Natisov 15.000. le. abo i pleS e pria jovzn arih abi »Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt razmerno; za Ogr-1 \ K 50 vin. za celo D; za Nemčijo stane i celo leto 5 kron, za ,eriko pa 6 kron; 1 drugo inozemstvo se čuni naročnino z ožina visokost poštnine. Naročnino je pla-i naprej. Posamezne šiev.seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-Bištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. -abile. I "~"^ sli, odi že mnoj s rcdsli ;eu. iko. R*~ Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo siran K 0-1, za '/, strani K 32, za '/. slrani K 16, za '/, strani K 8, za '/„ strani K 4, za '/»» slrani K 2, za */•» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. II Današnja številka ima zopet 2 strani pri-in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Prvaško gospodarstvo. motoric IJ13( istriji i i v polol itr;i plo! o uro. 1 S prcniin poti « precizj :ico zaslff ev. det I8|26. »nska Ijava 4: :.621 .667 45 :.404 611 506 ;S57 onska 'ljava "1 1.715 .120 276 »112 V „Grazer Tagblattu" je objavil deželni poslanec dr. E. Negri zanimivi članek o slovensko-prvaškern denarnem gospodarstvu. Temu članku posnemamo sledeče točke: Leta in desetletja sem seje opazilo dejstvo, da so ob jezikovnih mejah padala nemška posestva v roke prvakov. Bila ni to slovenska |mcč; tudi ne moč čeških milijonov, s katerimi so se prvaki vedno tako radi bahali. Bila je to le surova sila zločina in goljufije! Najbolj „nobel" plačnik sta vedno tat in defravdant; to ve vsak plačilni natakar; ti ne vprašajo po nobeni ceni, ti imajo vedno prto roko. Polagoma se je pričela tajnost odkrivati; loba v prvaškem močvirju je postajala prevelika, smrad se je pričel čutiti. Vsako leto je prineslo narodnjakom polome slovenskih d e ii arnih zavodov. In vedno zopet isti pojav: z denarjem malih vložnikov so se pr-vaški voditelji za-se in za svoj narod ..vojskovali'. Za prvaške voditelje so bili to krasni časi. Perjali so kot bogati graščaki, postajali so industrijalci, bili so veduo zmagovalni voditelji stranke, ki je korakala od uspeha do uspeha, bili so spoštovani in zavidani in tako se je Imoralo vedno število tistih povečati, ki vživajo. A pri vsakem koritu ima končno le gotovo šte-fvilo prostor in vsako korito postane prazno. Prehitro snedena jedila pa imajo malo redilne vrednosti, ker zapustijo truplo prehitro. Takoje prišlo do polomov, pri katerih je bilo uničenih brezštevilno oseb, ki so se dali od fanatičnega prvaškega časopisja in od politične prižnice zapeljati; ali pri teh polomih tudi prvaški sleparji končno niso druzega imeli nego kletev oslepar-jenih... Pri zagrizenih prvaških zavodih so bili pojmi vloga in žrtev, bilanca in goljufija, član predstojništva in glavni dolžnik ednaki. To zmešnjavo pojmov je najbolje pokazal zadnjič zaprti .drektor" J o š t; ta je k o t revizor ,, Glavne J] posojilnice" v Ljubljani proti plači n e o-m ? j e n o obvezne člane pridobi-jva 1, čeprav je vedel, da pride kmalu de poloma. Proti takemu res prvaškemn nastopanju na polju denarnega gospodarstva je [seveda vsak boj brezuspešen. Na ta način so prvaški denarni zavodi inemška posestva nakupovali. Cena teh posestev jimjebila postranska stvar. iDajali so na taka posestva mnogo več denarja, nego so bila vredna. Prvaški trgovci, ki nimajo ničesar kakor tisto, kar na sebi nosijo, dobivali so za nakup hiš svoto, ki je bila še veliko večja, T kakor itak že previsoka kupnina. Saj so morali s tem denarjem še prenosne pristojbine in treske posredovanja ter kupčijske pogodbe pla-|čati; tu je zopet prvaški advokat zaslužil, kije bil obenem član predstojništva dotičnega denarnega zavoda. Proti tej „praksi" prvaških blaga-jen seveda ni pomagal noben odpor. Koliko vznemirjenja so napravili pred par leti prvaški graščinski nakupi v nemških delih Štajerske, n. pr. graščine Thai pri Gradcu in večjih gozdov na Pohorju. Danes sedi to slovensko prvaško podjetništvo pod ključem. In vsaka veja onih lepih gozdov je bila plačana s krvavo prisluže-nimi denarji vbogih ljudij. Danes je vsa ta gnila čaroba razkrinkana in uganka rešena. .. Vprašalo bi se pač lahko, kako je to vse mogoče? Ali ni denarni zavod poleg ,,revizorjevi" kontroli tudi oni vložnikov podvržen? Ali ne vidijo vložniki prvaških denarnih zavodov,kako ravno članipred-stojništva s posestvi, hišami in tujimi industrijskimi podjetji špekulirajo?. .. Tukaj jo pač zopet vsemogočna roka farovža, ki pomiroje, ki odstrani vse dvome, ki podučuje ljudi, da je vse to „bogazaslužno delo".. . Cela vrsta prvaških polomov v zadnjih letih, od žalostnega konca prvaškega gospodarstva v Šoštanju pa do zadnjega velikega poloma v Ljubljani je posledica propadanja gospodarskega in političnega življenja sloven, naroda. Napačno bi bilo, ako bi se smatralo ravno liberalne slovenske voditelje za ustanovitelje te gospodarske morale Take razlike pač ni med Slovenci. Gospodje slovenski voditelji menjajo pre-mnogokrat svojo firmo. Slovensko-klerikalne posojilnice so ravno tako za čez tri milijone kron zadolžene. Kranjski deželui zbor je moral ravnokar 750.000 K iz vseučiliščnega sklada klerikalni „Gospodarski zvezi" žrtvovati in pobožni romar Jeglič je moral v Rim potovati, da bi pri papežu še nadaljno sodelovanje duhovnikov pri prvaških denarnih zavodih izprosil. . . Tukaj se ne gre torej za sramoto stranke, marveč za sramoto celokupnega slovenskega naroda. Podpisane razmere pa niso morda izjeme. To prvaško denarno gospodastvo je grozovito in nevarno. In tisti, ki to „m6ralo" delajo? V kolikor še niso zaprti in se nahajajo na prostem ter niso ravno najhuje obdo'zeni. se jih bode i zanaprej spoštovalo. Naše vlade in uradi so polni dobrote napram onim ljudem, ki jih pozna vsak človek kot sokrivce tega z i b t e m a... Politični pregled. Delegacije. Vojaški odsek delegacije je na leto 1911 odpadši del mornarskega kredita sprejel. S tem stopi naša država v neki novi položaj. Postala bode namreč tudi na morju činitelj, s katerim bode moral vsakdo računati. Tekom enega leta bodeta dva velikanska paruika (dreadnought) gotova, ki ju izdelujejo v tržaškem „8labilimento tecnico". Odbor sprejel je tudi neko rezolucijo, po kateri se vladi naroči, da naj materijal v inozemstvu kupi, ako bi bil domači predrag. S tem se hoče nastopanje oderuških kartelov omejiti. Potrdil je cesar od koroškega deželnega zbora sklenjeno postavo glede samostojne deželne doklade na zasebno rabo vina in vinskega mošta. Boznijski deželni šef general Varesanin hoče zaradi starosti v pokoj stopiti. Klerikalci med seboj. Pred porotniki v Gradcu se je vršila te dni zanimiva razprava. Tožil je klerikalec Hagenhofer, toženec pa je bil kršč. socialec (tudi klerikalec) Neunteufel. Prišle so velike svinjarije na dan. Klerikalci so pač povsod ednaki: za lastni žep in za ničesar druzega se jim gre . . . Šolstvo na Ruskem. Ruska „Duma" je sklenila postavo, po kateri se vpelje obvezni šolski obisk. Vsak otrok bode moral torej odslej šolo obiskovati. Grozne razmere na Ruskem dokazujejo pač veliko potrebo te postave. Nevednost ljudstva je pač v prvi vrsti kriva, da postaja ruski kmet vedno bolj reven, da se pijančevanje vedno bolj širi in da se tudi proti koleri ni moglo tako nastopiti, kakor bi bilo treba. Veliki pomen nove postave, ki dovoli tudi 10 milijonov za uresničenje