Slika 1. Videz vmesnika za podporne skupine s pregledom incidentov. 

Slika 2. Primer porocila iz orodja. 
Za uvedbo je bilo izdelano in sprejeto »Orga-nizacijsko navodilo o izvajanju podpore upo­rabnikom«. 
Za prijavljanje incidentov oz. storitvenih zah­tevkov s strani uporabnikov samih smo do-polnili ZZZS aplikacije tako, da lahko uporab­nik sam zase odpre incident, ki je avtomatsko dodeljen ustrezni podporni skupini, glede na lokacijo uporabnika ali tip napake. Uporab­nik lahko prijavi nov incident oz. storitveni zahtevek tudi za sodelavca. Prosimo vas, da za odpiranje incidentov in zahtevkov v cim vecji meri uporabljate prijavo prek ZZZS aplikacij. O napredku pri odpravi napak je uporabnik obvešcen po elektronski pošti. 
Blaž Zadel 

Interni izobraževalni programi v letu 2019 

Vsak drobec znanja, ki ga ucenec pridobi sam 
– vsak problem, ki ga sam reši – postane mno-go bolj njegov, kot bi bil sicer. 
Leonardo Da Vinci 
Ko slišimo besedo uciti se, se v vecini nas vzbudi neprijeten obcutek. Ta je povezan z zgodnjimi izkušnjami z našo šolo, ko je ukaz: »Uci se!« po­menil, da ne smemo poceti tistega, kar bi radi, temvec se moramo posvetiti necemu, kar nas sploh ne zanima in kar so nam namenili odrasli. 
V resnici pomeni »uciti se« vse kaj drugega. Pomeni spoznavati nekaj novega, pridobiva-ti novo vedenje, nove izkušnje, razvijati nove spretnosti, odkrivati neznana podrocja, ra­zumeti sebe in svet, v katerem živimo ter se v njem cim bolje znajti. 
Ucenje je kot veslanje proti toku: ce nehamo veslati, se coln ne le ustavi, ampak zacne drseti nazaj. Clovek se z ucenjem nenehno spremi­nja. To je pa nujno potrebno, saj se vse okoli nas bliskovito spreminja in prinaša vedno nove izzive. Pod vplivom ucenja se spreminja naše delovanje, vedenje, cutenje in mišljenje. 
Življenje posameznika je preobremenjeno, da bi vse, kar potrebuje »za veslanje proti toku« odkrival sam, študiral, se prebijal do bistva, za-to je zelo pomembna vloga vodij in strokovne – kadrovske službe, da pravocasno prepoznamo potrebe, da sodelavce na ustrezen nacin sezna­njamo z novostmi in vas na ta nacin oboroži-mo s še vec znanji, vešcinami in spretnostmi za še boljše opravljanje nalog in za zagotovitev dobre delovne ucinkovitosti, navkljub zuna­njim spremembam in posledicam stresnega 
nacina življenja. Zavedamo se pomena izobraževanja, saj smo zaposleni s svojim znanjem, motivacijo in pri­padnostjo, pomemben kapital, v katerega je potrebno vlagati in ga razvijati. 
Izobraževanju posvecamo veliko pozornost. Izbiramo najbolj ustrezne vsebine izobraževanj in najboljše izvajalce. 
Težimo k izvedbi cim vec interaktivnih delav­nic. Takšnih, ki zahtevajo aktivno vlogo ude­ležencev, in ki jim nudijo vsebine, ki jih lahko uspešno uporabljajo pri delu in v vsakdanjem življenju. 
Sledili smo Strateškemu razvojnemu programu za obdobje od 2014 do 2019, v katerem je zapi­san dolgorocni cilj: krepiti kadrovski potencial strokovne službe. Planiranje in izvajanje izo­braževanj v letu 2019 je v celoti podpiralo ta cilj in usmeritve iz Poslovnega plana Zavoda za leto 2019. V Katalogu internih izobraževalnih programov smo dolocili cilje, vsebine, termine, ciljne skupine in izvajalce posameznih pro-gramov. Ker je izobraževanje živ proces, smo urnik sproti dopolnjevali in ažurirali. Vecina komunikacije je potekala preko modula Izo­braževanje v aplikaciji eHRM. 
Pri programih za pridobivanje vešcin in spre­tnosti smo dali najvecji poudarek novim tehni­kam in vešcinam vodenja za uspešno delo vo­dij, vešcinam za ucinkovito medgeneracijsko sodelovanje in razvoj komunikacijskih vešcin. 
Izobraževalni programi s podrocja vešcin 
1. Voditeljska orodjarnica 
Pri ustvarjanju in ohranjanju motivacije in ne­nehnem osebnostnem razvoju ter napredova­nju je pomembno, da pomagamo sodelavcem uciti se iz lastnih napak, kar je predpogoj za uspešen razvoj. Natancna, pravocasna in is-krena povratna informacija lahko prispeva k spremembi, dobrim medsebojnim odnosom in ucinkovitemu komuniciranju. Vešcina po­dajanja povratne informacije (pohvala, kritika, usmeritev...) je eno izmed temeljnih lastnosti dobrega vodje in kljucnih orodij vodenja. Na delavnici boste osvojili in preizkusili prakticno uporabo tudi drugih orodij vodenja: vprašanja, aktivno poslušanje, delegiranje, pohvala, kon­struktivna kritika, vodenje internih sestankov, motiviranje in timsko delo. 
Cilj delavnice je bil: 
- pridobiti vešcine za vodenje na osnovi postavljanja visoko kakovostnih vpra­šanj, ki aktivirajo sodelavca, 
- prepoznati razlicne ravni zavzetosti so-delavcev in temu primerno pristopiti, motivirati in delegirati odgovornost za realizacijo zastavljenih nalog, 
- izogniti se tipicnim pastem vodenja in posledicno postati boljši vodja, 
- izboljšati delegiranje in aplicirati osnov­ne vzvode delegiranja, ki jih imate na vo­ljo kot vodja, 
- aktivno spremljati sodelavce in izkori­stiti osnovne mehanizme za izboljšanje motivacije sodelavcev. 
Vsebina je bila: 
- vodenje s pomocjo postavljanja pravih vprašanj, 
- matrika vodenja: kako kot vodja prepo­znati razlicne ravni zavzetosti sodelavcev in temu primerno pristopiti, motivirati in delegirati odgovornost za realizacijo zastavljenih nalog, 



- v cem je razlika med delegiranjem in obratnim delegiranjem in zakaj je to po­membno za vas (kdo vodi koga?), 
- prakticen princip razumevanja 4 kljuc­nih vprašanj, ki si jih zastavljajo vaši so-delavci, 
- mini kreativni team building: »zgradimo stolp«, 
- model 3 P-jev (pomembnost, pripa­dnost, povezanost) kot temelj motivira­nja in ucinkovitega delovanja vodje, 
- model spremljanja zaposlenega, 
- 8 pasti vodenja in kako se jim izogniti v praksi? 
Mnenje udeleženke delavnice: najlepša hvalaza super delavnico. Zelo je bila zanimiva, hi-tro je minila (kar je dobro) in mislim, da mi je tudi koristila. Se bom potrudila, da bom im­plementirala pridobljene informacije. Gradivo pa mi bo zagotovo prišlo prav, ko bom naletela na težavo/e. 
Kljucna koncepta delegiranja sta odgovornost in pooblastila: 

2. Ucinkovito obvladovanje vsakodnevnih vodstvenih izzivov 
Vodenje je kompleksna in zapletena zadeva. Ta fenomen lahko opredelimo kot umetnost vpli­vati na druge, da si želijo narediti nekaj, za kar si preprican, da mora biti storjeno. Da je vode­nje umetnost, pomeni, da vodja potrebuje po­sebne sposobnosti in vešcine, saj se z umetno­stjo ne more ukvarjati prav vsak. Vodje lahko. 
Namen ter kljucne koristi delavnice so bili: 
- izboljšati nacin vodenja in koordinacije internih sestankov, 
- pozitivno vplivati na povecanje produk­tivnosti tima (krajši sestanki, bolje orga­nizirani in koordinirani, lahko tudi manj sestankov, …), 
- prepoznati razlicne ravni zavzetosti so-delavcev in temu primerno pristopiti, motivirati in delegirati odgovornost za realizacijo zastavljenih nalog, 
- povecati izplen izvedbe sestankov zara­di konkretizacije follow up aktivnosti po zakljucenih sestankih in boljšega delegi­ranja odgovornosti udeležencev, 
- razumeti motivacijske dejavnike in upo­rabiti motivacijske sprožilce, 
- povecati medsebojno spoštovanje in za­upanje med razlicnimi generacijami v timu, 
- vec samodiscipline, osredotocenosti in odlocnosti pri vodenju, - povezati tim in izkoristiti njegove poten­ciale. Vsebina delavnice je bila: 
1. 
model 3 P-jev kot temelj motiviranja in ucinkovitega delovanja vodje, ki temeljijo na tem, kako se sodelavci pocutijo in na ka­tere imate kot vodja velik vpliv. 

2. 
Vodenje s pomocjo postavljanja pravih vprašanj, ki sodelavca stimulirajo k aktiv­nemu reševanju obstojecih situacij. 

3. 
Ucinkovita povratna informacija – feed­back kot orodje zmagovalcev. 

4. 
Matrika vodenja: kako kot vodja prepoznati razlicne ravni zavzetosti sodelavcev in temu primerno pristopiti, motivirati in delegirati odgovornost za realizacijo zastavljenih nalog. 

5. 
V cem je razlika med delegiranjem in obra­tnim delegiranjem in zakaj je to pomembno za vas (kdo vodi koga)? 

6. 
PIPS – model spremljanja zaposlenega ŕ na kaj je priporocljivo biti pozoren pri vsako­dnevnem vodenju svojih sodelavcev. 

7. 
8 pasti vodenja in kako se jim izogniti v praksi. 

8. 
Ucinkovito vodenje internih sestankov 

9. 
Mini kreativni tim building – namen je iz­postaviti pomen timskega dela in povezova­


nje znotraj tima in med razlicnimi oddelki za boljše doseganje rezultatov in vec zado­voljstva pri delu. 
10.Pomen zmagovalne naravnanosti vodij za vec uspeha. 
Obe delavnici je vodil mag. Bojan Kranjc. 

3. Identifikacija in ravnanje s kljucnimi kadri – Talent manager - Kdo je talent, klasifikacija talentov. 
Cloveški kapital je edini, ki ga lahko nenehno razvijamo. Je gradnik intelektualnega kapitala. Je znanje, ki ga naš Zavod potrebuje. Nosilce tega znanja danes poimenu­jemo tudi kljucni kadri. Pa jih znamo odkriti in z njimi pravilno ravnati? 
Delavnica je bila namenje­na vodjem, ki so/bodo ude­leženi pri procesu iskanja kljucnih kadrov in so/bodo odgovorni za njihov razvoj, saj bomo na Zavodu inten­zivno pristopili k razvojnim aktivnostim na tem podro-cju. Poseben poudarek je bil dan nacrtovanju kariernega razvoja zaposlenih, pripravi individualnih razvojnih nacrtov zaposlenih, predvsem kljucnih kadrov pri katerih odkriva­nju oziroma prepoznavanju ste kljucni nepo­sredni vodje. 
Upravljanje s kadri je na Zavodu še vedno do-mena kadrovske službe, zato je bil na delavnici poudarjen pomen in vloga vseh vodij pri tej nalogi. Vodje v najvecji meri vplivajo na od-nose med sodelavci ter njihovo motivacijo in zavzetostjo za delo. 
Vsebina je bila naslednja: 
- Strateško upravljanje s cloveškimi viri – spremenjena vloga kadrovske funkcije. 
- Odlocilna vloga neposrednih vodij pri prepoznavanju talentov in ustreznem ravnanju za njihov razvoj. 
- Koristi upravljanja s talenti. - Prepoznavanje kljucnih delovnih mest in kljucnih zaposlenih. 

- Proces upravljanja s talenti. 
- Razlicni pristopi k upravljanju s talenti. 
- Razlicnost generacij. 
- Vojna za talente. 
- Vloge razlicnih deležnikov pri upravlja­nju s talenti. 
- Nekatere dobre prakse upravljanja s ta­lenti. 
- Vprašanja udeležencev, prakticni prime-ri, izmenjava mnenj. 
Kljucne ugotovitve izvajalca Klemna Žiberta: 
Izvedba vseh treh delavnic je potekala v spro-šcenem vzdušju, z vkljucevanjem udeležencev, s poudarkom na refleksiji udeležencev, njiho­vih obcutkih, morebitnih dilemah in stališcih. 
Udeleženci razumejo proces spreminjanja na ZZZS. Razumejo vlogo ZZZS ter strategijo in s tem povezane usmeritve. Med udeleženci je bilo zaznati relativno visoko poistovetenost z ZZZS (npr. jasno prepoznavanje percepcije ZZZS kot delodajalca, konkurencnih prednosti ZZZS kot delodajalca itd.). Prav tako udele­ženci generalno razumejo svojo vlogo ter pozi­tivno gledajo na izvrševanje zastavljene kadro­vske strategije. 
Kljucne dileme: 
Udeleženci so praviloma razumeli svojo vlogo, ki jo bodo kot vodje opravljali pri upravljanju s talenti. Izražajo predvsem dileme glede nasle­dnjih dejavnikov: 
– 
udeleženci ocenjujejo, da je starostna struk­tura zaposlenih na ZZZS takšna, da prevla­dujejo zaposleni, ki so vecino svoje delovne kariere zaposleni na ZZZS – ocenjujejo, da takšna struktura ni ustrezna za prepoznava­nje talentov, saj pogrešajo dotok »svežega« kadra; 

– 
udeleženci jasno izpostavljajo, da bi filozo­fija upravljanja s talenti morala doseci vse strukture vodenja ZZZS – torej tudi vodje, ki so hierarhicno nadrejeni udeležencem delav­nic; 

– 
med delom (sicer manjših) udeležencev je bilo prepoznati dvom glede ustrezne podpore celotnega ZZZS upravljanju s talenti. 


Predlogi: 
Upoštevajoc ugotovljeno in predstavljeno sta­nje ter kljucne dileme, predlagam naslednje: 
– 
izvedba delavnice za višji menedžment ZZZS – tako bodo vsi kljucni deležniki ZZZS spoznali celovitost upravljanja s talenti in s tem povezano svojo vlogo; 

– 
izvedba krajših informativnih delavnic upravljanja s talenti za zaposlene, ki bodo prepoznali kot talenti na ZZZS. 


Vrhunska komunikacija z zahtevnimi strankami 
Delavnica je bila namenjena vsem tistim zapo­slenim, ki imajo neposreden stik s strankami (osebno, po telefonu in po e-mailu). Pomemb-no je razumeti stranko in z njo imeti profesi­onalen pristop v vseh oblikah komunikacije. Sodobna custveno inteligentna in situacijsko prilagodljiva komunikacija predstavlja temelj operativne delovne odlicnosti. 
Delavnica je vkljucevala sodobna pravila za vsakodnevno medsebojno komunikacijo v ti-mu in sodelovanje s strankami, sodobne pe­dagoške pristope, razlicne nacine za gradnjo odnosa in ohranjanje zaupanja strank, dvig osebne profesionalnosti in ucinkovitosti na de­lovnem mestu. 
Z udeležbo na delavnici, katere izvedba je te­meljila na uporabi prakticnih in preverjenih pristopov, naj bi udeleženci postali bolj inova­tivni in prepricljivi pri iskanju rešitev za stran­ke, bolj fleksibilni in prepricljivi v gradnji sode­lovalnih in dolgorocno bogatih medsebojnih odnosov. Poanta je v razumevanju sprememb v nacinu dela, ki zahteva od zaposlenih, da ra­zumejo in v praksi uporabljajo ucinkovite ko­munikacijske tehnike in pristope. V telefonski in elektronski komunikaciji imajo besede od-locilen pomen. Namen te delavnice je bil tudi pridobiti in natrenirati smiselno in ucinkovito uporabo besed, besednih formulacij in struk­turirati elektronsko sporocilo, ki bo pozitivno, profesionalno in konstruktivno za obe strani. 
Vsebina je bila naslednja: 
• 
»Samo-analiza« uspeha v telefonski, elek­tronski in neposredni (»face to face«) ko­munikaciji. 

