OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovr? ne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. ^ažna izjava Kennana ^Washington, ii. avgusta orge Kennan, bivši ameri-® ' poslanik v Moskvi je mnenja, zna v sovjetskem območju ^^bruhniti revolucija, da sovjet-strah na zunaj pojenju je. je nadalje proti temu, ^ i se Amerika vmešavala v ranje razmere držav sovjet-^ ®ga bloka in da bi skušala iz-notranje konflikte v ržavah. S tem se je Kennan postava v očividno nasprotje z tik ^ ^"^Griško zunanjo poli-o Eisenhowerja in Dullesa, ki za enkrat z miroljubnimi sred-satelitski blok iz rok v.®' ^ drugimi besedami— s uzita se intervencij, samo vojaških. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). AUGUST 12, 1953 --:-^- ŠTEVILKA (NUMBER) 159 ski Ken: da bi NA KOREJI ^OGODKI..... tič!a — Poli- . "^^inacija, ki, če je res-kov ^ ^^žna za presojo dogod-Kita"^^ trdi, da so bili Hek dobili prista- to_ ^ pokojnega Stalina za h '^ojna na Koreji kon-Korejci so zahtevali gg ° končne zmage, pa so Ve i udati pritisku iz Mosk-"zadi To, da je tudi •^o-k čistke med sever- "^^Gjskimi komunisti. y ^ bil vojnih ujetnikov faj ° '^^kaj novega. Prvič vče-.^°^unisti zakasneli s iz-H ujetnikov. Izgovor je Vpf^ za njihova upravna na pritisk za- Ve{ A . z izgovorom, da ]e tabofigv ^^^kancev pobegnilo iz Bteviif,^" ^ enkrat so navedli ^ pobeglih kot 740. praksa kaže, da so Južujj^.^^ 'la-jslabše ravnali z % y^ _oi"ejci. Polovica vmje-tiicoJ je moralo v bol- ^ zdravljenje. IZJAVE TITA ^Riont 1 o Sedtiijj T avgusta—Pred- je ijjjgj ^Soslavije, maršal Tito, 3iHefjv^^^Sovor s zastopnikom' ® agencije Associated FRANCIJA V VALOVIH STAVK; FRANCOZI NOČEJO ŽRTEV PARIZ, 11. avgusta—Mukoma dobljeno pooblastilo, da se vlada pod predsedstvom Laniela poslužuje dekretov, da zboljša gospodarsko stanje Francije, je ostalo na papirju. Vlada je sicer izdala celo vrsto ukrepov, ki zadenejo vse sloje francoskega prebivalstva, da se stabilizira frank, uravnovesi državni proračun in začne z domačim, gospodarstvom, ki naj pomaga Franciji na lastne noge. Pri tem pa so Francijo zajele ogromne stavke, ki so zadele promet in komunikacije in ki kažejo, da Francozi niso pripravljeni na žrtve. Kakorkoli se gleda na trenot-"*' se ne bo nikdar več no francosko stavko, bodisi na železničarje, ali poštarje, dejstvo je, da je francosko življenje v prestolici in po Franciji, če ne gospodarsko paralizirano, pa vsaj v veliki zmešnjavi. Stavka ni stoodstotna. Deloma se pošta dostavlja, deloma ne. Deloma se lahko telefonira vsaj na daljše proge, deloma ne. Isto velja na splošno glede prometi.. Francoski finančni minister Edgar Faure je opozoril francosko javnost, da država s svojo finančno močjo ni sposobna še nadalje nositi velika bremena, kot so n. pr. pokojnine, če ne pride do remedure. Zdi se pa, da je ta poziv ostal brez uspeha. Sedanje francoske stavke bodo slabo vplivale tudi na inozemstvo. Francijo je letos posetilo izredno visoko število tujih leto-viščajem, med njimi veliko Ame-rikancev. Ti letoviščarji opazujejo z lastnimi očmi v Franciji sami njene razrvane družabne i*azmere, s stavkami pa so izpostavljeni neugodnostim, na katere niti kot civilni ljudje, kaj šele kot letoviščarji, niso navajeni. Francija paralizirana PARIZ, 12. avgusta—Praktično je ali popolnoma ali delno v Franciji vse na stavki kar umstveno ali telesno dela. Predsednik vlade Laniel bo danes z\'ečer po radiju pozval Francoze- naj bodo pametni. Za jutri so oklicane stavke zdravnikov, advokatov in raznega pisarniškega osobja. "'Ugogj J® ^ glavnem poudaril: ^ožiio • diktat Moskve, da bo Kitajska šla po-n ovojih lastnih poli-(J s tem pa še ni re-bo odcepila od Mos-svetovna vojna je Qi trenotno ni deba ^5, Rusije je Tito mne ' pravi gospodar niti Ma- komunistična stranka. !