ljudskih šol, pokazal se bode seveda šele čez par let. Upor na otokih Karoline je zdaj popolnoma udušen. Pleme divjih Džokatčev je vjet. 15 morilcev so postrelili, ostalih 426 pa v Yap v pregnanstvo postali. Španska vlada pripravlja popolni spor z Vatikanom in hoče baje vse diplomatične zveze s papeževim dvorom pretrgati. Zamorska strahovlada. Iz otoka Haiti se poroča, da so zamorci pravo strahovlado uresničili. Kri teče v potokih. Mnogo vasi je požga-nih. Zamorci kar divjajo, ropajo in plenijo. Tudi Evropejci so že v življenski nevarnosti. V Koreji so baje veliko ustajo odkrili. Vodja upornikov trdi, da ima 50.000 mož na razpolago. Na Ruskem so praznovali te dni 50 letnico, odkar je car kmetsko tlako odpravil. Iz Srbskega so pričeli v zadnjem času vojaki prav budo dezerlirati. Te dni jib je prišlo kar 15 v Essek. Vojaki pravijo, da se jim na Srbskem ne plača ničesar in se jih le trpinči ter pusti stradati. Krvave volitve. Pri volitvah v Buzenu (Ru-mun8ka) prišlo je do krvavih izgredov, pri katerih se je tudi iz revolverjev streljalo. Troje oseb je bilo pri temu ubitih. Vojaki so morali z orodjem red napraviti. Balkanske navade! isi. Ptujska gora. Dne 2. februarja t. 1. je imel tukajšni občinski odbor letni račun za leto 1910. Ako se pomisli, da smo morali občani 150% občinskih doklad plačevati, nam ne more nobeden pameten človek zameriti, ako se tudi davkoplačevalci hočemo prepričati o izdatkih. Pa kako naj se kdo prepriča; kaj Jurček počenja, presega vse meje dostojnosti! Zatoraj mora se javno pribiti, da razpoloženim računom ni hotel dati prilog, to je pobotnic in občinskih sklepov, kateri se strinjajo z računi (?)! Kakor znano, je država dala občini Ptujski gori za napravo cest in vodnjakov 1500 K; le-ta svota bi se morala porabiti vsem davkoplačevalcem v prid; gorski narodnjaki Klemenčič, Topolovec in Kupčič pa so jo pogruntali, da si jo trg, in so to celo svoto porabili za zid ali škarpo. Kmetje pa naj le še zanaprej ubijajo svojo živad na občinskih cestah. To se lahko vsakdo prepriča, da tako zanemarjenih občinskih cest, kakor so na Gori, se mora daleč naokrog iskati. Čuditi se je res, kako je bilo mogoče, da so zunanji odborniki dovolili, da se ta denar v nepotrebni zid vrže. To naj naslednje označi: ko so gorski narodnjaki denar sprejeli, so ga vpisali v tržko blagajno, češ da ta denar občine sploh nič ne briga. Iz tega vzroka je dal odbor dovoljenje, da se škarpa zida. V mesecu oktobru 1910 pride deželni komisar iz Gradca; dobijo narodnjaki strah glede teh 1500 K in so svoto takoj iz tržke v občinsko blagajno prepisali; seveda samo številke, ker od denarja že ni bilo sluha ne duha, ker so ga že v imenovani zid izdali... Ce se pomisli, da ima občina namesto denarja zid, katerega bo morala zanaprej popravljati, je dvojna škoda; prvič je denar po 1500 K izgubila, drugič pa še ima zid vdrže-vati. Ali se mora tako gospodarstvo za dobro smatrati? Ali naj vse občina trpi, kar neumni narodnjaki uganjajo; n. p. se jim je prvi zid takoj z zidanjem podrl, ker je Topolovec koman-diral, da mora zidar kamenje šparati; zato se tudi mora skrbeti, da take oslarije sam plača! — V računih ima več izdatkov navedenih, katere je kar po svoji glavi naredil, brez da bi občinski odbor vprašal; te se mu mora na vsak način črtati! Zatoraj moramo tukaj javno Jur-čeka poučiti, da se ima čez vsaki izdatek, kteri je v občinskem računu, posebej glasovati, če to kateri odbornik zahteva. Za našega gorskega rib ta rja Jurja Topolovec pač država in dežela zastonj zakone izdajata, ker jih ta narodnjak s Klemenčičem itak ne vpoštevata. Ja Jurček, da celo občinskemu odboru na glasovanje, da se čez zakon glasuje?! Jurček si gotovo misli, da je že v blaženi Srbiji, da si take neumnost,! dovoli. Nadalje še naj bo označeno, da je v občinski blagajni primanjkljaj; zategadel si ni mogel cele svoje letne plače računiti in si je samo za SU leta računil. Nadalje še je en skriti dolg (približno 2700 K), od katerega ni v računih ne duha ne sluha; ja to se mora reči: Narodnjaki izvrsto gospodarijo; pri 150% dokladahse ni toliko doseglo, da bi si rihtar celo letno plačo zara-čunil in bo to šele leta 1911 storil. Zatoraj je naša dolžnost, da se čez tako blaženo gospodarstvo pritožimo in zahtevamo, da naj deželni odbor red napravi. Drugače bodo nam narodnjaki res občino prodali! — Za hvaležnost, da so tudi nekateri zunajšni odborniki občinski račun potrdili, jim je Marija Ha-barca (tašča Klemenčiča) purana pripravila. Žalostno je res za občino, da ima odbornike, kateri se pustijo za en kozarec vina in purana prisiliti, da delajo proti interesom svojih volil-cev! Ja šment, pa kaj bodo davkoplačevalci dobili zato, da morajo take ogromne doklade plačevati?! Mislimo, da si vsaki davkoplačevalec lahko sam presodi, kam da plovemo.. . Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Dragi BŠta- jerc", dovoli nam prostorček za našo mladeniško zvezo, ki tako lepo ^napreduje". Že preje so tukajšni fantje napravili neki mali shod, na katerem je govoril neki Cut ali out. Ta nam je predlagal, kako moramo napredovati. In res, naš načelnik in knjižničar prav dobro ,napredujeta" ; prvi ima že malo naslednico, par mesecev staro; drugi pa tudi menda niti tri mesece ne bo čakal. Lej ga, lej, zato smo se zbirali, zato smo imeli shode, da bi na ta način napredovali?! Tega nas pač ti nisi učil, ljubi jŠtajerc11! Oh koliko veselja za cele klerikalne družine, posebno za tisto, pri kateri potrebujeta dve hčerki obenem pelnice. .. Kje so stariši? Kaj porečejo k temu? Kaj pravi g. župnik, kateri mora vendar vse to vedeti? V klerikalni stranki se uganjajo pač same grdobije. Proti temu pač ne pomagajo „užigalice za obmejne Slovence". Pomagala bi le dolga batina... Dragi »Štajerc*, povem ti, da od zdaj zanaprej se odpovem „Slov. gospdarju", ki je pravi smolar. V tem listu čitam le psovke čez „Stajerca"; jaz pa podem odslej edino pravi kmetski list podpiral, ker klerikalne mladeniške in dekliške zveze so našemu ljudsdstvu le v škodo! Ljutomer. H a n z e k : Ti pje Jaka, si še čuja, da vai rokovjači k lotmerškem Sevri v krčmo letijo in kak je tam včasi lušno ? — Jaka: Glih sen te htej pitati kak je to, da vse k Sevri tiste žlundre pit hodi. Ali grejo zavoli kelnarce? — Hanzek: Veš Jaka, tota je tak; k njemi pride tisti frizer, ki po zimi v rdeči srajci okoli leče, po leti pa v hišno peč kuri, da bi mu ne bi cima pod nosom zrasla. Potlej pa tudi včasi tista suha južna od doktora Grossmana ta pride. In ker sta ta dva in naš podvihani žalar najbolj kšajt ludje, tak pri Sevri podvičnjejo ludi, kak se sunčne vure popravlajo in rdeče srajce oblačijo. Veš tista suha južna še ti celo zna povedati, "kak se stari štempli novi delajo, pa kaki manir more meti, če pride v kako ludsko kanclijo. Zavolo svoje kšajt glave je dobla tista suha južna zadnokrat 4 dni urlauba od rihtara. Veš tista počast še celo srebrnega jastreba nosi na sukni. Jaz sen bija lani v Schonbruni pa sen vida eno opica, ti vrag če je tista ne kaj v žlahti s prvaki. Ti Jaka, še nekaj novega! Vaupotičov Psemde se je vseh rokovjačov zneba; nobeden se mu ne vojpa o krčmo, če glih ma najboljšo vino. — Hanzek: Veš Jaka, to pa je tak : Te da so Nemci meli pri Strassari banket, je enih par Kuga. Prav hudo od kuge prizadeta je tudi pokrajina Mandžurija. Mrliči