• 
Formula zaupanja: kdo so gradniki in ubi­jalci zaupanja, kaj lahko vsak posameznik naredi za maksimalno raven zaupanja, ki je osnova za neposredno in iskreno komuni­kacijo s stranko. 

• 
MODEL 7 P minus – ubijalci in pasti ucin­kovite komunikacije s strankami + MODEL 7 P plus – gradniki ucinkovite komunikacije s strankami. 

• 
Moc osebne komunikacije in 5 stebrov uspeha za ucinkovito komunikacijo s stran­ko. Najvecje in najbolj uporabne skrivnosti neverbalne komunikacije. 

• 
Prakticna delavnica analiza vedenjski stilov. Komunikacijska retorika in pogovor s stran­ko: besede, stavki in fraze, ki imajo veliko komunikacijsko moc in pozitivno vplivajo na stranko. 



• 
Kako strukturirati in pripraviti jasno, kratko in jedrnato sporocilo za stranko po najbolj logicnem principu UJZ (uvod – jedro – za­kljucek)? 

• 
Tipicne napake, ki jih pocnemo v telefonski komunikaciji in kako se jim izogniti, 

• 
8 principov ucinkovite telefonske komuni­kacije. 

• 
Dobra praksa elektronske komunikacije. 


Izvedeni sta bili dve delavnici, izvajalki pa sta bili Tadeja Kranjc in Vesna Rizman. 

Generacijski trk – odlicna timska povezanost razlicnih generacij 

So izredno timsko usmerjeni in so lahko glasnik organizacijske kulture v podjetju. 
So izredno samostojni in ekonomicni. 
Drugace dojemajo avtoriteto in želijo biti nosilec spremembe. 
Trk razlicnih generacij pomeni, da zaposleni razlicnih starosti s seboj na delovno mesto prinašamo razlicne vrednote in pristo­pe k delu. Nacin, kako se soocamo z drugacnimi od sebe, lahko prinese razlicne izide. Za obvladovanje prihajajocih demograf­skih sprememb je kljucen razvoj novih oblik solidarnosti, pozi­tivne komunikacije, ucinkovitega reševanja konfliktnih situacij, primerna motivacija delodajalca k medsebojni podpori, ucenju in prenosu znanja, izkušenj med generacijami. Tovrstne kom­petence predstavljajo temelj odlicnosti vsakodnevnega delova­nja na delovnem mestu. Bistvo je v razumevanju sprememb v nacinu dela, ki zahteva od nas, da razumemo in v praksi upora­bljamo ucinkovite komunikacijske tehnike in pristope. 
Delavnica je vkljucevala razlicne vsebinske sklope iz podrocja ucinkovite medsebojne komunikacije, motivacije in reševanja konfliktnih situacij. Pozitivna komunikacija = aktivna komunika­cija, ki temelji na ucinkoviti uporabi TOP komunikacijskih tehnik. 
Z letom 2020 se bo na trgu delovne sile srecevalo že 5 generacij: 
Vsebina je bila naslednja: 
• 
Na katerih principih temelji timsko delo? 

• 
Kateri dejavniki vplivajo na motivacijo v timu? 

• 
Kako delujejo ucinkoviti timi in kaj je X faktor, ki najbolj na­tancno pokaže na uspeh tima? 



• 
»Kdo sem v oceh casa« –> spoznajmo svojo generacijo. 

• 
Znacilnosti baby boom, X in Y generacije. 

• 
Razlogi, zakaj bi se sploh ukvarjal s problematiko medgene­racijskega sodelovanja v Zavodu –> demografski trendi in statisticna (ne)resnica. 

• 
Pomen in namen (obratnega) mentorstva. 

• 
Koristi (obratnega) mentorstva. 

• 
Razlika med obratnim in tradicionalnim mentorstvom. 


Koristi in namen delavnice pa: 
• 
Zmanjševanje konfliktnih situacij. 

• 
Razvoj motivacijskih dejavnikov, ki ustrezajo posameznim generacijam. 

• 
Medsebojno spoštovanje in zaupanje med razlicnimi gene-racijami. 

• 
Sodelovanje med zaposlenimi razlicnih starosti in posledic­no povišana ucinkovitost delovnih rezultatov. 

• 
Pozitivna organizacijska klima za ucenje, prilagajanje spre­membam in sprejemanje drugacnosti. 




Obvladovanje custev in medgeneracijsko sodelovanje 
Custva igrajo pomembno vlogo v našem življenju. So del nas, ne moremo jih zanikati, jih poteptati ali se pred njimi skriti. Vse dokler prihajamo na delo, »oboroženi« s pozitivnimi cu-stvi, se z njimi niti ne ukvarjamo. A pridejo dnevi, ko se prikra­dejo tudi negativna custva. Kaj narediti takrat, kako se spraviti nazaj v prijetna custva, kako si pomagati, da ne bodo posledic mojih burnih reakcij obcutili tudi drugi (sodelavci, stranke). Obstajajo tehnike in nacini za upravljanje z lastnimi custvi. Na delavnici so jih spoznali, jih preizkusili in potrdili dejstvo, da smo samo mi gospodar naših custev. Na to temo obstaja lepa misel: Cesar se ne zavedam, me drži v oblasti, cesar se zave-dam, lahko spremenim. (J. Krishnamurti) 
Marsikaj pa lahko spremenimo tudi v naših odnosih, sodelo­vanju, še zlasti, ko govorimo o medgeneracijskem sodelovanju. Teorijo na to temo že obvladamo, a v praksi se veckrat zalomi. Zato so skozi interaktiven in zabaven nacin ugotavljali, kako lahko »mladi in manj mladi« odlicno sodelujemo, se marsikaj naucimo eden od drugega in s skupnimi mocmi dosežemo vec. 
Vodilo delavnice je bilo doseci harmonicne odnose, medgene­racijsko povezanost in zvrhano mero pozitivnih custev. 
Koristi in namen delavnice: 
• 
utrditi in poglobiti medgeneracijsko sodelovanje in prenos znanja med sodelavci, 

• okrepiti zavedanje, da delujemo kot celota (ne kot posame­zniki) in to ne glede na starost in razlicnost posameznikov, 

• 
nadgraditi vešcine, ki vplivajo na medsebojne odnose, zado­voljstvo posameznika in uspešnost tima/oddelka, 

• 
prepreciti, da nas sodelavci, nadrejeni, stranke, poslovni partnerji in drugi dejavniki spravljajo v neprijetna custva (jeza, razocaranje, prizadetost, žalost…), 

• 
spoznati, kako imeti custva pod nadzorom in kako se od­zivati v konfliktnih, stresnih in custveno neprijetnih situ-acijah, 

• obvladati in upravljati z negativnimi custvi, ne da bi jih po­tlacili, 

• 
spoznati in preizkusiti uporabne tehnike za obvladovanje custev ter zajeziti »jamralni sindrom«. 


Vsebina pa naslednja: 
• 
Nujnost medgeneracijskega sodelovanja, timskega dela in prenosa znanja. 

• 
Ustvarjanje medsebojnega zaupanja in spoštovanja med so-delavci. 

• 
Medgeneracijska soodvisnost, odnosi med generacijami in kako s posamezno generacijo. 

• 
Medgeneracijska komunikacija za konstruktivno reševanje izzivov, konfliktov. 

• 
Gradnja zaupanja, pripadnosti in pozitivnega vzdušja v medgeneracijskih timih/oddelkih. 

• 
Vešcine in nove oblike vedenja, ki vplivajo na medsebojne odnose, komunikacijo in ucinkovitejše medgeneracijsko so-delovanje. 

• 
Neprijetna custva na delovnem mestu in kaj z njimi. 

• 
Top 5 sprožilcev – prepoznavanje situacij, ki mi povzrocajo neprijetna custva. 


• 
Nevarnost custvene ugrabitve, posledice in kako jo prepre-citi. 

• 
Kako nadzirati jezo, predno jeza nadzira nas (tehnika nad­zorovanja ognja in druge uporabne tehnike obvladovanja jeze). 

• 
Moc pozitivne naravnanosti in nadzor naših misli. 

• 
Prakticne tehnike za obvladovanja negativnih custev in tehnike za krepitev pozitivnega mišljenja (demonstracija in preizkus tehnik). 



Jeza kot najpogostejše custvo 
Dva mita o jezi: 
1. 
Jezo lahko izraziš kadarkoli in kakorkoli želiš. 

2. 
Jezo lahko potlaciš in ti sploh ni treba biti jezen. Jeza je eno najpogostejših obcutenih custvenih stanj, pa tudi tisto, ki ga je najtežje custveno obvladati. Podobno kot strah je obramb-no custvo. 


“Vsakdo se lahko razjezi, to ni težko. A biti jezen na pravo osebo, v pravi meri, v pravem trenutku, s pravim name-nom in na pravi nacin – to ni lahko.” 
      (Aristotel). 
Upravljanje z jezo in 2 hitri tehniki: 
1)Tehnika preokvirjanja: 
• 
Spremenimo svoj pogled na dogodek/odmislim. 

• 
Raziskave kažejo, da ko smo jezni, aktivno razmišljamo o dogodku ali provokaciji, ki nas je razjezila. Vec casa, ki ga porabimo za to, vec opravicil in potrditev dobimo za našo jezo. 


2) Tehnika premora (ohlajevanje). 
• 
Se odmaknem od dogodka/osebe v okolje, kjer ni provoka­cij. 

• 
Zapustite situacijo, ki vam povzroca stopnjevanje jeze (kot preventiva ali takojšnja strategija). 


Še nekaj prakticnih nasvetov in smernic za obvladovanje la-stnih custev: 
1. 
Poskrbite zase na fizicni ravni (zadostna kolicina spanca, zdrava prehrana in redno gibanje. 

2. 
Prepoznavajte situacije, ki sprožajo neželena custva (custve­ni dnevnik). 



3. 
Izrazite custvo (govorite, zapišite, kricite v gozdu/avtu, jo­kajte …). 

4. 
Sprošcanje (dihalne vaje, meditacija, vizualizacija, joga, pro-gresivna relaksacija, smeh … ). 

5. 
Nadzor misli (notranji dialogi/pozitivne misli). 

6. 
Pogovor z zaupnikom (sodelavec, prijatelj, partner …). 

7. 
Krepitev pozitivne naravnanosti. 


Kaj se lahko generacije naucijo ena od druge: 
• 
ravnanja s sodobnimi IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije), 

• 
tuji jeziki, 

• 
jasnost komuniciranja, 

• 
reševanje konfliktov in komuniciranje na višji miselni ravni, 

• 
inovativni pristop k reševanju problemov STAREJŠI OD MLAJŠIH, 

• 
življenjske modrosti in izkušnje, • osnovne vešcine, 

• 
katera orodja imajo zares ucinke in s katerimi dosegamo ve-cjo kakovost življenja, 

• 
sistemska analiza informacij, 

• 
sistemski pristop k reševanju problemov. 


Zaznava izvajalke Suzane Poznic Cižek: 
• 
sodelovanje udeležencev je bilo na zacetku še malo zadržano, tekom delavnice pa so se sprostili, odprli, aktivno sodelovali in pozitivno sprejemali vsebine. 

• 
Vseh vaj in izzivov so se lotili zavzeto, ponotranjili ugotovi­tve, priporocila in jih aplicirali na lastno prakso. 

• 
Skozi anonimno glasovanje so podali svoje mnenje, kako vi-dijo situacijo glede custev pri sebi in kako ocenjujejo stanje medgeneracijskega sodelovanja na ZZZS. Pokazali so zrelo samokriticnost in mocno zavedanje, da je še veliko podrocij, kjer imajo rezerve in priložnosti za izboljšave (gl. graficno po­rocilo). Opombe na podlagi grafov: 

• 
vec kot polovica udeležencev ima težave z obvladovanjem cu-stev 

• 
vec neprijetnih custev doživljajo v službi, kar 38 % jih doži­vlja vsak dan 

• 
presenetljiv je podatek, da jih veckrat v neprijetna custva spravijo sodelavci (29 %), stalne spremembe (21 %) in samo 14 % je navedlo kot krivca stranke. 

• 
Nekateri že prakticirajo nekatere tehnike za obvladovanje custev, a v glavnem takšne, ki jih lahko izvajajo šele izven službe, zato so jim bile zelo dobrodošle predstavljene tehnike, ki jih lahko uporabijo takoj, ko se pojavijo neprijetna custva 

– torej na delovnem mestu. 

• 
vec kot polovica udeležencev ocenjuje medgeneracijsko sode­lovanje z oceno slabo (24 %) in zadovoljivo (38 %) 

• 
prenos znanja pa skoraj polovica udeležencev ocenjuje z za­dovoljivo (44 %) 

• 
Smiselno je razmisliti o sistematicni vpeljavi medgeneracij­skega sodelovanja na ravni celotnega zavoda. 

• 
Precej pripomb je bilo danih tudi na racun vodij, zato predla­gam tudi kakšno delavnico za vodje, ki lahko odlocilno vpli­vajo in veliko prispevajo k boljšemu sodelovanju, odnosom in vzdušju na oddelkih. 


Prilagodljivost za spremembe 
Danes sodelovanje ni vec samoumevno, je pa nujno. Si predstavljate štiri med seboj skrega­ne veslace v colnu? Prvi se kuja, drugi je vrgel veslo v vodo, tretji razmišlja, kako bi z veslom mahnil drugega, cetrti pa leno vesla? Odno­si med zaposlenimi in dobro pocutje na de­lovnem mestu so kljucni za dobro delovanje organizacije, sodelovanje, ucinkovito reševa­nje sporov, ucenje, osebno rast, nove ideje in ustvarjanje osupljivih reci. 
Cilj delavnice je bil povezovanje sodelavcev na podlagi izkušnje dobrega in ucinkovitega sode­lovanja. 
Vsebina in nacin dela pa: 
• 
na delavnici so izvedli proces, kjer je bila kljucna tocka dela razvoj obcutka za sku­pnost, za skupno delovanje in ustvarjanje. Za skupno delovanje je potrebno najprej ob-vladati sebe in sprostiti lastne zavore, osre­dotociti se na to: »Kaj lahko naredim jaz in se ne oziram na to, cesa drugi ne naredijo.« 

• 
Nacin dela »gibanje – zavest – razvoj« omo­goca, da razvijemo strategijo, ki je pomemb­na za vsakdanje delo. V praksi to pomeni, da je treba v življenju najprej nekaj premisliti in nato narediti. 


Udeleženci so pridobili: 
• 
razumevanje lastnega prispevka k dobremu vzdušju v kolektivu, 

• 
smernice za razvoj lastne zavzetosti za dose-


ganje skupnih ciljev. Izvedli smo dve delavnici, ki jih je vodil Primož Kocar. 
Nekaj mnenj udeležencev, kaj jim je bilo v programu delavnice najbolj všec:
• 
Vsebina predavanja – razumevanje, zaveda­nje odnosov, koristno za vsakdanje življenje doma in v službi. 

• 
Sprošcenost, veliko novih ugotovitev in spo­znanj, primeri dobre prakse.

• 
Prakticna izvedba z žogicami … 




Team building – Bratovšcina sinjega galeba 
Kapitan Ugor Brancincic je bil na žalost brez posadke. Ta naj bi potegnila krajšo med sreca­njem z jato morskih psov, a to je že druga zgod­ba. Udeležencem smo dali priložnost, da se pridružijo drznemu kapitanu, ki se odpravlja na drug konec sveta, saj za ta podvig potrebuje zanesljivo posadko, ki ne bo klecnila pod priti-ski neusmiljene narave morja in mornarskega življenja. 
Bratovšcina Sinjega galeba je program prav posebnega kova. Kapitan Ugor Brancincic je udeležence postavil pred preizkus. In ker so uspešno rešili vse njegove naloge, izzive, zanke in lomilce pameti ter dokazali svojo vrednost, so postali njegova nova neustrašna posadka. 
Cilj srecanj je bil na zabaven nacin konceptov iger pobeg iz sobe in iskanje skritega zaklada, izboljšati sodelovanje in komunikacijo med posamezniki, oddelki, podrocji in sektorji. 
Izvedli smo dve ponovitvi z Žigo Novakom in Bernardom Šuticem. 