č boif f^ rdeča armada, mar- Vi7e i rojenice soboto so se zglasile ^Ph pri Mr. in Mrs. Jo ^•, 25303- Chardon k pustile v spomin b kat sinčka-prvorojenca, ^Ula R dekliško ime je bilo ^Utita ^ ' dete se dobro ^'šnici_ Euclid-Glenville bol-postala pozna Max Kobal, 19500 ^ in gf*"® Blvd., šestič stari §v %ama, Mrs. Bar iJ ™ati ponosnega a v Grahovo pri Vv'. bivj 3® prvič stara ma ^"taTno! Stanovanjski posredovalni urad Posredovalni urad, ki ga je postavil župan Burke, je imel že nekaj uspehov. Gre za posredovanja glede najemnin, ki niso več zaščitene. Posredovalni urad nima kake izvršne moči, marveč v resnici le posreduje. Včeraj se je bavil z 200 slučaji, ko so se pritožili najemniki radi previsokega zvišanja najemnin. V prejšnjih dneh je urad rešil zadovoljivo nekaj desetin pritožb. Ene rešitve so bile tudi take, da bodo hišni lastniki raje zahtevali prisilno izpraznitev, če bodo dani pogoji za to, kakor da bi že sedaj zvišali najemnino. Za posredovalni urad je značilno tudi dejstvo, da je precej zaposlen. Ljudje se torej obračajo na njega. Ker gre za do-brovoljne člane brez plače, je urad mnenja, da naj župan Burke da, na ra^PolagP tri plačane uradnike, predvsem tajnika in dva posredovalca. Skupne pevske vaje Pevcem in pevkam zborov "Triglav," "Glasbena matica," "Slovan" in "Adrija" se sporoča, da se skupne pevske vaje vršijo v soboto, 15. avgusta in v soboto, 22. avgusta na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse pevce, da gotovo pridejo na vaje, da se pripravijo za skupni nastop na pikniku, 23. avgusta. Pričetek točno ob osmih zvečer. PRED VOLITVAMI V ZAPADNI NEMČIJI BONN, Nemčija,'11. avgusta Volilna agitacija za državno-zborske volitve v Zapadni Nemčiji je v polnem razmahu. Volitve so določene za mesec september. Kakor je bilo pričakovati, so zadnji dogodki v Vzhodni Nemčiji vplivali tudi na volilno propagando v Zapadni Nemčiji. To kaže potek zborovanj, ki jih skušajo prirediti zapadno nemški komunisti. Ali jih policija v naprej prepove, ali pa se med potekom razbijejo. Razbijanje komunističnih zborovanj je postala splošna manija v Zapadni Nemčiji. Komunistom očitajo njihove zveze s Sovjeti in vzhodno nemškimi komunisti, ki ovirajo, da bi se vzhodni Nemci lahko rešili stradanja s pomočjo zapadnih Nemcev. To je danes najbolj učinkovita protikomuni-stična parola. Na drugi strani vsakodnevni dogodki v Vzhodni Nemčiji vpli vajo na razpoloženje zapadnih Nemcev. Berlinska komunistična vlada je šla na pot skrajnih diktatorskih sredstev. Prepovedala je poslušanje tujih radijskih oddaj; zasegla je veliko število podarjenih paketov živili, vidne prejemnike teh pa- ketov pa celo aretirala in stavila pod obtožbo izdajstva nemške ljudske republike. Nemški sodniki, ki so bili na dopustu, so bili brzojavno poklicani na službo, da končajo naglične procese. Ker se bliža začetek šolskega pouka in s tem otvoritve šol, razdeljevanje paketov z živili pa se je, vršilo redoma v javnih por slop jih, prizadete so bile torej tudi šolske zgradbe, je zapadno nemška vlada za enkrat prekinila s pomožno akcijo, da