so v celih \ kupicah po cestah razloženi. Veliki mraz je preprečil, da bi segnili. Ali zdaj prihaja spomlad, mraz ponehava in treba je na kugi umrle mrliče proč spraviti. Zato so jih pričeli v Mandžuriji sežigati. V ta namen napravijo velike jame, v katere na-mečejo mrliče in jih sežgejo. Naša slika kaže to žalostno sežiganje. Baje se je že nad 10.000 mrličov sežgalo in še jih leži polno okoli. Evropejski tdravniki so mnenja, da se bode grozovita kuga v spomladi po Kitajskem še huje razširila. V teh pol divjih pokrajinah manjka ravno vseh priprav, da bi se razširjenje kuge omejilo. Zahtevajte povsod „Štajerca". Verbrennun<3 vonPesrUichen in Erdgruben Pri Nemcov tudi k Vaupotiču prišlo, pa so siL x * pri dobri kaplici lušno zapeli. Veš pa po na^ Meni še gnes po vuhah zvoni tak kak bi i muzicirali. In glej to so rokovjači ea cajt | šali, poti pa so jo popihali kak vetr od i straha in vojpajo si več k Ksandli na i kapico. — Jaka: Veš Hanzek, tudi ja: nekaj novega zveda. Naš policaj dobi e;iredništv< policajskega psa tak kak je majo v vejkihiata sled stah. Veš tisti pes pa rad muhe lovi ne jih rojaki rokovjačov. — Hanzek: Grom, to pa pma j© '' dobro vun šlo 8 psom, če resen mahe lovi.Jraginja te gvišno tudi suhe južne žere ? Veš p:'«la "> bode! Drugokrat da ma malo bol cajt I'arnah j bon ti poveda kak so se suhe južne pri|oma 0I Lenarti znebili. Zdaj pa lahko noč in pozdra*epričakc Brezovega dreSeprijubl, Stojnce pri Ptuju. Nekaj imamo porodni na t Stojnic; pa ni nič novega, ker se je kaj t« že večkrat v Stojncih zgodilo. Mladenič Vajda si je pri sosedu, posestniku Francu | tič, v hudi zimi izposodil v levo roko desno pa puro, da si je s perutnino roko > Puro pridjal je v desno roko, ker je roko i da si večkrat obriše pot iz čela, ki mu stal vsled hitro hojo. Nesrečnež je imel \ toliko opravka, da je tam celo perutnino] zabil... Sodniji se je pritožil, da so ga on prisilili v priznanje, da je kradel. Previdna] nija pa je to tožbo zavrgla in je njega sil mesec ječe obsodila; v priboljšek mu je i vsaki teden dvakrat trdo postelj. Zraven jeoanj. bil še 24 ur, ker je pri sodniji prehitro gonako ne' Njegova mati ga hudo obžaluje, ker je bil #*** m: fant po nedolžnem že večkrat obdolžen. .. U16 d0 " * * * v°Je že Iz Jesenic. Nov red je ustanovil na Šofl| neki veliki suhi kaplan po imenu Frohlich, ' pa se šteje za velikega duhovnika, namreč*' z oženjeno goBtilničarko pod pazduho. Iraenoi gospod sam se je pohajal na postno ned njegovi spokorni duhovniški obleki, nama talarju brez dolge sive brade in štrikom pasu, pod pazduho pa je v isti gostilni vodi domačo gospo ! — Najzanimivejše pa je toj zvečer kaplan ni mogel domu v hišo. Fa brat Mastno, ki je vezna vrata zapiral, je i reč pozabil ključ ven potegniti in tako je ^ suhi kaplan ni mogel svoj ključ vtakniti vj_ .... povedano ključavnico. Prav milo je potem i J pred farovžkim zidovjem ter metal kameni; okna, da bi domačega fajmoštra zbudil. Ta: ..j pa je sklenil, da se raditega pritoži na r *... ' mesto, sam pa da izstopi iz svojega reda. Ic •"». smo pustni pondeljek zopet videli velikega tr '. karja ljubezni v navadni obleki, mesto farJF , . talarja pa je imel orjaškega mačka. In takt' je kaplan Frohlich prepričal, da je nevarno , lomiti 6. in 9. božje zapovedi, če tudi se ..° števa med rimske katoliške farje, (iospe sobratom na Jesenicah pa čestitamo na: , .? izbornem duhovskem kolegu! ■ ■ Iz Jesenic. Neka novopečena skupščina^08|ovjj načelstvom tovarniškega delavca Bavr Ignacij jaa Nunar Janeza je imela pretekli tgden v re raciji g. Paar-a na Jesenicah tajno Prosvet0*iohiček o bodočih občinskih volitvah in nastavlja kandidatov. Pri tej priliki se je seveda ud po tovarni in kandidatu III. razreda g. Pong Sklenila je te skupščina, katere naslov danes zamolčimo, da se samo kandidatje in proti tovarni postavijo! No, to bode toj še manj pa naprednjake kaj zabolelo. KL, bode pa kedo s kako prošnjo do nas pri&Lgk bodemo brez vsacih nadaljnih besed spol" 42 . Capito? Tovarna si pa lahko sama takim tad(a glovcem pomaga! Te besede naj si dobro :ralkcn podje ki so pri zadnjemu ljudskemu štetja i)0vab|-materni jezik zatajili, pri jutrajšnemu shod!)ravj ^ pomnijo!!! — „Z klerikalci gremo raje '-.onceri, z tovarno", tako vpijo ta druhal! Le P°j*f ^ farjem, ako niste enega Čebulja siti, je se fa:Tec:j drugi na Jesenicah in to je znani kleri^^ . razgrajač France Čebulj, saj tega nam %ri:sk,, treba obetati, ker ste to zadnjič pri vo'itre)rii,0(ju bratovsko skladnico pokazali! Da imate ;.(e malo karakterja v sebi, to že vemo iz ust i^fic- . nih natakaric, katerim ste Btotine kron pof •—.Dokazi so vam na razpolago! Ce kedoi osobito kaki hlapec tovarne, da bode s | prav nobenega zastopnika tovarne ne volij varno katera samo gospodarski stranki ./111.11 IV t i pa ador .t«. voli. si tan jmškoj engeli posln-amega dobro az sen eu ih mej s samo vi, ve! pimufi t meli Dri st ravi m reča. ičati 'i tacegj Peta i Ver-turo, .1 o rabil je na> P tuji Pri hladDOJSClHU VreilieilU se pripori Straschiirova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno trnplo in prepreči prehlajenje. „kaznoval", se prokleto moti! — Nadaljnili besed ni potreba več rabiti; s tem mislimo da je dovelj povedano!!! — Iz Amerike. (Milwaukee Vis, 14./II.) Slavno uredništvo! Prosim priobčite v predalu Vašega lista sledeča pojasnila na številna vprašanja naših rojakov na nas glede razmer v Ameriki. Ta nei [zima je za delavce jako slaba po celej Ameriki. Draginja živil je že sama ob sebi veliko škodo-jvala in krčila zaslužek. Delo poprečno v tovarnah je jako slabo, veliko tovarn je popol-JDoma ustavilo delo ter dalo svojim delavcem [nepričakovane in posebno v zimskem času jako nej-rijubljene počitnice. Nekateri delajo po par dni na teden, nekateri po par ur na dan. ravno toliko, da se delavci preživijo, ali za svoje domače v domovini pa ostaja le malo ali pa čisto nič dolarčkov. Edino le dobri, pridni delavci delajo srednje, oziroma rokodelci. Upa se, da se začne že aprila boljše delati povsod, ali popolnoma gotovo še ni, in pred aprilom ne svetujemo nobenemu še iti od doma. Rokodelci, ki so zmožni nemškega jezika, dobijo boljši zasln- io po žek po tovarnah, ali navadni delavci, nevešči nemščine, se morajo zadovoliti z raznim drugim delom, navadno v tovarnah za usnje z malim zaslužkom ki od kraja gotovo ne presega več kakor 1 dolar in pol na dan; največkrat pa še manj. Srce nas boli, da naša domovina tira tako neusmiljeno uboge svoje otroke med svet, iskat milejše sreče, da tako nemilo. nastopa od |dne do dne z zvišanjem ogromnih davkov na isvoje že do kraja izkoriščane podložnike. Ravno preveliki davki na vse, kjer je le mogoče naložiti kaki davek, so tisti strašni organi, ki največ' pripadajo na delavca, rokodelca in malega posestnika, ki v svojem nizkem zaslužku, v svojih potrebščinah za življenje plača vse druge naložene davke; to so tisti biči, ki tirajo obn-|pano ljudstvo iz svoje domovine, to so neusmiljeni rabeljni, ki trgajo narazen nboge družine, (ločujejo stariše od otrok, razdirajo zakone, in 'arovšS^B<"uJeju "a naJža'ost,ieJše načine srečne družine, iz katerih napravijo največje nesrečneže. Mi ne svetujemo nobenemu, in tudi nobenemu ine branimo se podati v Ameriko; vsaki naj iz "klira 8T('J'n lastnih nagibov in svojih razmer