Radikalna iskrenost 
Radikalna iskrenost je pogosto neudobna, je pa nujna pri spo­znavanju razlik med problemom in polarnostjo, kar je velikega pomena pri razumevanju procesov reševanja težjih situacij. 
Cilj delavnice je bil: 
• 
spoznati procese reševanja težkih situacij, 

• 
nauciti se pomembnih komunikacijskih vzorcev za uspešno reševanje težkih situacij, 

• 
nauciti se razlicnih pristopov podajanja informacij za izbolj­šanje delovnih procesov, 

• 
predstaviti metode komunikacije v zasebnem življenju in na delovnem mestu. 


Vsebina pa: 
• 
zakaj so nekateri problemi nerešljivi, 

• 
vedenjski vzorci pri soocanju z nerešljivimi problemi, 

• 
skupni vedenjski vzorci prisotni v zasebnem življenju in na delovnem mestu, 

• 
ali lahko z nadzorom lastne komunikacije zmanjšamo mo-žnost ohlajanja odnosov tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu, 

• 
kako prekiniti nekonstruktivne vedenjske vzorce, ki slabšajo dobre medosebne odnose, 

• 
kako sporocati drug drugemu pomembne informacije, 

• 
kako se izogniti uporabi obrambnih mehanizmov, ko smo 


sooceni s kritiko. Zaradi velikega zanimanja smo izvedli tri ponovitve delavnice. 
Ocena udeležencev s strani izvajalca Janija Prgica: 
Sodelovanje: 
• 
sodelovanje udeležencev je bilo zelo dobro. V celoti gledano je to bila zelo odzivna publika, s katero je bilo lepo delati. 

• 
Menim pa, da je izjemno pomembno, da predavatelj z njimi naveže dober stik in jih potem lažje vodi. V medsebojnih 


Informatika v sodobni družbi 
razgovorih so izpostavljali tudi težave, s katerimi se soocajo pri vsakodnevnem življenju in delu, zato bi lahko hitro šli v obrambno reakcijo, ce bi jim tako pomembne teme podajali z neke »pridigarske« pozicije. 
• Presenecen sem, da jim je bilo tako všec, ker je taka tema, da ne sede vsakemu. Res me veseli, da so bili dopoldnevi dobro izkorišceni. 
Znanje: 
• 
po moji oceni so imeli udeleženci dovolj predznanja, da so dobro sodelovali. Tema je taka, da tukaj ni bilo težav. Se pa postavlja vprašanje, kdo bo z njimi to ozavešcal v prihodnje, da ne bi vsebina zbledela. Obenem bi bilo dobro, da bi nekdo v službi z njimi debatiral o teh temah, da lahko razvijajo svo­je poglede in mnenja o tovrstnih modelih. 

• 
Posebno bi poudaril, da je temo izjemno zahtevno prenašati v vsakdanje življenje in delovanje. Ker gre za naravni proces odzivanja na probleme, vecina udeležencev niti ne bo zazna-la, kadar so »pod crto«, zato je še toliko bolj pomembno, da bi se veckrat medsebojno spomnili na ta model. 


Zakljucni komentar: 
Letno srecam ogromno kolektivov. Težave, ki jih imajo, so si med seboj podobne. V nekaterih kolektivih je zelo težko vzpo­staviti stik in speljati delavnico te vrste. V vaših skupinah je to bilo lažje. Iz tega sklepam, da se trudite graditi na ljudeh. Ver­jamem, da imate tudi v vaših enotah kljub temu vrsto razlicnih težav, je pa bila zame prijetna izkušnja, da sem naletel na kolek­tiv, ki ga je bilo lažje peljati v pozitivno razmišljanje. Menim, da se vam splaca še naprej vlagati vanje. 

Mnenje udeleženca: iskreno povedano tisto, kar si vcasih zamol-
cimo in si ne priznamo. 
Informacijska tehnologija nam je prinesla veli-Vsebina delavnice je bila: ko dobrega in polno koristi, od avtomatizacije • Prednosti in pasti informacijske družbe in in s tem razbremenitve cloveka, do ucinkovi-tehnologije tejšega obvladovanja procesov, povecanja ka-• Umetna inteligenca kovosti življenja, casovnih prihrankov, lago-• Odlocitveni sistemi in razlika glede na ume­dnejšega bivanja, zabave in pocitka. Po drugi tno inteligenco strani pa se je z njeno dostopnostjo in odpr-• Socialna omrežja (FB, Twitter, ...) tostjo povecalo tveganje zlorabe informacij-• Industrija 4.0 skih sistemov in informacij, ki jih ti obdelujejo. • Digitalizacija Informacijski varnostni incidenti, ki smo jim • Kriptovalute prica, kažejo, da se družba še vedno ne zaveda • Blockchain resnosti in realnosti nevarnosti, ki jih prinaša • Digitalna Forenzika ... neprevidna raba informacijske tehnologije. Za-
Delavnico je izvedel Marko Potokar. 
to je potrebno nenehno ozavešcanje in izobra­ževanje uporabnikov. 
Programi s podrocja poslovanja zavoda 
S podrocja poslovanja – dejavnosti Zavoda smo izvedli veliko razlicnih programov. Najvecji poudarek je bil dan usposabljanju so-delavcev za pridobivanje funkcionalnih znanj za ucinkovito opravljanje nalog, ki so bila potrebna zaradi sprememb in dopolnitev zakonodaje, predpisov ter novih oziroma spremenjenih aplikacij. Pridobljeno znanje je olajšalo in poenostavilo delo zaposlenih. 
V oblikovanje vsebin in izvedbo vecine internih usposabljanj za pridobitev funkcionalnih znanj smo se vkljucevali mnogi so-delavci Zavoda. Interni predavatelji so nesebicno delili svoje znanje s sodelavci, ki so to znanje potrebovali pri delu. S tem so prispevali k skupni uspešnosti poslovanja. 
Usposabljanja, ki smo jih izvedli zaradi nove oziroma spremenjene zakonodaje in pravil ter spremenjenega nacina dela, so pred­stavljena v nadaljevanju. 
Urejanje in zavarovanje tujcev 
Urejanje zavarovanj tujcev je zelo kompleksno in specificno podrocje glede na državljanstvo tujca. Za osvežitev znanja in posledicno eno­tno obravnavo vlog za zavarovanje tujcev, je bil organiziran program na temo urejanja zavaro­vanj za tujce, ki za delo v Republiki Sloveniji potrebujejo dovoljenje. Predstavljena je bila aktualna zakonodaja s podrocja urejanja za­varovanj tujcev, tako glede urejanja zakonitega bivanja za tujce, kot tudi zakonitega opravlja­nja dela ter tematiko v povezavi z urejanjem za­varovanj za tujce, in sicer dokazila za prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanj, vse skupaj pa podkrepljeno s konkretnimi primeri. 
Izvajalci so bili Grega Malec, MDDSZ, Miho Šepec in Anka Rode, ZRSZ ter Nina Piškur, Direkcija. 
Izobraževanje za uporabnike sistema EESSI 
Zavod, kot nosilec zdravstvenega zavarovanja, sodeluje v projektu EESSI.SI pri cemer je, kot pristojni nosilec, pripravil rešitev za izmenjavo strukturiranih elektronskih dokumentov, s ka­terimi si bo z nosilci v drugih državah clanicah Evropske unije izmenjaval podatke, ki sodijo na podrocje koordinacije sistemov socialne varnosti. Da bo sistem deloval nemoteno, je bilo potrebno sodelavce, ki bodo pristojni iz­vajati navedene procese, izobraziti za uporabo tega sistema. 
Izvajalci so bili Siniša Bošnjak, Direkcija, Bilja­na Erdelic, OE Koper, Marija Törner, Vanja Ko­bentar in Boštjan Savšek, OE Ljubljana, Peter Kramberger in Igor Trcak, OE Maribor. 


Varstvo osebnih podatkov 
S ciljem spoznati novosti, ki jih prinašajo novi evropski predpi­si s podrocja varstva osebnih podatkov, kaj te novosti pomenijo ter kako in do kdaj se moramo na njih pripraviti in kaj prinaša ZVOP 2, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju je bil or-ganiziran ta program. 
Izvajalki sta bili Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle. 


Elektronski bolniški list in obracun nadomestila place 
Zavod je v sodelovanju z Ministrstvom za jav-no upravo pripravil spremembo na podrocju izdajanja in prevzemanja potrdila o upraviceni zadržanosti od dela oziroma bolniškega lista, ki ga zavarovancu izda njegov izbrani oseb­ni zdravnik ali otrokov zdravnik, in s katerim uveljavlja pravico do izplacila nadomestila pla-ce med zacasno zadržanostjo od dela. Z uved­bo elektronskega bolniškega lista bosta poeno­stavljena pridobivanje in dostop do bolniških listov. 
Pilotna uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL) je uspešno zakljucena. V mesecu no-vembru in decembru je potekala nacionalna uvedba pri izvajalcih zdravstvenih storitev, ki je bila zakljucena 1. 1. 2020. Nacionalna uved­ba elektronske rešitve za delodajalce, ki jim bo omogocala pregled in prenos elektronskega bolniškega lista preko portala SPOT (eVEM), pa bo zakljucena 1. 2. 2020. 
Cilj je bil seznaniti udeležence z vsemi novost-mi glede uvedbe eBOL ter nadgradnjo aplika­cije nadomestila. 
Izvajalci so bili Ana Vodicar, Maja Polutnik in Radmila Krunic, Direkcija, Martina Copot, OE Murska Sobota, Tomaž Marcun, Biljana Ljubic, Mitja Udovic, Zdenka Gazvoda in Slavko Vid-mar, PE IC. 

Delavnica za delavce poravnave racunov 
Namen je bil predstavitev novosti v procesu in obracunavanju zdravstvenih storitev, usmeri­tve za izvajanje kontrol, uporaba ZAS ter po­jasnila, odgovori na konkretna vprašanja ter izmenjava dobrih praks. 
Izvajalci so bili Jakob Ceglar, Janez Jeromen, Rozeta Hafner in Tatjana Kolenc, Direkcija, Magda Pušavec, OE Novo mesto, Kornelija Krašovc, OE Maribor, Dušanka Mocnik, OE Ravne, Tomaž Marcun in Ana Kozinc, PE IC. 
Izvajanje nadzorov nad dobavitelji medicinskih pripomockov 
Zavod od leta 2014, v skladu s Pravilnikom 
o izvajanju nadzorov nad dobavitelji medi­cinskih pripomockov, ki imajo sklenjeno po­godbo z ZZZS, izvaja nadzore nad izvajanjem njihovih pogodbenih obveznosti in ugotavlja izpolnjevanje dolocenih davcnih obveznosti. Ta program je bil organiziran, da bi udeležen­ce seznanili z analizo ugotovitev nadzorov v preteklih letih, ugotovitvami interne revizije in nacrtovanjem sprememb na podrocju iz­vajanja nadzorov nad dobavitelji medicinskih pripomockov ter zaradi izmenjave izkušenj in razrešitvijo dilem, ki nastajajo v tem procesu. 
Izvajalci so bili Alenka Sintic, Igor Lipušcek in Drago Perkic, Direkcija. 
Regresni postopki 
Za sodelavce, ki delajo na podrocju regresnih postopkov, smo organizirali delavnico, s katero smo želeli razširiti njihovo strokovno znanje, kar jim bo olajšalo delo v procesu izterjave re-gresnih zahtevkov v tujini in pri vodenju regre­snih postopkov zoper odgovorne delodajalce za povrnitev stroškov zdravljenja. 
Izvajalca sta bila Jasna Simcic in Borut Brezo-var, prenos dobrih praks pa je koordinirala He­lena Tajnikar, OE Maribor. 
Delavnica v zvezi z novim Pravilnikom o popisu in izrednem odpisu sredstev in obveznosti ter razpolaganju z odpisanimi premicninami 
Pravilnik o popisu in izrednem odpisu sred­stev in obveznosti ter razpolaganju z odpisa­nimi premicninami velja od oktobra 2019, de­cembra pa se je odvijal tudi redni letni popis sredstev. S ciljem, seznaniti udeležence z vlogo v tem procesu ter z vsemi spremembami in no-vostmi, je bil organiziran ta program. 
Izvajalci so bili Tatjana Kolenc, Svetlana Sava­rin in Jurij Ahacic, Direkcija, Mija Ankele Ko­kalj, OE Kranj in Simona Tomažic, PE IC. 
Usposabljanja za delo z novimi ali spremenjenimi aplikacijami: 
Aplikacija nadzori 
Informatiki Zavoda so pripravili novo aplika­cijo Nadzori, s katero bodo podprti postopki nadzorne dejavnosti ZZZS. Aplikacija se je pricela uporabljati v letu 2019 za izvajanje naj­pogostejših vsebin financno-medicinskih nad­zorov (nadzor storitev v bolnišnicnih in zunaj bolnišnicnih dejavnostih, nadzor zdravil iz se­znamov A in B ter nadzor izdaj zdravil v lekar­nah). Dokumenti, ki nastajajo med nadzorni-mi postopki (odredba, najava nadzora, zahteva za posredovanje dokumentacije, zapisnik …), bodo izdani v elektronski obliki in digitalno podpisani. 
Izvajalci so bili Ana Kozinc, Samo Šlosar in To-maž Marcun, PE IC, Jana Mrak in Marjana Ga-ber, Direkcija, Barbara Hrovatin, OE Ljubljana. 
Pogodbe z izvajalci ZS 
Obstojeca aplikacija, ki je bila uvedena leta 1999, se številnim spremembam v podatkih in postopkih, ki jih prinaša poslovno okolje, ne more vec prilagajati, zato je bila sprejeta od­locitev za razvoj nove aplikacije. Predstavitev nacina delovanja in izgleda aplikacije ter nje­na uporaba se izvaja po posameznih sklopih. V letu 2019 je bila 3. predstavitev nove aplika­cije Pogodbe z izvajalci ZS, kjer so udeleženci spoznali in prakticno preizkusili aplikacijo v delih: vnos in urejanje financnih nacrtov (izpis podatkov) in valorizacija. 
Izvajalci so bili Marija Parkelj, Direkcija, To-maž Marcun in Mateja Ošina, PE IC. 
EESSI – RINA 
Namen izobraževanja je bil seznaniti udeležen­ce z racunalniško aplikacijo RINA, v kateri se bodo izvajali poslovni procesi in z IR. 
Izvajalci so bili Siniša Bošnjak, Direkcija, Bo-štjan Savšek, OE Ljubljana, Tomaž Marcun in Simona Tomažic, PE IC. 
Aplikacija MZZ-EESSI 
Udeležencem je bilo prikazano delo z aplika­cijo MZZ–EESSI, saj pri delu v sistemu EESSI uporabljajo aplikacijo RINA, ki pa ponuja ne­katere omejene možnosti poslovanja. Zaradi tega je Zavod pripravil lastno aplikacijo MZZ­-EESSI, v kateri se bodo v zacetni fazi izvajali najpogostejši primeri poslovne uporabe oziro-ma BUC-i. 
Izvajalca sta bila Tomaž Marcun, PE IC in Šte­fan Žerdin, OE Murska Sobota. 
Zavodov analitski sistem KRON-OS 
Podatkovno skladišce KRON-OS vsebuje vec zbirk podatkov, ki nastajajo v aplikacijah Izdat­ki ZS, Nadomestila, Povracila, Evidence OZZ, IOZ,... Vnaprej pripravljena porocila omogo-cajo spremljanje podatkov iz razlicnih vidikov, kot npr.: zdravstvene kronologije zavarovani oseb, za obracunske modele, socasno opravlje­ne storitve, odhodek o zavarovani osebi,… Po-datkovno skladišce omogoca tudi druge vidike analiziranja, ki bodo potrebni glede na pobude zavarovanih oseb, zdravstvene stroke, politike idr. ali za obvladovanje novih tveganj in izzi­vov, ki se bodo pojavili v prihodnje. 
Izvajalka je bila Metka Nussdorfer, PE IC. 
Organizirali smo racunalniška tecaja: 
• 
Excel, nadaljevalni, izvajalec je bil Tibor Ka­rakatic, OE Murska Sobota. 