reorganizira celotni program in izvajanje tega programa, zlasti kar se tiče prostorov. Napove duje se, da se bo akcija obnovila dne 27. avgusta. Svobodne delavske unije so določile $238,000 kot pomoč vzhodno' nemškemu delavstvu. V odboru za to akcijo sta tudi Amerikanca Brown za ameriško A.F.L. in Reuther za ameriško C.I.O. BODOČA SESTAVA KONGRESA Ameriško javno mnenje se zaveda, da s kongresom v prvem zasedanju in z republikansko večino nekaj ni bilo v redu. Kot pravimo, "lomila" ga je spodnja zbornica, Nobeno važno notranje politično vprašanje ni bilo rešeno. V Washingtonu je povedalo svoje mnenje 60 uvodničarjev, radijskih komentatorjev in političnih urednikov svoje mnenje, kaj bodo prinesle kongresne volitve leta 1954. "Večina od njih napoveduje, da bodo demokrati dobili večino v spodnji zbornici, da pa znajo republikanci obdržati večino v senatu. Prevladuje dalje prepričanje, da bo Adlai Steven-. son gotovo kandidiral leta 1956 ponovno za predsednika na demokratski listi. Med ostalimi demokratskimi politiki se imenujejo razni spo-korjenci z juga, ki so pri zadnjih predsedniških volitvah šli z Eisenhowerjem, pa bi sedaj v demokratskih vrstah lahko prišli v poštev kot kandidati za podpredsednika. Zanimivo pri tem je, da nihče od omenjenih pisateljev in žurnalistov v tej zvezi ne imenuje go-vemerja Južne Caroline Byrnesa. Koliko je mrtvih ujetnikov TOKIO, 11. avgusta—Ameri-kanci imajo v svojem seznamu 8,705 vojakov, ki jih vodijo pod označbo "pogrešani." Kakšna je njihova usoda? Komunisti so ob izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov navedli 596 zavezniških vojakov, ki so umrli v ujetništvu. Sedaj so na enkrat dodali še 481 ujetnikov, ki so tudi umrli. Kje so ostali tisoči? Zavezniška komanda je od svoje strani sporočila komunistom, da je v zavezniških taboriščih za vojne ujetnike umrlo skupno 8,4^0 komunističnih ujetnikov. Važno zasedanje ZN dne 17. avgusta; pred sestavo politične konference ALI BO AMERIKA OSTALA OSAMLJENA? NEW YORK, 11. avgusta—Na zasedanju dne 17. avgusta morajo Združeni narodi sestaviti članstvo politične konference, ki naj reši politično stran korejskega vprašanja. Francijo bo zastopal Maurice Schuman, Veliko Britanijo minister Lloyd, Sovjetsko zvezo stalni delegat Andrej Višinski, Združene države pa senator Lodge, ki je šef ameriške delegacije pri Združenih narodih. šlo bo za sestavo članstva pri^" tej politični konferenci. Do sedaj sta znana dva predloga. Prvi je bil predlog indijskega predsednika Nehruja, da naj pri sestavi te konference sodelujejo V. enakem številu komunistične in %ržave zapadnega bloka, pripustiti pa se morajo tudi nevtralni delegati, med njimi tudi Indija. Drugi predlog je angleški. Člani te politične konference naj bodo zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije, južne in severne Koreje, komunistične Kitajske, Avstralije, Indije in Turčije. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je na zadnjih sestankih na Koreji s predsednikom Rheejem posvetoval o sestavi politične konference. V čem sta se sporazumela še ni bilo javljeno. Pritisk Velike Britanije V krogih Zdiniženih narodov se trdi, da je minister Lloyd dobil od britanske vlade točna navodila, kako naj nastopa pred Združeninii narodi, zlasti do ameriške delegacije. (Winston Churchill, predsednik britanske vlade, ki se radi bolezni zadnji čas ni udeleževal aktivnega političnega življenja in ga je v vladi nadomestoval