ukrene, • t ker vplik° s' j''1 še v resnici pomaga in najde Takra v '"Jem svetu večjo srečo kot doma, veliko pa se jih za vsikdar poslovi od svojih gotovo najdražjih z srečnim in veselim upanjem najti srečo, in rešiti svoje žalostnega stanja, pa na mesto sreče in rešitve najdejo tukaj hladen in prez-jgodni grob. Žalostno in to v tuji zemlji, kjer ne bo morebiti nikdar mogoče da bi žena ali jubogi otroci klečali ob grobu in z solzami zalivali na njem rastoječe cvetljice, ker gotovo so |v najžalostnejših položajih in največjih stiskah ostali prepuščeni nesrečni usodi. Na stotine naših slovenskih rojakov se je v pretečenem letu poslovilo iz doline solz, največ po premogokopih, ke: lastniki ne gledajo na varnostne naprave in zavarovanje svojih delavcev, temveč le na velik dobiček. Sliši se tolikokrat od gotovih strani, rožniki na sodna dala 8| je do govoril il Dmiheh ich, k :eč pnovan deljo i m reč t okroj rodil -to, di ie nam e ^ v prt« ia vii i. In raT ga natt farškegi tako 8 rno pre se pri uspodoi na tei čina po gnaca i i restat etovanj tavljanji udrihal jn grata ' pa je izve tovarn i. Kedi prišel, i spodili ;kim bro g etju svo shoda aje kateremu primanjkuje kruh v svoji domovini ga tudi v tuji ne najde. Dragi rojaki! kruh ki ga vživamo v domovini, so le pičle drobtince, ki padajo raz miz gosposke, in pri sedanjih razmerah ne bo kruh temveč le majhen preostanek vseh bremen. Iz bolečega srca izvija se nam vprašanje, kje so srca. in iz česa so srca naših merodajnih oseb in poslancev, da tako nevsmi-ljeno jadrajo naprej v popolno pogubo svojih narodov?! Jeklo najhujše pečine bi se že moglo raztopiti od solz, solz žalosti in nesreč, ki jih je povzročilo izseljevanje, ali oni stojijo trdno, in neusmiljeno gledajo v lice nesreče ubogega trpina. . . Srčni pozdrav, rojaki v domačiji! Štajerski izseljenci. Novice. Prvaški polom v Rudolfovem. Zaporedoma si sledijo zdaj prvaški polomi. Poročali smo že v zadnji številki, da je stopil veleposestnik in lastnik fabrike za usnjo ter vodja slovenskih prvakov na Dolenskem. Anton Hočevar v Rudolfo-veaij v konkurz. Dolga je za, 300.000 kron. Prvak Hočevar je hrat slovensko-klerikalnega deželnega poslanca. Bil je seveda tako pameten, da je pravočasno pobegnil. Odpeljal se je s smehljajočim obrazom v Ameriko ; iz Bremena je znancem še prijazno pisemce poslal. Žalostno pri temu je, da'je mnogo manjših kmetov v okolici mesta Rndolfovo hudo prizadetih. Ti reveži so se dali namreč od donečih prvaških fraz zapeljati in so sleparju Hočevarju menice podpisali. Zdaj seveda bodejo krvave svoje denarje izgubili. Posebno hudo prizadet je tudi dosedanji župan v Rudolfovem, trgovec Jože Ogorevc. Mož je takoj kot župan odstopil in prišel tudi sam v konkurz. Bati se je. da pride še cela vrsta drugih polomov. Ta Hočevar z vsem svojim sleparskim nagonom in svojo narodnjaško „navdn-Šenostjo" je pravi vzor naših prvakov ! Rothschildi. Smrt šefa firme Rothschild na Dunaju je spravila zopet premožensko vprašanje te družine na dnevni red. Zadeva ima tudi ve- l liki politični pomen, kajti pri vsakemu večjemu Avstrijski vojaki v Berlinu. Vojaška godba avstrijskega infante-rijskega regimenta št. 42 iz Theresien-]stadta je bila pred |kralkem v Berlin |po?ab!jena, da na-,prs?i tam par večjih vrtov. Godba je x„ i,, n3?topi!a povsod z največjim uspehom. Naša slika kaže avstrijske vojake ob prihodu v Berlinu, |spiejete od pruskih oficirjev. i se tal klerikali i ni | alitvah tate pj ust ras o požrli edo misr s tem afcj voli, M i pripadli <&? Ankunf>d. Nož ! V prepiru je sunil fant Moshaca k 1 e r Slivnici tovariša Šišeka z nožem in ga je iodnijo do ranil. esov. Ket Tatinski sinček. V Sevnici je pokradelako znači sarjevi sin Jane« Starki svojim starišem !ni vsaj n£ za 300 K. Tudi je razne druge sleparije zaaj pazno sto kron izvršil. Dolgoprsteža so dali pod bodejo, k Zopet nož ! V Konjicah sunil je v p« p o d a r delavec Florijan Laznik tovariša Jožefa R* nožem v glavo in ga je smrtnonevamo rai Ukradel je Franc Švab v Slov. Gfl Zašel orala „ ;embra ] Kler >alno „ci u. Tudi kokoši je kradel. Dali so ga na n* ■, .„. Vlomilec. Zaprli so v Ptuju Franca tfp ^£ J iz Ormoža, ki ima razne tatvine i:i vlom ' v vesti. "lasŽčo ' Požar. V Loki pri Celju je pogorela zakonskih Weinzerl. Škoda je velika. Spi se sodi, da je nekdo nalašč zažgal. Dvojnega umora osumljen. V zadnjih J'1 'KlaA izginili ste v ptujski okolici brez sledu dve mladi ženski pod okolščinami, ki vičujejo sum, da se je zgodilo hudodelstvoj ženski ste bili začasa, ko ste zginili, v!, slovljenem stanu in sicer obe z možem, kij kot storilec v pošte v in je sedaj pri okrofe, sodišču v Maribora v preiskovalnem zapora , K kazano je, da ste bili obe ženski še kratko« predno ste izginili, v družbi tega moža, in n od tega trenutka naprej o njih ni sluha ne4 « -^ ^ Obe ste bili baje močni, zdravi in radoživi L ski. Prvi slučaj se tiče Rozalije Leš« • ' rojene 1881 v Draženeih pri Ptuju dekle, F '^ izginila dne 14. vinotoka 1907. Druga zfl je M a g d a D u k a r i o, rojena 1880 v B'1tojni$tv na Hrvaškem, tudi dekla, o koji manjka iui« ni sled od 19. rožnika 1910 naprej. Podatki.jar ki' kterih bi se dalo sklepati oziroma ugotoviti, je kdo imenovani ženski še pozneje kje \jgnote ali da še živite, oziroma da ste se našli vl c[v[\n naj se naznanijo bližnji varstveni oblasti ali • preiskovalnemu sodniku v Mariboru. jedi Zverinska mati. V Preborju pri Koij ■' trpinčila je Ema Bevc svojo 3letno nezakoL jj $ hčerko grozovito. Končno jo jo postavila k t^ Bl tako da se je otroku obleka zažgala. NesrS, p.i. dekletce je dobilo smrtnonevamo rane. veška mati je sicer zažgano obleko da bi se kazni izognila. Ali pomagalo ji nel kžr je stvar že sodniji naznanjena. „0fcet". V sv. Kungoti pri Velikem je bila „ofcet", pri kateri je prišlo tudi do dega pretepa. Pri temu je dobil Janez take klofute, da so mu obe mreni v ušt čili in je uglušil. S celo zadevo se zdaj peča. Zopet vjet (telegram). Kakor znano, župnik Š o r n v Belivodi obsojen na en ječe, ker se je nad raznimi kmetskimi fanti! zagrešil. Šorn pa je po sodbi pobegnilj nar, da se izogne kazni, so mu nabrali nizki sobratje . . . No, pomagalo mu ni! je izdala za pobožnemu svinjarju „št Zdaj se iz mesta Basel v Švici porofl so tam Šorna v j e 1 i in z a p r 1 i. V nje spremstvu sta bila dva kmetska fanta, kij svojemu svinjar8kemu nagonu podvrgel. in fanta spravili bodejo zopet v celjske je Iz Koroškega. Velikanski polom na Korošken Koroški klerikalci so, kakor je splošno i lahkoverno ljudstvo s svojimi p o s o j i 1 n i ci1 za več milijonov kron oslepaf Velikanski ta gospodarski polom je usodepo| pomena za vse ljudstvo na Koroškem. Ni i da je šel pravi vihar skozi deželo, ko se i črne lumparije in zločine izvedelo. Tudi mil Tfcr Turial ;lo no v sn D. naribotl >rožnii iega ok knei am del del mt i blag za ve i kljof pretep Etozet ranil. GradcsT imn pi i varne Kav« ime la hill SploŠD ih leS vsa' ki opnH CO. 01 ■ blago ki pridi .rožne! ?ru.Do to časa, n ravni .o duha i vi i šnil s, kij žensk B« i vi tki, viti p vide in rtv: ali pi 0 tej stvari že natanko poročali. Zdaj pride cela zadeva pred sodnijo. Eden glavnih krivcev si of (monsignore W e i s s) je hitro precejšno premoženje pokradel ter v Ameriko pobegnil. Cela vrata glavnih krivcev so pa tako previdni