• 
Delo z operacijskim sistemom Windows 10, izvajalec je bil Žiga Kapus, PE IC. 



Na lokaciji v Ljubljani ter po obmocnih enotah smo izvajali usposabljanja in preizkuse znanj skladno z dolocili Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter požarne varnosti. 
Vaje evakuacije smo izvedli na vseh enotah, 
kjer je to potrebno, skladno s Pravilnikom o 
požarnem redu. 
Za sodelavce, ki so po posameznih enotah poo­blašceni za izvajanje evakuacije, zacetnega ga­šenja požarov in izklop elektricnega toka, smo organizirali posebno usposabljanje na to temo. 
Osnove medicinskega izvedenstva in zavarovalniške medicine 
Redno zaposlene in pogodbene zdravnike smo vkljucili v izobraževanje, ki zagotavlja temelj­na znanja potrebna za odlocanje o pravicah zavarovanih oseb, ki izhajajo iz socialnih za­varovanj, izdajanje izvedenskih in drugih stro­kovnih mnenj v upravnih in drugih postopkih, ter za delo na podrocju financno medicinskih nadzorov. Prireja ga Sekcija za medicinsko iz­vedenstvo in zavarovalniško medicino pri Slo­venskem zdravniškem društvu. 
Izobraževanje iz medicinskega izvedenstva in zavarovalniške medicine je trajalo dva seme­stra oziroma 400 ur, od tega je 50 ur organizi­rano v obliki predavanj in seminarjev, 350 ur pa predstavlja samostojno delo z mentorstvom za pridobitev prakticnih znanj. 
Namen izobraževanja je bila seznanitev s/z: 
• 
sistemi zdravstvenega varstva in zdravstve­nega zavarovanja (javno-zdravstveni vidik, pravni vidik, ekonomski vidik); 

• 
zavarovalniški modeli v svetu; 

• 
racunovodske informacije v zdravstvenem sistemu; 

• 
zdravstveno informacijski sistemi; 

• 
kakovost v zdravstvu; 

• 
slovenski zdravstveni sistem in naloge nje­govih akterjev (Ministrstvo za zdravje, NI­JZ, ZZZS, zavarovalnice, ki urejajo prosto­


voljno zdravstveno zavarovanje; klinike in inštituti, izvajalci na sekundarni in primarni ravni zdravstvenega sistema); 
• obracunski modeli na primarni, sekundarni in terciarni ravni slovenskega zdravstvenega sistema; 
• 
financno medicinski nadzor na primarni, sekundarni in terciarni ravni; 

• 
zacasna in trajna nezmožnost za delo po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB) in Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja (MKF); 

• odlocanje o nezmožnosti za delo; • ocena tveganja in opis delovnega mesta; 

• 
zdraviliško zdravljenje kot del rehabilitacije pacienta in postopki odlocanja v zvezi s tem; 

• 
medicinski pripomocki in postopki odloca­nja v zvezi s tem; 

• 
upravni postopek pri odlocanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; 

• 
nadzorni postopek; 

• 
medicinsko izvedenstvo v upravnem in so-


dnem postopku. Z izobraževanjem smo priceli septembra 2018, zakljucili pa smo ga septembra 2019. Udele­žencem bodo priznane kreditne tocke za ne­prekinjeno podiplomsko izobraževanje pri Zdravniški zbornici Slovenije. 
Promocija zdravja na delovnem mestu 
V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan nacrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Hkrati pa se na Zavodu zavedamo: 
• 
da je dobro zdravje, pocutje in varnost za­poslenih temelj za dobro in uspešno življe­nje in delo; 

• 
da promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu pocutju in zdravju delavcev, s cimer želimo doseci zmanjšano izostajanje od dela zaradi bolniške, vecjo motivacijo, povecanje zadovoljstva zaposle­nih … 

Da bi se malo ustavili, umirili, razmislili o zares pomembnih stvareh, pomislili na svoje zdrav­je, na svoje želje, kaj nas razveseljuje in spro­sti … smo organizirali vec tematsko razlicnih delavnic na temo promocije zdravja v vecjem številu izvedb. Delavnice so bile organizirane po obmocnih enotah in na lokaciji v Ljubljani: 

• 
Zdrava hrbtenica – kaj je izvirni vzrok za vecino težav z bolecinami v hrbtenici, kako se to izraža pri našem sedenju, stoji, hoji, te­ku, ležanju, delu, katere mišice so skrajšane 

– zakrcene, katere so prešibke – popustljive, kako s preprostimi prijemi v vsakdanjem ži­vljenju vse to izboljšati sebi v prid. Izvajalec je bil Urban Praprotnik. 

• 
Adijo stres, razhajava se – Energetske vaje za dobro jutro, spoznati sebe, razlicne me-tode dihanja, 7 nasvetov, kako živeti vital-no in zadovoljno življenje, terapevtske vaje, prilagojene stilu dela, prakticna vadba za sprošcanje napetosti, dviga energije, kon­centracije in vitalnosti na delovnem mestu, koristni in preprosti napotki za zdravje in 


zadovoljstvo doma in v službi, posebno pre­senecenje, ki prinaša mir in globoko sprosti­tev, vaje za sprošcanje, dihanje in umirjanje. Izvajalka je bila Maja Kosmacin. 
• 
Vpliv notranje in zunanje komunikacije na razvoj naših možganov – spoznati raz­licne tipe možganov in zakaj je dobro tre­nirati in uporabljati verbalno in neverbalno komunikacijo v odnosih. Nauciti se razlic­nih tehnik sprošcanja doma in na delovnem mestu in spoznati pomen hrane pri aktiva­ciji kreativnih sfer v možganih. Izvajalka je bila Sanela Banovic. 

• 
Zdravje je v nas – delavnica, ki nas v luci starodavne in sodobne medicine, indijske vede o modrosti življenja, ajurvede, opo­mni, da smo gospodarji svojega telesa, uma in duha. Prikazana je bila dnevna, sezonska življenjska rutina za preventivo oziroma vzdrževanje energijskega ravnovesja vsake­ga posameznika, podkrepljena z znanstve­nimi pristopi sodobnega zahodnega sveta. Izvajalka je bila Rozeta Hafner, Direkcija. 

• 
Delavnica enostavne priprave rastlinske hrane – razvoj nekaj preprostih spretnosti priprave hrane, ki jih iz dneva v dan lahko samo še izboljšujemo. Na delavnici so se udeleženci naucili pripravljati razlicne ju-he, glavne jedi, namaze in sladice. Sproti so hrano okušajo in se ucili o njenih dodatnih zdravilnih lastnostih. Izvajalka je bila Jasmi­na Kozina Praprotnik. 

• 
Kako pravilno negovati zobe in ustno vo­tlino – spoznati pomen nege zob in ustne votline ter uporabo razlicnih pripomockov za šcetkanje zob. Pokrito je bilo tudi po­



drocje nege implantatov, vzdrževanje ustne votline in osnove poteka kariesa in paro­dontalne bolezni. Izvajalka je bila Mateja Krivograd Verhnjak. 
• 
Samopregledovanje kožnih znamenj in zašcita pred soncem  – ozavešcanje o vpli­vu UV sevanja na zdravje kože in maligne spremembe na staranje ter o pomenu samo­pregledovanja kože in zgodnjega odkrivanja melanoma ter drugih vrst kožnega raka. Na-uciti se pravilne zašcite pred soncem. Izva­jalka je bila Vesna Tlaker. 

• 
Sindrom izgorelosti – ozavešcanje o sin-dromu izgorelosti, kako se znamo z njim spopasti ter onemogociti, da do tega pride. Ce prepoznamo proces, imamo možnost ukrepanja: zaustavimo trend slabšanja, ga zadržimo in izboljšamo. Izvajalec je bil La-dislav Golouh, OE Ljubljana. 

• 
Delavnica za promotorje zdravja – kako na pravi nacin in s primerno komunikaci­


jo motivirati zaposlene za skrb za zdravje ... Cilj je bil clane skupine za promocijo zdrav­ja usposobiti za še boljše motiviranje in ko­munikacijo z zaposlenimi glede na program promocije zdravja v Zavodu in posledicno vecja motivacija in vkljucevanje zaposlenih v aktivnosti promocije zdravja v Zavodu in s tem zmanjšanje stroškov bolniških odso­tnosti in povecanje zadovoljstva zaposle­nih). Izvajalec je bil Klemen Podjed. 
Po obmocnih enotah pa so izven kataloga za svoje sodelavce izvedli še naslednje vsebine na temo promocije zdravja: izboljšanje vida in sprošcujoca masaža obraza, osnova zdrave dr­že in meritve, duševno zdravje in sprošcanje, spanje in gibanje, limbicni sistem v možganih, dejavniki tveganja za srcno-žilne bolezni, raz­tezalne vaje, usposabljanje za rokovanje z de­fribrilatorjem, preventivne vaje na delovnem mestu. 




Zakljucek 
Leto se je zakljucilo, ostala pa so mnoga nova znanja in pridobi­tve, za katere ima kar nekaj zaslug tudi izbor pestrih, poucnih, strokovnih in vcasih tudi zabavnih izobraževanj. 
Izpolnjene ankete udeležencev programov potrjujejo, da je na­še izbiranje tem in izvajalcev izobraževanj pravilno. Prav tako iz anket izhaja tudi želja po ponovni organizaciji takšnih progra­mov ali njihovih nadgradenj v naslednjem letu. 
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki ste pripravljeni oblikovati programe ter deliti in prenašati svoje znanje, ki je zelo pomemb­na vrednota in posledicno bogati tudi vas. 
Prav tako se zahvaljujemo za dobro sodelovanje in pomoc pri izvedbi vseh izobraževanj informatikom in vsem ostalim sode­lavcem, ki so vsakic lepo poskrbeli za ustrezno pripravljene pro-store in s tem tudi sami doprinesli svoj del k prijetnemu vzdušju na delavnicah. 
Ucenje je luc, pravi japonski pregovor. Ucenje je luc, ker raz­svetljuje temo neznanja, nevednosti, omejenosti, zaverovanosti v sicer dragocene, a pogosto ozke okvire lastne izkušnje. Bolj kot kadarkoli poprej se zavedamo, da je ucenje vseživljenjski proces, ki nam pomaga ne le bolje razumeti svet in okolišcine, v katerih živimo, ampak nas ohranja notranje prebujene, duhov-no sveže, v stiku s seboj, s svojim bistvom. 

Fotografije na tej strani so nastale ob vaji evakuacije zaposlenih iz poslovne stavbe na Miklošicevi 24. Daniela Zver Knific 
Kadri v številkah 
Na dan 31.12.2019 
• 
Na ZZZS nas je bilo zaposlenih 840,82 delavca za nedolocen cas; 5,40 za­radi povecanega obsega dela, dopolnilnega dela oz. imenovanja; 9,50 zapo­slenega pa je nadomešcalo z dela odsotne sodelavce (število zaposlenih je preracunano na polni delovni cas). 

• 
79% je žensk in 21% moških. 


• Povprecna starost zaposlenih je znašala 48,3 leta (ženske 48 let, moški 49,3 leta). 
Izobrazbena struktura 
• 1,16 % delavcev ima I.–IV. stopnjo izobrazbe, 26,68 % jih ima V. stopnjo izobrazbe, 11,6 % delavcev ima VI. stopnjo izobrazbe, 46,17 % delavcev ima 
VII. stopnjo izobrazbe, 14,27 % delavcev ima VIII. stopnjo izobrazbe, 0,12 % 
IX. stopnjo izobrazbe. 
• 
Povprecna stopnja strokovne izobrazbe zaposlenih na ZZZS znaša 6,45; 

• 
15 delavcev oz. 1,74 % nima zahtevane stopnje izobrazbe (ob ustanovitvi ZZZS je znašal delež 33 %). 


Fluktuacija v letu 2019 je na ZZZS znašala 3,71 %, kar je 0,46 odstotne tocke manj kot v letu 2018, ko je ta delež znašal 4,17 %. 
Izobraževanje: 
• 
Izvedli smo 42 internih izobraževalnih programov na skupaj 110 razlicnih izvedbah, od tega 21 programov v okviru sklopa dejavnosti na 61 izvedbah ter 11 v okviru sklopa vešcin na 18 izvedbah. V okviru promocije zdravja smo organizirali 11 razlicnih programov na 31 izvedbah. 

• 
Na internih programih smo zabeležili 3.284 udeležb zaposlenih, od tega je bilo 2.150 udeležb na dejavnostih, 346 udeležb zaposlenih na vešcinah ter v okviru promocije zdravja 788. 

• 
Eksternih izobraževanj doma in v tujini se je udeležilo 683 sodelavcev. 

• 
Za vsa izobraževanja smo v letu 2019 porabili 2.930 dni, od tega 1.586 dni na internih programih in 1.344 dni na eksternih izobraževanjih doma in v tujini. 

• 
Število dni za izobraževanja tako znaša 3,37 dneva na zaposlenega (interno izobraževanje 1,83 dneva, eksterno izobraževanje pa 1,55). Indeks na leto 2018 je 129,19. 


Napredovanja 
• S 1. 4. 2019 je bilo izvedeno napredovanje v javnem sektorju, ob tem, da so delavci pravico do place za ta napredovanja pridobili z decembrom 2019. Napredovalo je 182 delavcev oz. 20,57 %. 
Letni pogovori 
• Izvedenih je bilo 95,4 % letnih pogovorov, ostali niso bili realizirani zaradi daljših odsotnosti ali odhodov delavcev. 
Absentizem 
• Delež izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti je znašal 6,48 % (v primer-javi s predhodnim letom porast za 0,32 odstotne tocke). 
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih: 
• 
Organizacijska klima je glede na predhodno rahlo zrasla, ocenjena je bila 3,72 (leto prej 3,48); 

• 
Zaznana je tudi rast zadovoljstva zaposlenih na 4,16 (leto prej 4,10); 

• 
Udeležba pri anketiranju je bila 44 % (leto prej 55 %). 


