Zgodnja    cvetlica
Zime dnovi                                           Še vesela
In lnrazovi                                            Bi živela
Niso šli še proč od nas;                       Z drugiini cvetlicarai,
Še uarava                                             Pa pogumna
Terdo spava,                                         Dost' neumna,
Zlati ni prišel Se čas:                           Eekla sem sestricam si:
Prikazala                                              Ponilad kliče
Pa je mala                                           Me in miče,
Se cvetlica iz zemlje,                            Hočem prosta jaz že bifc'!
Se dozdeva                                           Ste norice
Mi, da reva                                          Ve cvetlice,
Smerti le naproti gre.                           Da bojite se na svit!
Po višinah                                            So prosile
In dolinah                                            In svarile
Merzla sapa še pililja.                           Me sestrice: ,,Oj  nikar!
Od izhoda                                             Ta gorkota,
Bo nezgoda                                           Je sirota
Tebi rožica prišla.                                 Dpati jej, Bog obvar'!"
Huda slana,                                          Ne poslušam; —
Kon'c svečana                                       Zdaj pa skušam,
Skorej cvetko umori;                             Da nesrečen vsaki je,
Teb' v svarilo,                                      Kdor   naukov
Dete milo,                                            In podukov
To-le cvetka govuri:                             Dobrih, izogiblje se."
,,Kdor ne uboga                                    Tako djala,
Ga nadloga                                           In jokala
Tepe, skušnja to uči.                            Nežna cvetka je britko
Je nesreča                                            Naj v svarilo,
To največa?                                           Podučilo,
Če te škoda ne 'zmodri!                        Tebi dete   bo   mlado.
Ivan Zarnik