bili, da se jih v zmislu naše kazenske postave ne more prijeti, čeprav so v prvi vrsti odgovorni za posledice tega poloma. Prejšni škof dr. Kalin, ki je s svojim visokim imenom vse te zločine kril, je nakrat izjavil, da je „daševno bolan" in je šel v penzijo. Nekaj teh poštenjakov, med njimi v prvi vrsti monsignore Kayserja, so pa vjeli in zaprli . . . Tako se bode zdaj vsa ta klerikalna brezvestnost pred sodnijo doigrala. Vršila se bode cela vrsta procesov. Ker je vse to jako podnčno za ljudstvo, jako značilno za klerikalne lopove, hočemo tudi mi vsaj nakratko o teh procesih poročati. Ljudje naj pazno naše resnično poročilo čitajo. Vidili bodejo, kam dovede klerikalno gospodarstvo. Evo poročila: I. Zasebnik A. S p o r y v Zurichu toži klerikalno „central-kaso" za plačilo 300.000 K z obrestmi in troški. Tožnik Spi'iry pravi, da je aprila 1910 firmi Kayser&Palese 300.000 frankov denarja posodil. V svrho jamstva dal maje Kayser hranilno knjižico „central-kase", iglasečo se na okroglo 361.000 K. Vrniti bi morala jCentral-kasa" izposojeni denar 31. decembra 1910. Ker to ni storila, ji je tožnik pisal; ali dobil ni ne odgovora ne plačila. Klerikalno „central-kašo" zastopa prvaški 1 vodja (I!) dr. Brejc. Kaša vse taji in hoče ivso krivdo na monsignora Kayserja vreči, češ da ta ni nikdar imel pri nje denarnih vlog, da je oila firma Kayser & Palese vedno v denarnih zadregah, da je hranilna knjižica le fingirana invkjižbe sleparske. Brejc je trdil, da „central-kasa" ni odgovorna za goljufije njenega predsednika itd. Temu nasproti pravi tožitelj, da sta predsednik Weiss in član predstojništva K a s s 1 bila opravičena, delati take „kšefte" in da je torej „central-kasa" zanje odgovorna. Klerikalci se sicer izgovarajo, da Kassl niti citati ne zna; ali zakaj volijo take ljudi v pred-jstojništvo? Denar, ki ga je Kayser v „central-kasi" naložil, je za BAntoniusbrot" nabrani denar, ki je znašal čez 700.000 K. Kot priča zaslišan je bil tudi zaprti monsignore Kayser. Pripeljali so ga pred sodnijo v civilni obleki. Ko ga je sodnik opozoril, da naj se vsede, rekel je, da z d a j i t a k d o s t i sedi . . . Zanimivo je, da je Weiss pod pri-Teego izpovedal, da je imel Kayser tri t°n«y! P°dp>se> kakor največji sleparji . . . Druge P priče so izpovedale, da je Weiss firmo Kayser & Palese naravnost v polom prisilil. Nečlo skrila lebl Kaforein Kneippova služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na lilijone ljudem Edina prava družinska kava 2 Po i ceni in zdrava. min..........i — 5 — Sodba o tej stvari se bode šele pismeno naznanila. 2e danes pa je gotovo, da sta dva visoka koroška duhovnika na škandalozni način za etotisoče s 1 e p a r i 1 a. In nikdo jima ni na prste gledal. Odgovornost zadene torej vse klerikalce! II. Druga tožba! Firma Kayser & Palese je dobila od banke Suppan 225.000 kron. Za to je dala firma menico (Wechsel); to menico pa so kot žiranti pvdpisali opat Bonifacij Egger v Tanzenbergu, prejšni knezoškof dr. Kahn in društvo sv. Jožefa. Ker firma izposojenega denarja ni nazaj plačala (kakor sploh ni nikomur ničesar nazaj plačala!), tožila je banka te tri pobožne gospode, ki so jamčili. Tožene pobožne duhovnike zastopa slovenski odrešenik dr. Brejc. Ta Brejc je seveda za tožene duhovnike trdil, da je vsega v Ameriko pobegneni monsignore Weiss kriv, da menice ' nimajo veljave (sleparija!), da opat Egger sploh ne more jamčiti, ker kot menih ne sme premoženja imeti, da je bila firma Kayser & Palese že leta sem ognila" (kmetom tega klerikalci niso povedali!), itd. itd. Dr. Knapitsch kot zastopnik tožiteljev je celo farško lnmparijo temeljito odkril. Dokazal je, da je dobila firma denar le vsled tega, ker so toženi duhovniki jamčili. Položaj firme ni mogel nikdo poznati, ker so ravno klerikalni listi do zadnjega hipa lagali, da je pri firmi Kayser & Palese „vse v redu" in da je le rudnik milijone vreden. Opat Egger se hoče naravnost na švindlerski način jamstva oprostiti; mož pravi, da „kot menih" ne sme imeti premoženja, ali delal je že „kšefte" z milijoni; izvršil je krasni klošter,. fabriko za konzerve, nakupil plantaže v južni Ameriki; zdaj pa se dela za „vbogega meniha", ki nima niti krajcarja. Menice je rad podpisaval, takrat se ni spomnil, da je „vbogi menih"; zdaj pa to vb, ko je treba plačati. To je švindel in opat sliši po našem mnenju v ječo! . . . Ta proces še ni bil končan, ker hoče sod-nija še nove priče zaslišati. Poročali bodemo še o njemu. Ali danes že lahko rečemo.da je celo vrsto koroških visokih duhovnikov politika v sleparijo in goljufijo pognala. To ima klerikalizem na vesti! O nadaljnih procesih iz tega klerikalnega poloma bodemo še poročali. Tožba zaradi poloma. V četrtek 16. t. m. prične pred porotnim sodiščem v Celovcu velika kazenska obravnava proti monsignore Kayserjn in Paleseju. Kakor znano, spadata ta dva poštenjaka med glavne krivce velikanskega klerikalnega poloma na Koroškem. Tožena sta zaradi kride in goljufije. Tretji krivec, monsignore Weiss, jo je, kakor znano, pravočasno v Ameriko popihal. V Tinjah je zadnjo predpustno noč neki mladi duhovnik zdrsnil in padel ter si pri temu nogo zlomil. Bilo je to v samotnem kraju in njegovih klicov ni nikdo čul. Vsled tega je moral celo noč na prostem 03tati. Šele drugo jutro so ga ljudje našli in v bolnišnico spravili. Klerikalna vzgoja. V sv. Pavlu v Labudu so zaprli več šolarjev gimnazije Štifta, ker so izvršili razne sleparije, tatvine in cerkvene rope. Smrkolini so imeli celo roparsko bando in so bili z revolverji oboroženi^ Umor ali samomor? S prerezanim vratom mrtvega so našli v Unternbergu kmeta Johana Luftenegger. Ne ve se še, ali se je zgodil samomor ali pa umor. Pazite na deco! V Maria-Saalu padel je 5 letni Adolf Rauter v posodo z vrelo vodo. Otrok je dobil take opekline, da je zvečer umrl. — V Viktringu pa je prišel 2'/a letni otrok delavke Kostajnik na peč. Tudi to revče je bilo tako opečeno, da je moralo umreti. Vojaški samomor. V Beljaku se je ustrelil vojak Iilek. Poneveril je nekaj čez 270 K. Strah pred kaznijo ga je gnal v smrt. Požar. V Dollacbu je Ederjeva parna žaga popolnoma pogorela. Škode je baje za 300.000 K. Zaradi vloma in tatvine so zaprli.v Celovcu delavca Franca Laks iz sv. Rupreta. Goljufi. Neka Ana Heine v Beljaku ogolju- fala je trgovca s pohištvom za blago v znesku 60 K. Istega trgovca je ogoljufal neki V. Haas za 126 K. Drevesa kradel je fant Anton Lešnik v Ebentalu. Napravil je Škode za 400 K. Lepi sin. V Ebentalu so zaprli Simona Šav8, ker je svojim etarišem in sestram grozil, da jih zakolje. Po svetu. Grozni oče. V Rožni dolini pri Ljubljani prere-zal je pijanec Matija Vehar svojima 1 in 10 letnima sinčkoma vratove in je potem tudi sam sebe težko ranil. Mlajši sinček je bil takoj mrtev, starejši pa še živi. Pijača ie Veharja tako daleč dovedla. Mrtvi otrok v spovednici. V neki spovednici v Gorici je našel duhovnik v cunje zavitega mrliča novorojenega otroka. Cela zadeva še ni pojasneoa. Čedni kaplan. V sv. Mihelu na Dolenskem je baje neki kaplan ženo krčmarja Hrastarja zapeljal. Hra-star pa ju je zasačil in je oba hudo pretepel. Kaplan leži v bolnici, žena pa je pobegnila. Črne koze so se pojavile pri nekaterih delavkah v Šiški pri Ljubljani. Delavke so bolezen pri delu z indijsko pavolo dobili. V bolnišnico v