Daniela Zver Knific 
Aktualno v sindikatu dejavnosti obvezne socialne varnosti 
Pogajanja med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v letu 2019 
Zacetek pogajanj v letu 2019 
Povzeto je predvsem dogajanje, ki je poveza-no tudi s položajem zaposlenih na podrocju dejavnosti obvezne socialne varnosti, pred­vsem v ZZZS. 
V letu 2019 pogajanja med vlado in reprezen­tativnimi sindikati javnega sektorja niso bila tako intenzivna kot v predhodnih letih. Imeli smo 13 sej pogajalske komisije, 10 pripra­vljalnih sej naše sindikalne pogajalske sku-pine in dve usklajevalni seji obeh sindikalnih pogajalskih skupin. 
Pri reševanju zavez iz stavkovnega spora­zuma, podpisanega ob koncu leta 2019, po moji oceni, nismo bili dovolj ucinkoviti. Poga­janja so minila v znamenju iskanja sprememb placnega sistema, ki bi zagotovile njegovo ve-cjo fleksibilnost in pravicnost ter ustreznejše rešitve povracil stroškov prevoza na delo in z dela, ki bi bile sprejemljive za obe pogajalski strani, leto je minilo, iskanje ustreznih rešitev še traja. 
Vlada se je ob koncu februarja 2019 odzvala na pozive sindikatov k nadaljevanju pogajanj, ki je bilo dogovorjeno tudi s stavkovnim spo­razumom. 
Na prvi seji pogajalske komisije 6. 3. 2019 nas je minister za javno upravo sezanil z vladnim videnjem aktivnosti za realizacijo stavkovnih zavez, zapisanih v stavkovnem sporazumu pred koncem stavke javnega sektorja, podpi­sanega decembra 2018, ki vkljucujejo števil­ne aktivnosti, povezane z delovnimi razmerji javnih uslužbencev. Vlada je na seji ob koncu januarja 2019 dolocila roke za realizacijo v stavkovnem sporazumu dogovorjenih ak­tivnosti. Vladna stran je poudarila, da je cilj vlade oblikovati cimbolj fleksibilen placni sistem, pri cemer racunajo na sodelovanje sindikalne strani. 
Predstavniki sindikatov smo poudarili, da pri-cakujemo argumentirana usklajevanja glede predloga sprememb Zakona o sistemu plac v javnem sektorju oz. elementov placnega in uslužbenskega sistema. Opozorili smo, da se­danji sistem v delu, ki zagotavlja fleksibilnost pri nagrajevanju, torej nagrajevanje delovne uspešnosti, v praksi ni nikoli povsem zaživel, zamrl je zaradi varcevalnih ukrepov, in da je vladne predloge o nacinu fleksibilnega nagra­jevanja sindikalna stran že veckrat zavrnila. 
V nadaljevanju pogajanj smo sprejeli Poslov­nik o vodenju pogajanj in usklajevanj spre­memb in dopolnitev Zakona o sistemu plac v javnem sektorju in njegovih podzakonskih predpisov, kolektivnih pogodb ter drugih predpisov in ukrepov, ki dolocajo politiko plac v javnem sektorju, in uskladili casovnico aktivnosti. 
Obravnavali smo vladni predlog dispozicije Analize kariernega napredovanja v javnem sektorju in jo na koncu uskladili. 
Regres za letni dopust 
Na prvi seji pogajalske komisije smo zaceli tu­di pogajanja o višini regresa za letni dopust. Pri tem smo bili sindikati le delno uspešni, dosegli smo, da so javni uslužbenci, ki so bili zaposleni na delovnih mestih, katerih osnov­ni placni razred je bil ob izplacilu regresa nižji od 19. placnega razreda, prejeli regres v viši­ni 1.050 evrov, vsi ostali pa v višini minimalne place. Ce do 10. maja ne bi odstopili od svo­jih mnogo višjih zahtev, bi vsi javni uslužbenci prejeli regres v višini minimalne place. Smo pa vsi dobili višji regres, ker ta v letu 2019 ni bil vec obdavcen. 
Stroški prevoza na delo in z dela 
Vladna stran je predstavila koncept ureditve podrocja povracil stroškov prevoza na delo in z dela. Poudarila je, da cilj drugacne ureditve povracil stroškov prevoza na delo in z dela ni zmanjšanje ali povecevanje mase sredstev za povracilo stroškov prevoza na delo, ampak sta kljucna cilja odprava neenakega položaja javnih uslužbencev in poenostavitev obracu­navanja teh stroškov, pri cemer se zasleduje nevtralni javnofinancni ucinek. Zato bi edini kriterij za dolocitev višine povracila stroškov prevoza na delo in z dela predstavljala raz­dalja od bivališca do delovnega mesta, kar pomeni, da bi se javnim uslužbencem stroški prevoza na delo in z dela povrnili izkljucno v višini kilometrine, v višini 9 % cene litra 95-oktanskega bencina za kilometer, pri ce-mer bi se vladna in sindikalna stran morali dogovoriti o daljinomeru, ki bi se uporabljal za dolocitev razdalje. 
Na sindikalni strani smo predlagano višino kilometrine ocenili kot prenizko, in opozorili, da so bili dosedanji dogovori med vladno in sindikalno stranjo glede drugacne ureditve stroškov prevoza na delo in z dela neuspešni, tudi zato, ker bi predlagana ureditev pome­nila nižja povracila stroškov prevoza na de-lo in z dela za vecje skupine posameznikov, predvsem za uporabnike javnega prevoza v mestnih središcih. 
Vladna stran je opozorila, da gre za spre­membo sistema, zato je nemogoce pricako­vati, da se nobenemu javnemu uslužbencu višina povracila stroškov prevoza na delo in z dela ne bo spremenila, torej v nekaterih primerih tudi znižala, v nekaterih pa zvišala. 
Pogajanja o spremembi ureditve še poteka­jo. Vmes so se, zaradi uvedbe obcutno nižjih cen kombiniranih vozovnic javnega prevoza, na podlagi veljavne ureditve, ki praviloma temelji na stroških najcenejšega javnega prevoza, mnogim javnim uslužbencem zni­žali zneski povracil stroškov prevoza na delo, vladna stran je korigirala svoj zadnji predlog, ki predvideva povracilo v višini 7 % cene litra 95-oktanskega bencina za kilometer ali v viši­ni cene predložene poimenske mesecne vo­zovnice za javni prevoz. V primerjavi s cena-mi kombiniranih vozovnic za javni prevoz, ki veljajo od 1. januarja 2020, bi bilo povracilo kilometrine po vladnem predlogu ugodnejše za vse, ki se na delo vozijo 19 kilometrov ali vec. Pogajanja bomo nadaljevali, na sindikal­ni strani vztrajamo pri višjem odstotku cene bencina pri kilometrini in znižanju oddaljeno­sti, ki je pogoj za upravicenost do povracila stroškov prevoza, na 1 km (2 km je bil namrec varcevalni ukrep). 
Analiza kariernega napredovanja javnih uslužbencev 
Na seju pogajalske komisije v maju 2019 je vladna stran predstavila delovno verzijo Ana-lize kariernega napredovanja javnih usluž­bencev, vkljucno z metodologijo, uporablje-no pri zbiranju in obdelavi podatkov. Analiza je potrdila že znana dejstva v zvezi ocenjeva­njem, napredovanjem, neustreznim ravna­njem vodij pri ocenjevanju, ki ima za posledi­co tudi neupravicene razlike v napredovanjih in posledicno tudi placah javnih uslužbencev. V povprecju je bilo v letih 2015, 2016 in 2017 v javnem sektorju med 70 % in 80 % odlicno ocenjenih javnih uslužbencev, v naši dejav­nosti je ta delež nekoliko pod povprecjem, od 59 % leta 2015 do 66 % v letu 2017 (na podlagi podatkov sklepam, da predvsem za­radi bolj kriticnega pristopa k ocenjevanju v ZPIZ). Najmanjši delež odlicno ocenjenih javnih uslužbencev je bil v opazovanih letih v Slovenski vojski, na podrocju dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, v letu 2017 tudi v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Analiza je potrdila tudi neenake možnosti za napredo­vanje pri nekaterih delovnih mestih v nazivih, ki so posledica nelinearnih razponov med po­sameznimi stopnjami nekaterih nazivov. 
Clani sindikalne pogajalske skupine smo se na na predstavljeno analizo in uporabljeno metodologijo kriticno odzvali, posredovali smo številne pisne odzive in predloge po­pravkov, nekateri so bli upoštevani, mnogi ne. Vlada se je na decembrski seji seznanila s koncno verzijo analize, ki je vkljucevala tudi pripombe sindikatov, in jo potrdila. Dostopna je na spletni strani vlade: https://www.gov. si/assets/ministrstva/MJU/Placni-sistem/ Analiza-kariernega-napredovanja/Anali-za-kariernega-sistema-javnih-usluzben­cev-2019-v2.docx 
Pripombe naše sindikalne pogajalske sku-pine lahko preberete na naslednji povezavi: 
https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MJU/Placni-sistem/Analiza-kariernega-na­predovanja/Analiza-kariernega-napredova­nja-javnih-usluzbencev-pripombe-PSSJS.pdf 
Vladna izhodišca za spremembe placnega sistema v javnem 
sektorju 
Pred pogajalskim premorom zaradi poletnih dopustov je minister za javno upravo pred­stavil vladna izhodišca za spremembe plac­nega sistema v javnem sektorju. 
V predstavljenih izhodišcih za spremembo placnega sistema v javnem sektorju so bili ponovljeni številni v preteklih letih že po­sredovani predlogi vlade, o katerih se nismo uskladili, nekaj je bilo povsem novih. 
Predstavljena izhodišca so povzeta po pi-snem vladnem gradivu, posredovanem cla­nom pogajalske komisije: 
1. POZETEK PLACNEGA SISTEMA V JAVNEM SEKTORJU: 
Veljaven sistem plac v javnem sektorju teme­lji na Zakonu o sistemu plac v javnem sektorju (ZSPJS), ki je posledica prehoda na nov placni sistem v letu 2008, ki je bil dogovorjen med takratno vlado in veliko vecino reprezentativ­nih sindikatov javnega sektorja. V letu 2008 se je tako za približno 160.000 zaposlenih v javnem sektorju pricel uporabljati nov placni sistem, ki je nadomestil placni sistem, vzpo­stavljen leta 1994, za katerega je temeljna pravila sistema postavil Zakon o razmerjih plac v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ). Nov ZSPJS je pomenil reformo placnega sistema s cilji vzpostavitve skupnega placnega sistema za javne uslužbence in funkcionarje, dolocitvi­jo ustreznih razmerij med placami javnih uslužbencev in funkcionarjev, vzpostavitvijo fleksibilnega placnega sistema, ki bo višino plac bolj povezoval z ucinkovitostjo in rezul­tati dela, ter zagotovitvijo transparentnega in obvladljivega placnega sistema z vidika javnih financ. 
Vse od uveljavitve novega placnega sistema je bilo ob njegovem izvajanju v praksi tako na vladni kot sindikalni veckrat ugotovljeno, da so potrebni nekateri popravki oziroma spre­membe. 
S sindikati javnega sektorja je bila veckrat dogovorjena zaveza o zacetku usklajevanj sprememb ZSPJS in o odpravi pomanjkljivo­sti oziroma anomalije, ki se nanašajo tako na sistemsko ureditev plac v javnem sektor­ju, kot na vrednotenje posameznih delovnih mest oziroma nazivov. Prvic že v Dogovoru o ukrepih na podrocju plac v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih raz-mer za obdobje 2009-2010 z dne 24. 2. 2009 z namenom odprave ugotovljenih pomanj­kljivosti placnega sistema, nato tudi v na­slednjih letih , nazadnje v letu 2018 v okviru pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev sin-dikatov javnega sektorja, ko so bili sklenjeni stavkovni sporazumi in Dogovor o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ura­dni list RS, št. 80/18), iz katerih jasno izha­jajo zaveze, ki se nanašajo tudi na zacetek usklajevanj sprememb ZSPJS, in na dolocitev kriterijev za ustreznejše nagrajevanje javnih uslužbencev v odvisnosti od doseženih delov­nih rezultatov. 
Ustreznost placnega sistema javnega sektor­ja, ki je bil vzpostavljen v letu 2008, je prouce­vala tudi Organizacija za gospodarsko sode­lovanje in razvoj (OECD). V letu 2011 izdelani študiji te organizacije o Placnem sistemu v slovenskem javnem sektorju, je OECD ugoto­vila, da je bila izvedena reforma »dosežek in napredek« in jo je treba nadaljevati. Sloveniji pa je priporocila nadaljnje reforme, ker sis-tem kljub nekaterim mehanizmom ni dovolj elasticen in ne omogoca avtonomije. Med drugim iz študije izhaja, da veljavni placni sistem dopušca premalo avtonomije mana­gementu, da glede na svoje poslovne potre-be nacrtujejo npr. delovna mesta, kadrovsko politiko, politiko nagrajevanja zaposlenih ozi­roma dolocanja njihovih plac v odvisnosti od delovnih rezultatov ipd. 
Leta 2015 je Ministrstvo za javno upravo tu­di samo pripravilo Analizo placnega sistema javnega sektorja , kjer je glede uvedbe nove­ga placnega sistema prišlo do zakljucka, da je reforma uspela uresniciti nekatere od zasta­vljenih ciljev, pri nekaterih pa je ostala na pol poti ali se od njih celo oddaljila. Uresniceni so bili cilji uvedbe enotnega, transparentne­ga in javnofinancno obvladljivega sistema. Cilj dolocitve ustreznih razmerij med placami javnih uslužbencev in s tem tudi nacela ena­kega placila za delo na primerljivih delovnih mestih je bil uresnicen le deloma, v precejšnji meri je k temu prispeval tudi nacin uvršcanja delovnih mest v placne razrede brez ustre­znih primerjav vsebine opravil in nalog na de­lovnih mestih. Cilj zagotoviti fleksibilen in sti­mulativen placni sistem je ostal neuresnicen, zato je višina place javnega uslužbenca pre­malo povezana z rezultati dela, delno zaradi relativno toge zakonske ureditve, ki je ocitno postavljala na prvo mesto cilj javnofinancne obvladljivosti in hkrati poskušala zagotoviti javnim uslužbencem cimbolj jasno dolocene pravice, delno pa zaradi narave varcevalnih ukrepov, ki so posegali v najbolj stimulativne elemente placnega sistema. 
V preteklih letih so bile na vladni strani pri­pravljene tudi konkretne zakonske spre­membe, ki so vsebovale rešitve v smeri vecje fleksibilnosti sistema, vecjega poudarka pri upoštevanju specifik posameznih dejavnosti, zmanjšanju avtomatizmov pri povecevanju plac ter vecjega poudarka variabilnemu na­grajevanju. Veckrat se je pricel tudi postopek usklajevanja s sindikati, vendar iz razlicnih ra­zlogov do zakonodajnega postopka ni prišlo. Tudi sedanja vlada je ob nastopu mandata v okviru pogajanj s sindikati morala najprej re-ševati stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja, ki so se nanašale na odpravo var­cevalnih ukrepov in odpravo anomalij. Kot že navedeno pa sta se vladna in sindikalna stran v Dogovoru o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18) za­vezali, da se v letu 2019 pricnejo usklajevanja sprememb ZSPJS. V tej zvezi je bila na sestan­ku s sindikati, dne 8. 4. 2019 dogovorjena ca-sovna dinamika z navedbo konkretnih aktiv­nosti usklajevanj oziroma pogajanj s sindikati javnega sektorja za realizacijo dogovorjenih aktivnosti in ukrepov. Iz te casovnice izhaja, da si pogajalski strani, torej vladna in sindi­kalna stran, do 30. 5. 2019 izmenjata predlo­ge sprememb ZSPJS po posameznih institutih. 
V navedem Dogovoru sta se obe strani dogo­vorili tudi, da se pripravi posebna analiza sis-tema kariernega napredovanja, ki naj bi ugo­tovila morebitne neupravicene razlike med in znotraj dejavnosti. Rezultati te analize kažejo, da razlike pri izvajanju napredovanj v praksi ob sicer istih pravilih za dolocitev osnovnih plac v primeru teh napredovanj, posledicno pomenijo tudi razlicno dinamiko pridobiva­nja višjih placnih razredov po posameznih placnih podskupinah oziroma dejavnostih. Razlike, ki so posledica neenake uporabe pra­vil za napredovanje v placne razrede, (n.pr. neenake prakse ocenjevanja) niso upravice­ne. Prav tako analiza kaže, da kombinacija uporabe vec sistemov kariernega napredova­nja na istem delovnem mestu privede do izre­dno velikih razlik v osnovni placi, pri cemer je treba upoštevati, da gre za placo za isto delo (kombinacija napredovanja v placne razrede in nazive lahko osnovno placo poveca celo do 60 %). Vecje možnosti povecavanja place imajo praviloma javni uslužbenci , pri katerih je možna kombinacija sistemov napredova­nja. Po drugi strani dolocen del javnih usluž­bencev zaradi omejitve (stropa) ne more iz­koristiti možnosti na napredovanje, ki je sicer doloceno kot pravica, ki ob izpolnitvi pogoje pripada vsem. Do razlik pa prihaja tudi za­radi kariernih sistemov, ki so po posameznih dejavnostih razlicni. Težnja po poenotenju teh sistemov ne bi bila smiselna, saj ti siste-mi zasledujejo druge cilje in ne prvenstveno povecevanja plac. Ne glede na to pa bi bilo treba odpraviti neutemeljene razlike, ki jih ti sistemi povzrocajo na višino plac. 
Izhodišca za spremembe ZSPJS upoštevajo ugotovitve navedenih analiz. Vladni predlogi sprememb posameznih institutov so nave-deni v nadaljevanju, pri cemer so uvodoma predstavljena vsebinska izhodišca sprememb ZSPJS, ki se osredotocajo na tri kljucne ele­mente, v nadaljevanju pa so navedene tudi druge spremembe ZSPJS, glede katerih vlada meni, da je potreben pricetek usklajevanj s socialnimi partnerji, v okviru katerih bi se do-govorila najustreznejša rešitev. 
2. Vsebinska izhodišca sprememb zakona o sistemu plac v javnem sektorju 
veljavi enotni (skupni) placni sistem se upo­rablja za vse proracunske uporabnike, kar pomeni, da so na ravni posebnega sistem­skega zakona (ZSPJS), podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb dolocena temeljna in enotna pravila delovanja placnega sistema za ves javni sektor npr. oblikovanje obsega sredstev za place, pravila glede enotnega obracunavanja in izplacevanja plac, kako je sestavljena placa, placna lestvica, tarifni razredi in placne skupine, nabor možnih do-datkov, vrste delovne uspešnosti, pravila gle­de dolocitve placnega razreda ob zaposlitvi in prehodu na druga delovna mesta, pravila glede ocenjevanja in napredovanja javnih uslužbencev, pravila glede spreminjanja raz­merij med placnimi razredi placne lestvice, inšpekcijski nadzor ipd. 
Izhodišce zakonskih sprememb je, da je pra­vila, ki pomenijo enotnost placnega sistema, potrebno ohraniti, pri cemer morajo biti v okviru tega sistema upoštevane dolocene specifike, vezane na konkretno dejavnost oziroma poklic v javnem sektorju, kot to do­loca že tudi sedanji sistem. Tako so posebna pravila že v veljavni ureditvi dolocena glede ocenjevanja oziroma ugotavljanja pogojev za napredovanje v višji placni razred ali za napredovanje v višji naziv za posamezne po­klicne skupine oziroma skupine proracunskih uporabnikov (npr. za napredovanje v višji placni razred pri drugih državnih organih kot so Državni zbor, Ustavno sodišce, Racunsko sodišce, Varuh clovekovih pravic, Informacij-ski pooblašcenec, Komisija za preprecevanje korupcije univerze, ZZZS, ZPIZ, RTV ipd. ter za napredovanje v nazive, kot to dolocajo zlasti pravilniki resorno pristojnih ministrov npr. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, Pravilnik o napre­dovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na podrocju socialnega varstva v nazive, Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dedišcine ipd). Prav tako je v okviru enotnega placnega sistema specifika dolocena tudi glede vre­dnotenja delovnih mest za nekatere poklicne skupin kot npr. za vojsko. Glede vrednotenja delovnih mest in nazivov (dolocitve placnega razreda) ZSPJS v 13. clenu doloca, da se for-macijske dolžnosti in nazivi v Slovenski vojski v placne razrede uvrstijo z uredbo vlade, za obvešcevalne in varnostne službe s poseb­nim aktom organa h kateremu da soglasje vlada, pri cemer se akt javno ne objavi, za javne uslužbence v drugih državnih organih se uvrstitve delovnih mest in nazivov v plac­ne razrede dolocijo z aktom organa, medtem ko za vecino javnih uslužbencev velja, da se delovna mesta in nazivi v placne razrede uvr-šcajo s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev. 
Glede na vse ugotovitve, tako mednarodne inštitucije (OECD) kot vladne strani, je veljav­ni sistem plac v javnem sektorju potrebno iz­boljšati z vzpostavitvijo oziroma spremembo predvsem naslednjih treh kljucnih vsebinskih elementov: 
a) 
vecje fleksibilnosti pri dolocitvi osnovne place, 