Gradcu je neznani lopov vlomil in denarja za skoraj 16.000 kron pokradel. Storilca še nimajo. Vodstvo je razpisalo 500 K nagrade tistemu, ki bi storilca naznanil. Loterijske številke. Sradec, dne 4. marca: 4, 34, 37, 61, 10. Trst, dne 25. februarja: 26, 25, 81, 11, 83. Goveja pečenka (gerollt). Od večjega, obloženega dela stegna se odstrani vse kosti, soli in popra meso in ga pusti 1 do 2 uri ležati. Medtem se napravi s sčisčeniroi gobicami in fino zelenjavo „filo". Zrele se gobice tanko in jih pasira v puter, namaže „filo" na pečenko, zrola meso in zreže krepko s tanko Spago. Potem se meso speče kakor vsako pečenko, zveže v nežne koSčekc, primeša soku pečenke nekaj Maggijeve omake, polije vse čez meso in postavi na mizo. 10 kron napi dobi tisti, kateri mi zasledi tistega, ki je poškodoval smreke na mojem marofu, tako da se ga zamore naznaniti. W. Blanke, Ptuj. Inteligenten mlad mož z dobrimi spričevali, išče službe domačega učitelja glasovirja, sposoben za vsako katero si bodi delo, katero bi kot učitelj glasovirja lahko opravljal. •— Zmožen voditi pevski ali tambu-raški zbor, ali pri godbi t na lok kot igralec violona (kontrabas). — Zeli službo v Gradcu ali Mariboru. Naslov pove iz prijaznosti uredništvo 239 »Štajerca". " Ssifer oženjen, sposoben v vsakem delu vinogradarstva, kletarstva, sadjerejstva in poljedelstva, išče kmalu trajno službo. Naslov pri upravi »Štajerca". Pozor! Proda se Pozor! dobra kmetija v St. Petra pri Velikovcu na Koroškem, ki obstoji iz stanovalne hiše, kuhinja, 2 kleti, gospodarsko poslopjo z velbanimi hlevi za 15—16 glav govede, ki se lahko redi tudi na domači paši, 8 oralov travnika, njiv za 40 birnov posestve, 12 oralov gozda, nekaj za podiranje, 70 sadnih drev, domači mlin, mlatilnica in slamoreznica na gepelj, slama, seno, 5 vozov, 2 sani, 3 plugi, 2 brani in sploh vse kar se pri hiši potrebuje, se proda samo zo 16.000 kron in se naj kmalo vpraša v St. Petru na Lipo-2io vem it. 2. H. iz dobre hiše se takoj sprejme pri Morelly W. r Ptuju poleg nemške cerkve. 245 _ 6 — pekovski u« i nedosežen vilni t p I i v. 5 steklenic franko 6 K. 10 steklenic franko 10 K. — Edina razpošiljate^ skozi ces. sretn. in apotekarja. S. Edelmann, Sambor Ringplat* st. 39. 854 Ui J ceneč s z dobro Šolsko izobrazbo, ki je strogo soliden, se sprejme pri trgovcu Jus. Orngelli, Ka-lobje, posta sv. Jurij na j. t. Pridni, solidni 215 mr agenti za razprodajo kmet. strojev in orodja se iščejo. Ponudbe pod ..Bo'limerwald Nr. 67.346'- na anončno ekgpedicijo Heinrich Sclialek, Dunaj I., Wollzeilo 6. Cepljene trte se piodajo, 100 kosov 11 K, Walschrisling in burgunder beli, na Porta lis. Adolf To-manif, apudnji Breg pri Ptuju štev. 46. 214 Kot safer, majer ali vinicar 211 išče oženjeni mož službo. 3 osebe za delo. — Več pove oprava ..Štajerca". 2 pekovska učenca se sprejmeta pri g. Kclnard Mayer, pekovski mojster v Pragerskem. 212 Kovaški učenec se takoj sprejme pri Jakobu Pftrowitach v Ptuju. 218 w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Spm. Sack-»traase Nr. 14, verleiht Celil — auch in grifsseren Posten — rascli, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungsfiwang und ohneZwang zu GehalUvorrnerkuneen bei massijer Verilhsung gegen Burgschaft oder gejjen, Gehalts-abzug mit Lebensvcrsicherung, oder gegen grundbucherlicho oder sonstige entaprecbende Siche:heit im Personalkredit-zweig zur RQckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mebrere zugleich gezahlt werden kOnnen), so dass das Kapital in 5 oder in 10 oder 16 Jahrcn rUckgezahlt wird, im >allgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Schnellste Erledijjunj. AutllhluiiK der VorschUsse nach Herstellung der Sicherheil gofert Drucksortenversand. 2 učenca se sprejmeta v mizarski delavnici; ravno tako en zanesljivi hlapec. Več pove uprava ..Štajerca'. 235 z 6 kron mesečne place se takoj sprejme. VeC se izve pri Jus. Zunk« v Selnici ob Dravi. Pozor! 60.000 parov čevelj* 4 par. čevelj samo K 7'60. Zarad: u stavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naroČilo, prodati večje število Čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 'A para moških in 2 para ženskih snir-čeveli, usnje, ruj.ali črno, ga-loS. Kapcn-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fakcija, velikost po 5t. Vsi 4 pari koStajo le K 7'M), PoSlje po povzetju C. GrBner, eksport Čevelj, Krakov št. Ž06. Zmenjava dovoljena ali denar nazar. 172 Trgovski učenec poštenih stariScv se sprejme takoj pri Frani Kavčič, Stu- denice pri Poljcanah 209 Zaslužek!! 799 2-4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Strikarije doma. Edino moja mašina za hitro Strihanjc „PatenthebeI" ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasse 1/06. Okroglo 160 hektolitrov w»> vina "m iz II. 1908 in 1910 se naravnost od proizvajalca oddajo. Več pove g. Koschir. spodnji Breg pri Ptuju št. 101. 222 f Kupite^ nič druzega proti Kašeh hripavosti, katarhu, za-slinjenosti, krčneuiu in oslovskemo kašlju kakor fino okanu va prsne karamele s „tremi smrekami" ^^^flflspn'c.^: UU in privat- I i jamči gotovi uspeh. vo| 20 In 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev Dobi se pri H. M.lltor apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrmiinn. Laški trg, A. Elsbacher, Laški tr?, A. er, apoteka, Podčetrtek. 886 tigro-v-iza-a, zloarvarai Ptuj 244 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih barv snhih in oljnatih. Nadalje firnis, kopalak, politur , Jeder- in eisenlak, karbolinej in terpentin; kreme za solne, zlati in srebrni prah, vsakovrstne krtače za ribanje in pinselne. ffi ta V najem se išče malo in dobro idočo in trgovino z mešanim blagom in z nekaj zemljiška, blizo mesta ali velike vasi, tovarne, tudi v drugem prometnem okraji; ako mi dopade, pozneje tudi kupim. Naslov ee izve pri J. L. 238 Postrestante St. Sabba bei Triest. Ta i IB IB IB IB IB ima zanimanje za vsacega izobraženega človeka in i Vi morate vedeti, ako držite kaj na higijenoJ trupla, da je v Vasi hši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neobhodno potrebno. Bo'ezni (kakor šarlah,] tifus, kolera, koze, ošpice itd), rane, nalezjene bolezni, opekline, se najdejo dostikrat. Za desinfekcijo I na bolnikovi postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, bul, za irigatijo dam in za preprečenje Daletljivo-J sti, za stalno rabo pri vsaki vrsti desinfekcijc, za odstranjenje duha, je najbolj primerni znanstveno ope-1 tovano preizkušeni in po celem svetu znani, kot najboljše desinfekcijsko sredstvo sedanjosti priznani] Ker vpliva hitro in gotovo, ker se zamore brez škode od vsakogar rabiti, ker diši prijetno aronatično,] ker ne škoduje koži kakor druga desinfekcijska sredstva, ker je pa tudi jako ceno, priporočajo tol sredstvo večidel zdravniki in se rabi radevoljno v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (zeleno I steklo). Z navodilom za rabo se dobi za 80 vinarjev ena steklentca a 100 gramov v vseh J apotekah in drožerijah monarhije. Napravite poiskus I Zapomnite, da 'Lysoform« slabi duh in znoj takoj in gotovo odstrani I flkA (jft Izvrstno desinfekcijsko sredstvo za vsako dnevno rabo za usta in zobe je aroman- •IV AMJk 9j Učno In fir.n dišeči JfO VO S „PFEFFERMINZ-LYSOFORM" ^r v steklenicah a K 160 Konzervira zobe, daje ustam prijetni okus in odstrani hitro ter za- 1 nesljivo slabi duh izust. Podučno, od znamenitega zdravnika spisano knjižico o „zdravju in desinfekciji'1 dobite po kemika Hubmann, Dunaj XX. Petraachgasse 4, znanstvenem refeicntu Lysoform tova:cn, takoj zastonj in franko, ako ponjo pišete. Gospodom zdravnikom vzorce in literaturo vsak čas zastonj in franko ? Priložnostni nakup! Lepa žepna ura z verižico K 3'5D. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. veriiico natančno idočo za to K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro ajpotlač. verižico za K 5—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Koliane, razposiljalnica švicarskih ur, .Krakov št, 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za; neugajajoče denar nazaj. 243 ■($ko%oi) z)B[d)dm:£[ 983 ofu939d§ u; u9cu -38 iuiaoSj; joofo^sqo y*\ OS -l05! 2aA A 8f[oqfen :■■ 3}ICllV5| ■■■■■■ ■ ■ '0A-8J-4 BZ BU9CU98 (5J091S) BlncI83 'Bf^ap-UiOZU' UI B5|S.I9fB}S lB89d 'lIBjS 'B}B[BS l9f[9Z JO^B^ '9f]0d Ul ^IA BZ 1}SOA05|B31 IZ9A8 A euautas Hiša v Ptnju z gospodarskim poslopjem vred se pod ugodnimi plačilnimi pogoji zaradi slučaja smrti proda. Več pove upravništvo ,,Štajerea". Jaz podpisani Bastjan Kraj ne, posestnik v Dokleeah, obžalujem, da sem čez Lorenea Debeljak, posestnika na Gori, razširil neresnične, žaljive besede in prosim ga za odpuščanje. Bastjan Krajnz z mojim 185 cm dolgim velikanskem I«firelei-la*cmT dobila sera te lase po 14 mesečni rabi moje pomade, ki sem jo sama iznajdbi. Ta je cd'no sredstvo proil lspa-ilanjii las, za pospeševanja rasti las, za okrRfič.njv! lasne pudlaffo, ona pospeši pri gostfiud.h polno in krepko rast brad« in daje le po kratki rabi ravno tako glavnim lasem kakor onim brade naravni svit ter polnost; obrani lasem, da ne postanejo prehitro sivi do najvišje starosti. Cena 1 piskača K 2 j K. 6 K ir. 10 K. Postna razposiljatev vsaki dan pri naprej-plaCilu svote aH potom poštnega povzetja po vsem svetu iz fabrike Ana Csillag, Dunaj Kohlmarkt št. H/64 k:i;iuir je pošiljati naročila. tt| 'podarstvo z ml**kom izplača inl je jako ceni. Enotirno delo 1201 litrov. Cena K 125. — Zahtevajte prospekt št. 12! I ter garancijske pogoje z*J stonj in franko od MAYFARTH & Co. Dunaj II., Taborstr. 71. Išče se zastopnike I m 09^xK^<^jiy^m^wct&:Qpm}x(m Ženitna ponudba. Pek z nekaj premoženja išče v svrhoul novitve lastne eksistence pridno in delar.223 dekle z nekaj premoženja za ženo. Dobro M zara( tudi vdova s pekarijo ali gostilno. PonudbeH .Ernstgemeint" na upravo „Štajerca". i krnel ................,,„.„,1.....M»M L'~' 4 696882 — 9 — ■ ■■■■ ■ I IB II ■ I ■ I I" II ■ I Povabilo. V nedeljo 26. t. m. ob 9. nri predpoldne se vrši pri posojilnici (Vorschusskasse) v Slov. Bistrici in račun za leto 1910. — Zaradi važnosti točk ste vsi udje povabljeni prav zagotovo se zborovanja udeležiti. JagoditsclKp. načelnik. 231 ■ ■■■■imm ■91 i§ zwdidriBH 'loqiiBW .»lipid #X 831 na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi p/etarsko blago npr. korbe za potovanje vseh mi Razno blago iz stekla in porcelana, taiarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko reči. Bazarno oddelek lepih reči za 60 vinarjev do K 120. 2:« ud iu90 od ui nuu}8 meu^sjAzi a ooia -ABJOp au^SBJ Zl 0 5J8[C(0 95)BJBUJA05{ '8?8[q '90^18 Svinjski sejmi v Ptuju! Na prošnjo mestnega urada ptujskega je c. kr. namestilija dovolila, da se t Ptuju zopet svinjski sejmi vršijo. Prvi teh zopet dovoljenih svinjskih sejmov se vrši v sredo, 16. marca I9!l. Potem pa se vrši svinjski sejem vsako sredo zanaprej. Vabijo se kupci in prodajalci na te izborne sejme ! Župan mesta Ptuj: Jos. Ornig i, r. Kdor hoče z razpečavanjem novega .^predmeta veliko denarja zaslužiti, naj pošlje v pismu za pojasnilo tri marke po 10 vinarjev in svoj naslov. 217 Josip Batid, Idrija, (Kranjsko). Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27s Prevzelje edine razprodaje me spravi v polotaj, za le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra plosco amerik. 14 kar. ilate-dikle Svic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 36 urno Anker-kole»je premirane znamke „Speciosa" in je na električni poti » pravim zlatem prevliteena. Garancija la preciznort 4 krta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Vsaki'uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Pošlje po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradom I8|28. Josef Goriupp usnjar v Ptuju kupuje VSe vrste kož, tudi svinjske kože, po najboljših cenah, prevzame vse vrsto kož v najcenejše izdelanje in priporoča svojo zalogo v nanju za podplate, v rujavih, gladkih, narbanih kravjih kožah, pitlinge, lakasto usnje, gemse, šagrin, satinovo usnje, box-usnje, blank-usnje itd. ter vse potrebščine za čevljarje. 7j "V življenju nikdar več ! = Veliko presenečenje I ===== 600 k. za le K 4-—. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. ankerura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z »mit. dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsleinom, 1 eleg. bro&a za dame (novost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za manscte, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik sveta, 5 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefstellera, 20 predmetov za korespondenco in 8e 500 k. div. predmetov. V hiSi neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, kodta samo K k—. Naslov: Dunajska hiša blaga F. Wiodiich, Krakova No. 1'. VIII. Mi. Kar ne dopade, denar nazaj. 241 6SS '.laiiphl -^ ud 9^i§88 utuop u8B[q BSojqop zc ut e§f(oqr8u ofiqop ®89*»@a@®MMM#®SM 190 katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „p r a-vega:Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje tovarni. skrbnosti že dolgo let v zagrebški Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. •OOOOOOGGOCOOOOOOOOaSSOOOOOOOOOOOOOOOOOOtt o = iiospuaie, 3BSJ8 n il Kdor hoče ob Velikinoči lepo in ceno voljeno obleko — novosti v atlasih, satinih, cefirjih, pralnih štofih, plavih drukih — platno za perilo in postelje, oksforde za srajce, cajge za postelje, gradi za matrace, — tepibe za hojo (Laufteppiche), za pred posteljo (Bettvorleger), štofe za pohištvo, varstvo za stene (Wandschutzer), garniture za postelje in sobe — namizne prte, hantle, servijete — štofe za gospode in cajge za hlače — =============== novosti v zidanih robcih -.......................... dobro in poceni kupiti, obrne naj se zaupljivo na firmo = L. F. Slawitsch & Heller, trgovska hiša za manuMtnro y Ptuju, s W~ Cena nizka, postrežba zanesljiva, blago pa dobro. "TO ui Na zahtevo pošljemo muštre brez stroškov. Razpošiljatev samo po povzetju. O Pomanjkljiva prebava je vzrok mnogih bolezni. Rabi naj se torej pravočasno sredstvo, ki uredi prebavo. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Bosa balzam za želodec iz apoteke B. Pragi. Vsi deli embalaže nosijo postavno varstveno znamko! Glavna zaloga: Apoteka S. Prag"ner, in kr. dvorni liferanti, „k Črnemu orlu'' Praga, Kleinseite 203 kol Nerudagasse. =============== Pustna razpoS ljatev vsak dai. ====== 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po poŠti proti naprej-plačilu K 1*50 se pošle i malo, K 2*80 1 veliko steklenico, K 470 dve veliki, K 8*— štiri velike steklenice, K 22'— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Oer- ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 ) U8ta- elavno veliko trgovino Johann Koss, Celje 8j! zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane En šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- —====E==EE===E==. grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ==========================----- 34 8115 873530 - 10 - • 4 tedne na ogled in izkušnjo razpošiljam moja koleBa znamka .Bohema". Posamezni deli in reparature najceneje. Komodni plačilni pogoji. 