b) 
ustreznejšega sistema napredovanje jav­nih uslužbencev v višji placni razred, 

c) 
vecjega obsega variabilnega nagrajeva­nja (nagrajevanje delovne uspešnosti). 


Pri spreminjanju enotnega sistema plac so upoštevane tudi ugotovitve iz analize ozi­roma pregleda sistemov napredovanj in sistemov kariernega napredovanja javnih uslužbencev (XI. tocka Sporazuma o razre­ševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 80/10)). 
3. Predlagane spremembe kljucnih vsebinskih elementov placnega sistema 
a) Zagotovitev vecje fleksibilnosti doloci­tve osnovne place 
Cilji: 
• 
zagotovitev vecje avtonomije manage-mentu za dolocitev place ob zaposlitvi in prehodu k drugemu delodajalcu v javnem sektorju, 

• 
manj avtomatizmov / vecja fleksibilnost. 


Predlogi spremembe ureditve: 
1. 
Vec možnosti, da se ob utemeljenih ra­zlogih ob zaposlitvi ali premestitvi, javnega uslužbenca uvrsti v placni razred, ki je za najvec pet placnih razredov višji od placne­ga razreda delovnega mesta oziroma nazi­va, vendar ne v višji placni razred kot ga je možno doseci z napredovanjem, podobno kot sedaj doloca veljavni drugi odstavek 19. clena ZSPJS, s tem, da se ta dolocitev prepusti delodajalcu (ni vec potrebno soglasje pristoj­nega organa), 

2. 
Manj avtomatizmov pri prehajanju javnih uslužbencev med razlicnimi delodajalci in si­cer: 


a) V primeru prehoda k drugemu delodajal-cu in ob prekinitvi delovnega razmerja v jav­nem sektorju ter ponovni sklenitvi, je prenos placnih razredov diskrecijska pravica pred­stojnika, ki lahko odloci, da se prenesejo vsa dosežena napredovanja ali le doloceno števi-lo placnih razredov napredovanj. 
V tem smislu je potrebna sprememba ure­ditve glede dolocitve placnega razreda ob prehodu na drugo delovno mesto tako, da prenos napredovanj ni vec vezan na tarifni razred, kot to sedaj dolocata prvi odstavek 
19. 
clena (višji tarifni razred) in prvi odstavek 

20. 
clena ZSPJS (isti ali nižji tarifni razred), ampak je relevantna uvrstitev delovnega mesta. 


b) Pravica do prenosa doseženih placnih razredov napredovanja se veže na istega delodajalca. 
Prenašajo se placni razredi napredovanj na delovnih mestih iste placne podskupine, pri cemer se dosežena napredovanja lahko ohra­njajo zgolj v okviru konkretno dolocene raz-like v izhodišcnih placnih razredih prejšnje­ga in novega delovnega mesta. V primerih, ko gre za prehod na drugo delovno mesto v razlicni placni podskupini pa se presoja soro­dnost nalog. 
c) V primeru prehoda na delovno mesto pri istem delodajalcu, ki je uvršceno nad razliko v izhodišcnih placnih razredih, ki še omogoca prenos napredovanj, se placni razredi ne pre­našajo, temvec se že dosežen placni razred poviša za en placni razred, v kolikor bi bil placni razred zaradi prehoda na bolj zahtev-no delovno mesto nižji ali isti. 
b) Sprememba sistema napredovanja jav­
nih uslužbencev v višji placni razred Cilji: 
• 
zmanjšanje razlik v placah, ki so posledica razlicnih pristopov k ocenjevanju, 

• 
zmanjšanje administrativnih opravil v zve­zi z napredovanjem, 

• 
zmanjšanje razlike med mlajšimi in starej­šimi glede osnovne place na enako zah­tevnem delovnem mestu. 


Predlogi spremembe ureditve: 
• 
ukinitev ocenjevanja delovne uspešnosti (odprava neutemeljenih razlik v ocenjeva­nju in administriranja v zvezi s tem), 

• 
uvedba avtomaticnega napredovanja v višji placni razred po preteku napredoval­nega obdobja zaposlenega, 

• 
napredovalna obdobja so na zacetku kari-ere krajša, nato pa daljša, 

• 
namesto možnosti napredovanja za 10 placnih razredov se uvede možnost, da vsak javni uslužbenec napreduje za 5 plac­nih razredov (do 5. placnega razreda nad izhodišcnim), hkrati se poveca možnost variabilnega nagrajevanja na individualni ravni in na ravni mase sredstev za delovno uspešnost, 

• 
uvedba tako zadržanega kot pospešenega napredovanja 

• 
sprememba zgornje meje možnih placnih razredov, ki jih lahko dosežejo javni usluž­benci. 


c) Sprememba ureditve variabilnega na­grajevanja (nagrajevanje delovne uspe­šnosti) 
Cilji: 
• 
povecanje možnosti variabilnega nagraje­vanja najboljših javnih uslužbencev, 

• 
vecja povezanost placila za delo z rezultati dela. 


Predlogi spremembe ureditve: 
• 
možnost variabilnega nagrajevanja se po­veca na individualni ravni z najvec 20 % na najvec 30 %, na ravni mase sredstev pa z 2 % na 10 % (postopno doseganje tega odstotka po letih); 

• 
dolocitev jasnih kriterijev in meril varia­bilnega nagrajevanja, ki bodo v cim vecji meri zagotavljali objektivnost (nagraje­vanje izkljucno v odvisnosti od rezultatov dela oz. izpolnjevanja kriterijev); 

• 
združitev treh vrst delovne uspešnosti (redna delovna uspešnost, povecan ob-seg dela in delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu) v eno delovno uspešnost; 

• 
povišanje obsega letnih sredstev za ta na-men (povezano s spremembo napredova­nja v višji placni razred). 


Prehodno obdobje: 
• 
tisti, ki so že dosegli v sedanjem sistemu vec kot 5 napredovanj, se ob prehodu v nov sistem lahko odlocijo, da bodo ostali v sedanjem sistemu (ohranitev 10 napredo­vanj), s tem, da bodo na individualni ravni lahko prejeli najvec 20 % za variabilno na­grajevanje, na ravni mase sredstev pa 2 % ali pa se vkljucijo v nov sistem (izgubijo na­predovanja nad petim placnim razredom) in se jih uvrsti v zadnji (peti) napredovalni razred, vendar imajo možnost vecjega va­riabilnega nagrajevanja (do 30 %); 

• 
tisti, ki se ob prehodu v nov sistem odlo-cijo za sedanji sistem (10 napredovanj) se lahko kadarkoli odlocijo, da preidejo v nov sistem (5 napredovanj), s tem, da napre­dovanja nad 5 placnim razredom izgubijo. 


4. Druge spremembe institutov Zakona 
o sistemu plac v javnem sektorju 
a) Sprememba 3.a clena v zvezi z vracilom prevec izplacanih plac 
Vrhovno sodišce RS je s sodbo opravilna šte­vilka VIII Ips 256/2016 z dne 20. 12. 2016 ugodilo reviziji in zavrnilo tožbeni zahtevek tožece stranke (delodajalca) na povracilo pre­vec izplacane place. Sodišce je v sodbi glede 
3. a clena ZSPJS obrazložilo, da 3. a clen ZSPJS javnemu uslužbencu neposredno ne nalaga vrnitve prevec izplacane place, temvec dolo-ca, da se za vracilo prevec izplacanih zneskov plac uporabljajo splošne dolocbe civilnega prava. V zvezi z uporabo splošnih pravil ci­vilnega prava pa sodišce zakljucuje, da po­sledica napacne dolocitve place v pogodbi o zaposlitvi ni nicnost take dolocbe v smislu 86. in 87. clena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno precišceno bese­dilo in 64/16 – odl. US), temvec gre za neza­konitost, ki ima za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi doloci pravilna placa in se mu za naprej tudi izplacuje pravilna placa. Posledicno vracila prevec izplacanih plac v tem primeru ni. 
Predlogi spremembe ureditve: 
• jasna dolocitev primerov, kdaj javni usluž­benec vraca prevec izplacano placo do ka­tere v skladu s predpisi ni upravicen. 
b) Uvršcanje delovnih mest placne skupine J s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) 
Cilj: 
• enakopravnejša obravnava javnih usluž­bencev zaposlenih na delovnih mestih placne skupine J (spremljajoca delovna mesta v javnem sektorju, kamor sodijo strokovni delavci, administrativni delavci ter ostali strokovno tehnicni delavci). 
Predlog spremembe ureditve: 
• uvrstitev delovnih mest placne skupine J v placne razrede se doloci s Kolektivno po­godbo za javni sektor (poleg orientacijskih delovnih mest in nazivov). 
c) Sprememba ureditve, ki doloca zmanjša­nje osnovne place oziroma place za javne uslužbence, ki za opravljanje nalog delov­nega mesta ne izpolnjujejo pogoja glede izobrazbe (14. clen ZSPJS) 
Cilji: 
• enako placilo za enako delo 
Predlog spremembe ureditve: 
• crtanje znižanja place zaradi nižje stopnje izobrazbe 
d) Nova ureditev sklepanja kolektivnih po­godb, s katerimi se urejajo place zaposle­nih v javnem sektorju 
Cilj: 
• realizacija ustavne odlocbe (U-I-249/10­27 z dne 15. 3. 2012) in odprava neustre­zne oziroma pomanjkljive ureditve sklepa­nja kolektivnih pogodb v javnem sektorju. 
e) Pravilnejša umestitev dodatne tedenske ucne oziroma pedagoške obveznosti 
Predlog spremembe ureditve: 
• samostojen tip izplacila v okviru place (ne vec kot del delovne uspešnosti). 
f) Sprememba višine dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem casu za zapo­slene, ki opravljajo naloge v casu dežur­stva (32. clen ZSPJS) 
Predlog spremembe ureditve: 
• vrnitev višine dodatkov na polno višino (stanje pred drugo polovico leta 2010, ko so ti dodatki bili znižani). 
g) 
Ureditev uvršcanja delovnih mest placne skupine J v drugih državnih organih 

h) 
Realizacija stavkovnih sporazumov z zdravniki (FIDES) v delu, ki se nanašajo na place –odprava omejitve 57. PR; prenos napredovanj ob prehodu v višji TR 

i) 
Poenostavitev nacina dolocitve osnovne place ravnateljev, direktorjev in tajnikov (uslužbencev placne skupine B) 


Cilji: 
• 
poenostavitev postopka dolocitve place in 

• 
zmanjšanje administrativnega dela. 


Predlogi spremembe ureditve: 
• 
dolocitev osnovne place ravnateljev, di­rektorjev in tajnikov je v pristojnosti delo­dajalca na podlagi uredbe o placah direk­torjev v javnem sektorju; 

• 
ukinitev dolocanja konkretnih placnih ra­zredov s pravilniki resornih ministrov ozi­roma predpisi pristojnih organov lokalne skupnosti in 

• 
crtanje obveznosti pridobitve soglasja pri­stojnega ministra za dolocitev konkretne uvrstitve delovnega mesta placne skupine B v placni razred v primeru proracunskih uporabnikov, katerih ustanovitelj in finan­cer je lokalna skupnost. 


Odzivi sindikalne strani na 
predstavljena vladna izhodišca 
V poletnih mesecih smo na sindikalni strani obravnavali predstavljen vladni predlog. 
Na pogajnajih po koncanem poletnem pre­moru smo vladno stran seznanili s stališci do posredovanih vsebinskih izhodišc za spre­membe placnega sistema javnega sektorja, svoja stališca smo posredovali tudi pisno. 
Izrazili smo odlocno nestrinjanje s predlaga­nimi spremembami pri napredovanju v plac­ne razrede v povezavi z delovno uspešnostjo. Predlog, da lahko vsak delavec napreduje za najvec 5 placnih razredov, praviloma avto­maticno, v 20 letih dela, brez ocenjevanja, v dolocenih obdobnih intervalih, ki jih lahko nadrejeni nekoliko pospeši ali upocasni, in da lahko delavec iz naslova vseh delovnih uspe­šnosti skupaj dobi najvec 30 odstotkov višjo placo, pri cemer je predviden prehodni režim oziroma možnost izbire med zdajšnjim in predlaganim novim sistemom, za zaposlene, ki so že dosegli vec kot pet placnih razredov napredovanj, je za sindikalno stran nespre­jemljiv. To velja tudi za predlagano odpravo prenosov napredovanj pri novih zaposlitvah – o tem, za koliko placnih razredov bi bil dela­vec uvršcen višje ob novi zaposlitvi, bi odlocil predstojnik. Glavni ocitek predlaganemu je prav nedoslednost med ugotovitvami anali­ze, razlogi za ukinitev ocen in predlaganimi spremembami. Glavni razlog za odpravo ocenjevanja delovne uspešnosti za napredo­vanje je namrec ugotovitev o nekriticnem, neprofesionalnem in nestrokovnem ocenje­vanju vodij, ki se odraža v množici odlicno ocenjenih javnih uslužbencev, predlagano pa tem istim vodjem daje še vecji vpliv na višino plac svojih podrejenih. 
V odzivu sindikalne strani je bilo poudarjeno, da predlagani dvig zgornjega, 57. placnega razreda, ki ga lahko javni uslužbenci dose-žejo, kar je prejšnja vlada obljubila sindikatu FIDES, za sindikate ni kljucnega pomena, da na to ne bomo pristali brez pomika spodnjih razredov placne lestvice navzgor, saj bo to za­gotovo vplivalo na dopolnitev placne lestvice s placnimi razredi nad 65. za funkcionarje – take zahteve so že prisotne (pobudnik je bil predsednik Racunskega sodišca), vodja vla­dne pogajalske skupine pa je zagotovil, da se z njimi ne ukvarjajo, saj dvig funkcionarskih plac ni prioriteta vlade. 
Kot povsem nemogoce smo opredelili tudi strinjanje sindikatov s predlogom, ki tudi po­meni izpolnitev obljube, dane zdravnikom, da lahko ti, po koncani specializaciji, prene­sejo vsa napredovanja pri prehodu na DM iz VII/2 v VIII. TR. Enako možnost prenosa napredovanj pri prehodih na DM v višjih TR zahtevamo za vse javne uslužbence, v tem primeru bi veljala tudi za zdravnike. 
Vladna stran še vedno vztraja pri svojih iz­hodišcih za spremembe placnega sistema. Kljub temu, da so vsi sindikati zelo jasno spo­rocili, da so nekatere vladne vizije povsem nesprejemljive (n.pr. tista o razlicnih verzijah napredovanja in delovne uspešnosti po izbiri javnega uslužbenca, na katero je vladna stran najbolj navdušena), jih je Ministrstvo za jav-no upravo že predstavilo mnogim delodajal­cem v javnem sektorju. 
Mnenje sindikata dejavnosti k predlogu zbirnega kadrovskega nacrta 
V septembru 2019 je minister za javno upra­vo posredoval v mnenje sindkatu dejavnosti predlog Zbirnega kadrovskega nacrta oseb javnea prava iz 22. clena Zakona o javnih uslužbencih (ZKN). V predlogu je bilo pred­stvaljeno število zaposlenih v ZKN po re-sorjih. Sami smo morali pridobiti podatke o številu zaposlenih po posameznih javnih za­vodih, iz katereih je bilo razvidno predlagano število zaposlenih v zavodih na podrocju na­še dejavnosti. V predlaganem številu za ZPIZ in ZRSZ je bil upoštevan predlog, ki sta ga zavoda posredovala resornemu ministrstvu, ki ju je k temu pravocasno pozvalo. Naše re-sorno ministrstvo tega ni naredilo. V dveh odzivih na posredovani predlog smo opozo­rili na nesprejemljivo dejstvo, da Ministrstvo za zdravje, ki bi moralo predlagati povecanje dovoljenega števila zaposlenih v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vodstvu ZZZS ni posredovalo poziva za posredovanje podatkov v zvezi z ZKN za naslednji dve leti, posledicno vodstvo ni posredovalo potreb po povecanju dovoljenega števila zaposlenih, k cemur ga zavezujejo tudi pricakovanja vecine zaposlenih, nenazadnje tudi sklepi organov upravljanja. Poudarili smo, da se zaposleni v ZZZS soocamo s številnimi novimi zahtevnimi nalogami, mnoge so še oz. že napovedane, ker dovoljeno število zaposlenih v veljavnem kadrovskem nacrtu ni usklajeno s potrebami, je tudi zaradi predvidenih potreb po novih strokovnih delavcih, zaposlovanje v ZZZS zelo restriktivno, še posebej na podrocju nepo­srednega izvajanja storitev za zavarovance oziroma na obmocnih enotah ZZZS, na kar zaposleni stalno opozarjajo sindikat ZZZS, in tudi sindikat dejavnosti in krovni sindikat. Ministra smo pozvali, naj zagotovi ustrezno povecanje dovoljenega števila zaposlenih v ZKN za ZZZS za leti 2020 in 2021, in tako omi­lili kadrovsko stisko v ZZZS. 
Odziva nismo docakali, tudi s strani Ministr­stva za zdravje ga ni bilo. 
Dvig osnovnih placnih razredov delovnih mest 
Na pogajanjih v letu 2017 smo se uspeli do-govoriti za dvig osnovnih placnih razredov delovnih mest do vkljucno 26. placnega ra­zreda, pri katerih so bila ugotovljena neso­razmerja med osnovnimi placnimi razredi primerljivih delovnih mest v razlicnih dejav­nostih, za 1 ali 2 placna razreda, pri katerih so bila ugotovljena. Pri odpravi nesorazmerij med delovnimi mesti nad 26. placnim razre­dom, se nismo uspeli dogovoriti, pogajanja so bila zaradi stavkovnih aktivnosti prekinje­na. 
Pri pogajanjih o dvigih osnovnih placnih razredov delovnih mest nad 26. placnim ra­zredom smo opustili ambicije za odpravlja­nje nesorazmerij. S 1. novembrom 2019 je zacel veljati dvig osnovnih placnih razredov delovnih mest, praviloma nad 26. placnim razredom, za 1 placni razred. Dvig je bil do-govorjen v okviru stavkovnega sporazuma, sklenjenega med vlado in reprezentativnimi sindikati in Dogovora o placah in drugih stro­ških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18). 
S tem dvigom so se placni razredi vseh de­lovnih mest v javnem sektorju, vkljucno z dvigom, realiziranim junija 2017, praviloma za delovna mesta do 26. placnega razreda, in dvigom, uveljavljenim s 1. 1. 2019 za vsa delovna mesta skupaj povecali za 2 placna razreda. Izjema je le nekaj delovnih mest in nazivov v državni upravi, praviloma v VII/2 TR, za katera je vladna stran ocenila da, glede na zahtevnost del, odgovornosti in zahtevane delovne izkušnje, zadostuje dvig osnovnega placnega razreda za 1 placni razred, in delov­na mesta v VIII. TR, za katera se bodo, vkljuc­no z dvigom za 1 placni razred septembra 2020, osnovni placni razredi skupaj povecali za 3 placne razrede. Navedeni dvigi ne veljajo za delovna mesta zdravnikov in zobozdravni­kov, izvajalcev zdravstvene dejavnosti, za ka­tere velja Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike, ki se jim placni razredi niso dvignili. 
Za dvig so se sindikalni pogajalci dogovorili na napornih pogajanjih, ki so sledila splošni stavki vecine sindikatov javnega sektorja v letu 2018. Namesto v letu 2017 nacrtovane odprave anomalij se je vse skupaj koncalo s splošnim dvigom plac kot splošno posledico dviga osnovnih placnih razredov delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, ki je bil dogovorjen v stavkovnem sporazumu s sin-dikatom Fides. Ce bi želeli odpraviti anoma­lije, bi pogajanja trajala še zelo dolgo, javnim uslužbencem se vse do konca pogajanj place ne bi povecale. 
Dvigi osnovnih placnih razredov delovnih mest, sistemiziranih v ZZZS, so prikazani v tabeli 1. 
Pogajanja se nadaljujejo v skladu s sprejetim stavkovnim sporazumom in dogovorom. Na podlagi analize napredovanj javnih usluž­bencev v novem placnem sistemu v okviru posameznih dejavnosti in delodajalcev bo predmet pogajanj drugacna ureditev sistema napredovanj v ZSPJS, sledila bodo tudi poga­janja o vsebinah iz drugih tock sklenjenega dogovora in sporazuma (ureditev nadome­stil za stroške prevoza na delo in z dela, dvig najvišjega placnega razreda, ki ga lahko javni uslužbenci dosežemo z napredovanjem, ure­ditev nagrajevanja delovne uspešnosti,....). 
Predlog kolektivne pogodbe dejavnosti obvezne socialne varnosti 
Novembra smo vodji pogajalske skupine za kolektivno pogodbo naše dejavnosti posre­
Tabela 1 
zap. št.  Šifra DM julij 2017  delovno mesto iz psdm zzzs  TR  Placna skupina in podskupina  Placni razred (PR) min. junij 2017  Placni razred (PR) osn. julij 2017  Placni razred (PR) osn. januar 2019  Osnovni PR  DM od 1. 11. 2019  Osnovni PR DM od 1. 9. 2020  SKUPAJ DVIG od 1. 7. 2017  
1  J032027  telefonist II  II  J03  8  10  10  11  11  3  
2  J033014  receptor III  III  J03  12  14  14  15  15  3  
3  J024005  strojepiska IV  IV  J02  15  16  16  17  17  2  
4  J034095  vzdrževalec IV (V)  IV  J03  15  16  16  17  17  2  
J025003  arhivar V  V  J02  16  18  18  19  19  3  
6  J035056  receptor V  V  J03  16  17  17  18  18  2  
7  K015004  strokovni delavec III  V  K01  16  17  17  18  18  2  
8  J025002  administrator V  V  J02  17  19  19  20  20  3  
9  K015003  strokovni delavec II  V  K01  17  18  18  19  19  2  
K015002  strokovni delavec I  V  K01  18  19  19  20  20  2  
11  J025015  tajnica direktorja V  V  J02  18  19  19  20  20  2  
12  J035068  tehnicni delavec V (II)  V  J03  18  19  19  20  20  2  
13  K015007  kontrolor obracunov zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomockov (*strokovni delavec I)  V  K01  18 *  20  20  21  21  3  
14  J015026  programer aplikacij  V  J01  19  21  21  22  22  3  
J025016  tajnica direktorja V (I)  V  J02  19  19  19  21  21  2  
16  J025023  zdravstveni administrator V (1)  V  J02  19  21  21  22  22  3  
17  J015009  financno racunovodski delavec V  V  J01  20  21  21  22  22  2  
18  K015001  nadzornik bolniškega staleža  V  K01  20  21  21  22  22  2  
19  K015008  upravni referent za zdravstveno zavarovanje (* str. del. za izv. zav. na podrocju poravnave rac.)  V  K01  20 *  21  21  22  22  2  
J026004  poslovni sekretar VI  VI  J02  21  22  22  23  23  2  
21  K016004  višji referent II  VI  K01  21  22  22  23  23  2  
22  J015901  vodja sprejemne pisarne  V  J01  21  21  21  23  23  2  
23  K016003  višji referent I  VI  K01  22  23  23  24  24  2  
24  K016002  samostojni strokovni sodelavec II  VI  K01  23  23  23  25  25  2  
K016001  samostojni strokovni sodelavec I  VI  K01  24  24  24  26  26  2  
26  J016901  vodja glavne pisarne  VI  J01  25  25  25  27  27  2  
27  K017018  strokovni svetovalec IV  VII/1  K01  26  26  26  28  28  2  
28  J169002  vodja tajništva generalnega direktorja  VI  J01  26  26  26  28  28  2  
29  K017017  strokovni svetovalec III  VII/1  K01  27  27  27  29  29  2  
J017135  strokovni sodelavec VII/1  VII/1  J01  28  28  28  30  30  2  
31  K017016  strokovni svetovalec II  VII/1  K01  28  28  28  30  30  2  
32  K017015  strokovni svetovalec I  VII/1  K01  29  29  29  31  31  2  
33  K017013  samostojni svetovalec IV  VII/2  K01  30  30  30  32  32  2  
34  K017012  samostojni svetovalec III  VII/2  K01  31  31  31  33  33  2  
K017011  samostojni svetovalec II  VII/2  K01  32  32  32  34  34  2  
36  K017010  samostojni svetovalec I  VII/2  K01  33  33  33  35  35  2  
37  J017137  strokovni sodelavec VII/2 (II)  VII/2  J01  33  33  33  35  35  2  
38  K017007  notranji revizor III  VII/2  K01  34  34  34  36  36  2  
39  K017009  revizor zavarovanja  VII/2  K01  34  34  34  36  36  2  
K017024  svetovalec podrocja III  VII/2  K01  34  34  34  36  36  2  
41  K017916  vodja izpostave III  VII/1  K01  34  34  34  36  36  2  
42  K017931  vodja službe III  VII/1  K01  34  34  34  36  36  2  
43  K017001  koordinator delovnega podrocja  VII/2  K01  35  35  35  37  37  2  
44  K017023  svetovalec podrocja II  VII/2  K01  35  35  35  37  37  2  
K017915  vodja izpostave II  VII/1  K01  35  35  35  37  37  2  
46  K017006  notranji revizor II  VII/2  K01  36  36  36  38  38  2  
47  K017022  svetovalec podrocja I  VII/2  K01  36  36  36  38  38  2  
48  K017914  vodja izpostave I  VII/1  K01  36  36  36  38  38  2  
49  K017930  vodja službe II  VII/2  K01  36  36  36  38  38  2  
K017005  notranji revizor I  VII/2  K01  38  38  38  40  40  2  
51  J017136  strokovni sodelavec VII/2 (I)  VII/2  J01  38  38  38  40  40  2  
52  K018006  višji pravni svetovalec II  VIII  K01  38  38  38  40  41  3  
53  K017929  vodja službe I  VII/2  K01  38  38  38  40  40  2  
54  K017002  nadzorni zdravnik II  VII/2  K01  39  39  39  41  41  2  
K017004  nadzorni zobozdravnik II  VII/2  K01  39  39  39  41  41  2  
56  K017003  nadzorni zdravnik II svetovalec  VII/2  K01  40  40  40  42  42  2  
57  K018005  višji pravni svetovalec I  VIII  K01  40  40  40  42  43  3  
58  K017923  vodja oddelka III  VII/2  K01  40  40  40  42  42  2  
59  K018001  nadzorni zdravnik I  VIII  K01  41  41  41  43  44  3  
K018004  nadzorni zobozdravnik I  VIII  K01  41  41  41  43  44  3  
61  K017027  višji podrocni svetovalec III  VII/2  K01  41  41  41  43  43  2  
62  K018002  nadzorni zdravnik I – svetovalec  VIII  K01  42  42  42  44  45  3  
63  K017922  vodja oddelka II  VII/2  K01  42  42  42  44  44  2  
64  K018003  nadzorni zobozdravnik – koordinator  VIII  K01  43  43  43  45  46  3  
K017014  sekretar zavoda  VII/2  K01  43  43  43  45  45  2  
66  K017026  višji podrocni svetovalec II  VII/2  K01  43  43  43  45  45  2  
67  K017921  vodja oddelka I  VII/2  K01  43  43  43  45  45  2  
68  K017025  višji podrocni svetovalec I  VII/2  K01  44  44  44  46  46  2  
69  K017903  vodja – direktor obmocne enote III  VII/2  K01  44  44  44  46  46  2  
K017909  vodja – direktor podrocja III  VII/2  K01  44  44  44  46  46  2  
71  K017913  vodja – direktor sektorja III  VII/2  K01  44  44  44  46  46  2  
72  K017028  višji svetnik  VII/2  K01  45  45  45  47  47  2  
73  K017902  vodja – direktor obmocne enote II  VII/2  K01  45  45  45  47  47  2  
74  K017908  vodja – direktor podrocja II  VII/2  K01  45  45  45  47  47  2  
K017912  vodja – direktor sektorja II  VII/2  K01  45  45  45  47  47  2  
76  K018901  vodja oddelka za nadzor  VIII  K01  45  45  45  47  48  3  
77  K018902  vodja oddelka za zdravila  VIII  K01  45  45  45  47  48  3  
78  K018903  vodja oddelka zdravstvene komisije  VIII  K01  45  45  45  47  48  3  
79  K017901  vodja – direktor obmocne enote I  VII/2  K01  46  46  46  48  48  2  
K017907  vodja – direktor podrocja I  VII/2  K01  46  46  46  48  48  2  
81  K017910  vodja – direktor podrocne enote IC  VII/2  K01  46  46  46  48  48  2  
82  K017911  vodja – direktor sektorja I  VII/2  K01  46  46  46  48  48  2  
83  B017391  generalni direktor zavoda (direktor SKL)  VII/2  B01  60  60  60  60  60  0  