11. ceniki zastonj in franko. Fr. Dušek, fabrika koles, Opočno št. 103 n. drž. žel. (Češko). 167 Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup .-jelenovibradi, nova. zelo lepa. 15 cm dolga, _laka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertavim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj H, Altmiittergasse J/123 Mnogo priznalnih pisem. 127 'm i tuarin?AOi§ods9i9A z tntzopq 'e^Boudajd i^soao^bji tiuoqzi ia% iu80 t^ziu o inres as up m ofusdnez efoAS a^moppsu ira vp 'ansojd sp raa^ g iuies igrq ifoai a olaftippzi as i5| 'o|ued ui esijasudpajd baoioS efoua bu r)Bf.rBzodo uiefnf[OAop is r}srj|z •iipoa foidsn ilUe' iitusfeid a jojjbjj oSopsz ouBirwos oiqop 'ofjaA z uiepoq of ^p m jazAaad cubs ^adoz (a^aiodB Sajod) uioBe|q ui!U9ujB|d u; uuupoui 'uioqni 'OJnpiBjnireui Z ouiaoBji. onaf|qnfiijd oasojds lon«ppo nareCna a eqosjo^V O Š fepsop 'ofoAS mas vp 'i^iubuz -Bii oupnf|n uiaodn^ 'u -d rnifoAa is orefosf] DOaoaonoDanobi D O a o § n o D O D O a o D Štajersko dobro deželno vino K 52— Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56— Temino rdeče krvno vino, veleflno K 60 — Silvanee, beli, fino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64 — pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopju Sparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. ia OBoooonooon o o O O o o a ♦ o o a o D O □ ODODOOODOO^D O aOOOaODODODOO V življenja nikdar več! e s t o 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v ve- liki fabriki ur, prodam mojo kovinsko ,,Gloriau-vSre-brno posnemanje remont oar uro dvojni manlelj, 36 urno izvrstno rem. kolesje, teče v kamenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ceno kron za en kos = Primerna „Gloria" verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna hiS» ur IvCasi: 33oDa.ia.el Dunaj IV., Margaretenatr. 27,25. 1063 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade! Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dtvi z rabol lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseli pWj in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je I kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) po« Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mlad h in starin podov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi i "V"' dnij in dobi se vsled tega v jnko kratkem času krepko rast las. h • .: ' škodljivost se garantira 1 ,. ' __ Ako to ni res, plačamo Ured 9*T 10©© kron netto 1-p. vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraj" in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabi Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Ra'>im zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij z dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo ras sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada posti ne brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že nI lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno .-iu|one V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhage Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in pedajo lasi potem lahko in mehko] pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. rt En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. MM« i« (Pisma treba frankirati s I • t 25 vinarji, po?tne karte pa z 10 vinarji). -' -iuyo -brer prav se s star štvo 'tiske drž. Otročji vozički -član za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva v' veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 Najlepša priložnost. Eno 30 oralov veliko posestvo v popolni ravnini pri farni cerkvi '/* ure od kolodvora in 2 uri od Maribora ob glavni cesti, obsto« ječo iz lepo zidane Z opeko krite hiše, gospodarskega poslopja, 5 oralov sadonosnika, 6 oralov gozda. 10 oralov njiv in 10 oralov travnikov, vse prve vrste in v ravnini, z vso premičnino, 10 glav Evine, svinjami, različnimi stroji za mlatili, za rez delati itd. ter Sodi, z 6 vozovi, 4 plugi in mnogim drugim orodjem se takoj zavoljo prejelitve za samo 23.000 kron proda; potr^bn^gi denar;* samo 10.000 kron. Goveje živine in konjev se lahko po 12 glav redi, zrnja je 20 meclov vsejanega. Natančneje pove Franz Peielioz. zgornja Polskava pri Pragerskem. 230 Veliko presenečenje! Nikdar v živ ta priložnost! 600 kom. le 3 K 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, naančna, 3 letnaj cija; 1 moderna zidana kravata za gospodo; 3 IT. Žepni ' krasni prstan za gospodo z imit. biserom ; 1 krasna eleg. ženskega kiniSa, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, bisei damski kine s patent-zaklepom, 2 eleg. damska bracelel. uScsnikov s palent-kaveljom, i krasno žepno toaletno ii usnjala denarnica: 1 p. gumb za manšetc, 3 gradno dub! s patent-zaklcpom; 1 veloeleg. album ia razglednice, najla gledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika vesetost za mlado ii 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in AM koresp. predmetov in se Cez 500 rabnih predmetov, v bilL bodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki jo sama U di-nar nfli košta le K 380. Pošlje po povzetju dunajska centralna raz; Ch. Jungwirth, Krakava št. B|II5 NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleški Za kar ne dopade, denar nazaj. Hiša z gostilniško koncesijo se proda aH v odda, to pa edino zaradi preselitve. Obstoji sob, 3 velbane kleti, gospodarsko poslopji za zelenjavo, sadonosnik, 1 oral njive, 5 od cerkve poleg okrajne ceste v Zavrcu. 1 se pri Jožefi Barlič v Zavrču. = za osebe brez brad© in za plešcej Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh ] pravega „M0S Balsama". Stari in mladi, gospod^ dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobiti obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos edino sredstvo moderne znanosti, ki npliva med dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj i Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini i »c vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez tfl == plešast ali z redkimi Jasi. ===== lja Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jau Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred I redbami! za' .E Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolno^P* dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in menki, so bili vendar krepi, "' 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama, i za lezno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. mi Podpisana lahko vsakomur pravi .Mos Balsam- kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočaajjfca pela sem dalje easa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa a . 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny V« , gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialni^ go vino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 399 Danemar! Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. al« sa t