Legenda 
dvigi osnovnih PR DM 1. 7. 2017 in 1. 1. 2019, skupaj za 2 PR  
dvigi osnovnih PR 1. 7. 2017 in 1.1. 2019 , skupaj za 3 PR – delna uskladitev med dejavnostmi  
DM v VIII. TR – »približek« dvigom PR DM zdravnikov in zobo­zravnikov, izvajalcev zdravstvene dejavnosti  

dovali predlog Kolektivne pogodbe za dejav­
nost obvezne socialne varnosti. V predlogu smo v skladu s tocko V Dogovo­ra o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18) z dne 07. 
12. 2018, ki predvideva sklenitev normativ­nih delov kolektivnih pogodb za dejavnosti, kjer ti še niso sklenjeni, združili normativni in tarifni del kolektivne pogodbe dejavnosti. Za dejavnost obvezne socialne varnosti je skle­njen le tarifni del kolektivne pogodbe, zato smo mu v posredovanem predlogu, v skladu z navedenim dogovorom, dodali tudi norma­tivni del. 
V spremembah in dopolnitvah dolocb, ki ure­jajo tarifni del kolektivne pogodbe, pa smo upoštevali usklajen dogovor o spremembah tarifnega dela kolektivne pogodbe dejavno­sti, sprejet na seji pogajalske komisije za ko­lektivno pogodbo dejavnosti dne 18. 7. 2017, zapisan v zapisniku, potrjenem na zadnji seji pogajalske komisije za kolektivno pogodbo dejavnosti dne 29. 9. 2019 (dopolnitev na­bora delovnih mest z ustreznimi delovni-mi mesti v placnih skupinah K oz. J, kar bo omogocilo doslednost pri placnih skupinah delovnih mest na podrocju dejavnosti ZZZS (placna skupina K) in delovnih mest za izva­janje podpornih funkcij (placna skupina J), uskladitev poimenovanja delovnih mest vo­dij – direktorjev, ce bodo ta ostala v placni skupini K, torej ne v B, kjer so delovna mesta direktorjev, ki so na mandatu, njihove placne razrede pa doloca vladna uredba). Dogovor­jene spremembe zaradi razglasitve splošne stavke v javnem sektorju kmalu po omenjeni seji, še niso bile realizirane. 
Tabela 2 
V predlogu smo upoštevali tudi delovna me-sta iz placne skupine J, ki jih ni v naši pogod-bi dejavnosti, so pa aktualna tudi za našo dejavnost – vkljucili smo delovna mesta v placni skupini J iz drugih kolektivnih pogodb dejavnosti, na katerih delavci v javnih zavo­dih na podrocju dejavnosti obvezne social-ne varnosti opravljajo svoje naloge, njihovo vrednotenje, zahtevnost nalog, zahtevane delovne izkušnje in drugo pa dolocajo drugi (glej tabelo 2). 
Predlagane spremembe tarifnega dela kolek­tivne pogodbe dejavnosti nimajo neposre­dnih financnih ucinkov. 
V letu 2020 
V letu 2020 nas caka naporno nadaljevanje pogajanj, zacetih v letu 2019. Poleg že pred­stavljenih odprtih vprašanj v zvezi s spre­membami na podrocju placnega sistema javnih uslužbencev in povracili stroškov pre­voza na delo in z dela, se moramo najkasneje maja dogovoriti za nov, ensotavnejši in bolj 
Šifra DM  Delovno mesto  TR  Šifra N  Placni razred MIN  koncno stanje  Placni razred MAX koncno stanje  
J015026  programer aplikacij V  V  0  22  32  
J015027  projektni sodelavec V  V  0  23  33  
J024005  strojepiska IV  IV  0  17  27  
J025003  arhivar V  V  0  19  29  
J025023  zdravstveni administrator I  V  0  22  32  
J034094  vzdrževalec IV  IV  0  16  26  
J035089  vzdrževalec – tehnik V (I)  V  0  20  30  

primeren nacin nagrajevanja redne delov­ne uspešnosti. Izplacevanje redne delovne uspešnosti je namrec eden od zadnjih še veljavnih zacasnih varcevalnih ukrepov, ki bo 
1. julija letos prenehal veljati. Ce nam to ne bo uspelo, bo za nagrajevanje redne delovne uspešnosti še vedno veljal zelo kompliciran sistem, za katerega smo se vsi strinjali, da ga je nujno poenostaviti. 
Pricakujemo tudi vladni odziv na posredova­ni predlog Kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socilane varnosti in skorajšnji zace­tek pogajnaj. 
Nataša Kus clanica pogajalske komisije za sistem plac v javnem sektorju; vodja sindikalne pogajalske komisije za sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti 
Porocilo o delu sindikata delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije za leto 2019 

1. Clanstvo in organiziranost 
Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sindikat) je organiziran v 12 sindikalnih enot, ki delujejo v okviru 10 obmocnih enot, podrocne enote Informacijski center in Direkcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadalj­njem besedilu: ZZZS). V Sindikat je vkljucenih blizu 70 % vseh zaposlenih, kar je za današnje razmere velik odstotek. 
Sindikat je vkljucen v sindikat dejavnosti Ob-vezne socialne varnosti – Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, ki združuje sindikate treh javnih zavodov, in sicer: Sindikat delav­cev zdravstvenega zavarovanja Slovenije, Sindikat delavcev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Sindikat delavcev Zavoda Republike Slovenije za za­poslovanje 
Sindikat je od 1. 7. 2003 pridružen Konfede­raciji sindikatov Slovenije PERGAM (v nadalj­njem besedilu: KSS Pergam), kar ureja po­sebni Dogovor o pridružitvi in Konfederalna pogodba. S prikljucitvijo v KSS Pergam je bila v letu 2004 pridobljena tudi reprezentativ­nost za dejavnost Obvezne socialne varno­sti, ki nam v socialnem dialogu omogoca, da se pogajamo z Vlado RS v okviru Pogajalske skupine sindikatov Javnega sektorja o vseh vidikih dela in zaposlovanja, ne samo svojih clanov, ampak tudi vseh zaposlenih v javnem sektorju. 
2. Cilji in usmeritve sindikalne dejavnosti 
Sindikat deluje v skladu z veljavnimi akti, ki urejajo podrocje sindikalne dejavnosti, in si­cer predvsem s: 
• 
Statutom Sindikata delavcev zdra­vstvenega zavarovanja Slovenije, 

• 
Pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v Zavodu, 

• 
Kolektivno pogodbo dejavnosti obve­zne socialne varnosti, 

• 
Kolektivno pogodbo delavcev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 

• 
Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, 


• Kolektivno pogodbo za javni sektor. 
V Sindikat se delavci združujejo, da bi zagota­vljali in uresnicevali: 
• 
ekonomski in socialni položaj ter inte­rese v okviru Zavoda in širše, 

• 
razvoj dejavnosti socialnega zavarova­nja, 

• 
pravice iz pogodbe o zaposlitvi in ko­lektivnih pogodb, 

• 
varstvo in zašcito svojih interesov in pravic z vsemi oblikami sindikalnih ak­tivnosti, vkljucno s stavko, 

• 
pravico do soodlocanja o temeljnih ekonomskih in socialnih vprašanjih, 

• 
solidarnost med clani v sindikalnih konfederacijah in zvezah ter z drugimi sindikati, 

• 
svobodo sindikalnega delovanja in or-ganiziranja, 

• 
strokovno izobraževanje clanov, sindi­kalnih zaupnikov in drugih predstavni­kov delavcev, 

• 
sodelovanje z drugimi sindikati, 

• 
druge cilje in pravice, ki izhajajo iz de­


lovnega razmerja. Sindikat z delovanjem v ZZZS: 
• 
zagotavlja pravno pomoc svojim cla­nom pri uveljavljanju njihovih pravic iz dela in v zvezi z delom; 

• 
daje predloge, spremlja in nadzira iz­vajanje aktov s podrocja organizacije in razvoja kadrov v ZZZS; 

• organizira aktivnosti, ki delavcem za­gotavljajo višjo kakovost življenja in dela predvsem na podrocju športno rekreativne dejavnosti, kulturne dejav­nosti, družabnih aktivnosti in socialne pomoci; 

• 
skrbi za varstvo sindikalnih zaupnikov, clanov Izvršilnega odbora in drugih clanov, ki sodelujejo v komisijah in or-ganih Sindikata, ZZZS ter v višjih obli­kah sindikalne organiziranosti v skladu s Pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo v ZZZS; 

• 
predlaga kandidate Sindikata za volitve predstavnikov zaposlenih v Upravnem odboru ZZZS; 


• omogoca in organizira strokovno in sindikalno izobraževanje ter usposa­bljanje clanstva za uresnicevanje sindi­kalnih nalog. 
V skladu z navedenimi pravnimi podlagami Sindikat izvaja potrebne aktivnosti, s kateri-mi predvsem varuje pravice in interese cla­nov Sindikata: 
• 
zagotavljanje pravne pomoci preko strokovne (pravne) službe KSS Pergam; 

• 
zagotavljanje solidarnostne pomoci clanom; 

• organiziranje aktivnosti, ki delavcem zagotavljajo višjo kakovost življenja in dela (kultura, rekreacija in šport, var-stvo in zdravje pri delu…); 

• 
spremljanje priprav sprememb in iz­vajanje aktov, ki posegajo na podrocje pravic delavcev (Kolektivna pogodba, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, Pravilnik o notranji organizaciji, Pravil­nik o delovnem casu, Pravilnik o izo­braževanju …); 

• 
spremljanje in izvajanje dejavnosti Sin-dikata v skladu z veljavnimi akti Sindi­kata. 


Prav tako se zavzema za vecjo prepoznavnost sindikalne dejavnosti v ZZZS s tem, da: 
• pripravlja redne seje in sprejete sklepe posreduje vsem clanom sindikata; 
• obravnava, pripravlja predloge in po­roca o aktualnih vsebinah s podrocja sindikalne dejavnosti v SSZS , KSS Per-gam, pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja ter v širšem sloven-skem prostoru; 
• odpravlja razlike in zagotavlja clanom sindikata enake možnosti in pravice v vseh sindikalnih enotah. 
3. Izvedene aktivnosti Sindikata 
• 
priprava in obravnava porocil o sta­nju sindikalne dejavnosti v sindikalnih enotah; 

• obcni zbori po sindikalnih enotah; 

• 
porocila o delu in bilanca za leto 2018 ter program dela in financni nacrt za leto 2019; 

• 
svetovanje in pomoc clanom sindikata v zadevah iz delovno pravne zakono­daje; 

• 
izobraževanje sindikalnih zaupnikov; 


• organiziranje aktivnosti za višjo kako­vost življenja in dela zaposlenih (kul­tura, šport in rekreacija, izobraževalni izleti, družabni dogodki …); 
• 
aktivno sodelovanje pri pogajanjih z Vlado RS v sindikalni pogajalski skupi­ni reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v zvezi s placnim sistemom in kolektivnimi pogodbami; 

• 
aktivno sodelovanje pri pripravi nor-mativnega dela kolektivne pogodbe dejavnosti Obvezne socialne varnosti; 

• 
spremljanje sprememb v organizaciji in pogojih za delo zaposlenih v ZZZS; 

• 
podpis Pogodbe o zagotavljanju pogo-jev za sindikalno delo v ZZZS; 

• 
imenovanje podpredsednika Sindika­ta; 

• 
posredovanje zaprosila za strokovno mnenje na Inštitut za delovna razmer­ja in socialno varnost pri Pravni fakul­teti v Ljubljani o neuporabi 20. clena Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu; 

• 
stalno opozarjanje vodstva o preo­bremenjenosti zaposlenih in kadro­vski podhranjenosti na dolocenih se­gmentih delovanja ZZZS, še posebej po spremembah Pravilnika o notranji organizaciji, za katere smo bili proti, predvsem ker ni bila pripravljena pred­hodna analiza in tudi o evalvaciji spre­memb nismo bili seznanjeni; 

• 
zastopanje Sindikata v organih Sindi­kata socialnega zavarovanja Slovenije (imenovanje clanov predsedstva) in KSS Pergam ter udeležba na sejah, 

• 
dodelitev šestih (6) solidarnostnih po­moci clanom Sindikata, 

• 
redne (3 x) in dopisne (3 x) seje Izvršil­nega odbora Sindikata, 

• obvešcanje preko LN baze »Sindikat ZZZS«, 

• 
priprava prispevkov za sindikalne stra­ni v Zelenem Obcasniku. 


Predsednik 
Stanislav Košir 
Podpis pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo 
v ZZZS 

Marjan Sušelj, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nada­ljevanju ZZZS) in Stanislav Košir, Sindikat de­lavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije sta 16. maja 2019 podpisala pogodbo o za­gotavljanju pogojev za sindikalno delo. Z njo sta uredila pogoje za delo sindikata delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije v ZZZS za naslednja štiri leta. Ob podpisu pogodbe sta ocenila, da je to znak dobrega sodelova­nja in spoštovanja socialnega dialoga v ZZZS. 
Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sindikat) je vse do leta 2019 deloval na podlagi Pogodbe 
o pogojih za sindikalno delo Zavoda za zdra­vstveno zavarovanje Slovenije iz leta 1993. V navedeni pogodbi so bili postavljeni ustrezni okviri in pogoji za delovanje Sindikata. Na po­budo generalnega direktorja (v nadaljevanju ZZZS) g. Marjana Sušlja se je pristopilo k pri­
pravi nove oz. prenovljene pogodbe, ki je bolj aktualna in casu primerna, tako vsebinsko kot nomotehnicno. Po dolgotrajnih usklajevanjih s Sektorjem za razvoj kadrov in organizacije (v nadaljevanju SRKO) in generalnim direk­torjem ZZZS je bil pripravljen dokoncen do-kument, ki je ustrezal obema pogodbenima strankama. Podpis Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo je bil izveden 16. 
5. 2019 v pisarni generalnega direktorja ZZZS v prisotnosti generalnega direktorja ZZZS in podpisnika g. Marjana Sušlja ter predsednika Sindikata in podpisnika g. Stanislava Koširja. Prisotna je bila tudi predstavnica SRKOja ga. Melita Feldin. 
Stanislav Košir 
Damjan Kos 

OBCASNIK novice & obvestila 
Založnik in izdajatelj: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošiceva c. 24, Ljubljana 
Za izdajatelja: 
Marjan Sušelj, generalni direktor 
Urednik: 
Damjan Kos 
Uredništvo: Nataša Grosar, tel.: 01 30 77 541 e-pošta: natasa.grosar@zzzs.si 
Oblikovanje in prelom: 
Danila Perhavec 
OBCASNIK izhaja po potrebi in obcasno v dveh razlicnih izdajah: 
akti & navodila, ki je namenjena predvsem izvajalcem zdravstvenih storitev (javnim zdravstvenim zavodom in zasebnikom) in dobaviteljem medicinskih pripomockov 
novice & obvestila, ki je namenjena predvsem obvešcanju delavcev ZZZS in organov upravljanja ZZZS 
Vzorcni izvod OBCASNIKA dobivajo vse službe ZZZS in vsi izvajalci brezplacno. 
ISSN 1318-8887, Ljubljana, januar 2020