Butler, se je zopet pojavil v prostorih predsedstva vlade. Minister Butler je odšel na dopust, kar je znak, da posle predsedstva vlade utegne zopet prevzeti Churchill sam. Churchill je bil logično tisti, ki je dal ministru Lloydu britanska navodila.) Kef auver v Ohio COLUMBUS, O., 11. avgusta —Prihodnji petek in soboto bo senator Estes Kefauver, ki se je lani tudi potegoval za predsedniško nominacijo, gost Her-berta Duffya, vidnega demokrata v Ohio. Povabljen je tudi go-vemer Lausche. Morda se bo prijateljskega sestanka udeležil tudi on, če mu bodo dopuščale prilike. Trdi se, da bo sestanek bolj družabnega značaja, a govorilo se bo gotovo o politiki in bodočih kandidaturah. Ali pa se bo Kefauver še spuščal v borbo za predsednika, o tem molči. Herbert Duffy je pristaš kandidature SteVensona. BURKE DOŽIVEL PORAZ Snoči je občinski svet mesta Clevelanda odbil predlog župana Burkeja, da se predloži Cleve-landčanom na glasovanje zvišanje zemeljskega davka. Občin ski svet je obratno sklenil, da naj se glasuje tako, da ostane vse pri starem. Poroka V soboto se bosta poročila Miss Betty Jane Dolinar, hčerka poznanih kulturnih delavcev Mr. in Mrs. Anton Dolinar, 6164 Wilson Mills Rd., in Dr. Frank Anton Čebul, sin Mr. in Mrs. Frank Čebul, 466 E. 143 St. Poroka se vrši v katedrali sv. Janeza ob 2. uri popoldne, poročna slavnost pa se vrši na domu nevestine sestre Mrs. Nor man Hale, 6172 Wilson Mills Rd. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše zakonskem življenju. Kaj zahteva Velika Britanija? Da naj Amerika ne popušča napram Rheeju; obratno, da pazi, da se bo Rhee držal določb premirja na Koreji. Politična konferenca naj se najprvo peča s korejskim vprašanjem. Če ga bo srečno rešila naj reši tudi vprašanje Indoki-ne, bodoče pripadnosti otoka Formoze ter vprašanje trgovine komunistično Kitajsko. Če bodo vsa ta vprašanja pa-metnp rešena, naj se komunistična Kitajska pripusti med Združene narode. Britanci vedo povedati, da so ruski in kitajski interesi povsem različni in je pričakovati razdora med tema državama. Prvič je sedanje prijateljstvo med Kitajci in Rusi le umetno politično. Drugič—obe državi si lastite Mandžurijo zase. Bolj kot Rusija rabi Kitaj ska Mandžurijo zase, to pa radi surovin, ki so Kitajski potrebne, če naj se Kitajska sploh industrializira. Važno bo zadržanje sovjetske delegacije. Verjetno je, da se bo francoska delegacija priključila angleškim zahtevam, zlasti še, če bo kazalo, da bo vojna v In-dokini na sprejemljiv način za Francoze v doglednem času končana. • Predsednik Rhee je v imenu južne Koreje obvestil Združene narode, da se "bo južna korejska armada vojaško še naprej vež-bala, da bo sposobna začeti sama zase vojno ofenzivo, če se bo pokazala za potrebno. Cilj južnih Korejcev ostane slej ko prej ta, da napodijo Kitajce iz korejskega ozemlja. V državnem tajništvu v Washingtonu se računa s tem, da se bo zasedanja Združenih narodov dne 17. avgusta udeležil osebno tudi državni tajnik John Foster Dulles. (Glede gospodarske obnove Koreje se javlja, da bo obnova dežele trajala najmanj štiri leta. Najprvo bo Koreja rabila hrano, predvsem maščobe, sir, mleko, fižol in grah. V letu 1957 bo šele v stanu, da se sama preživlja z domačimi pridelki. Vzporedno bi se v teh letih dežela tudi industrijsko obnavljala.) MLADI UBIJALEC ST. LOUIS, 11. avgusta— Med šestletnim in osemletnim dečkom je prišlo do prepira radi nekega prstana. Eden od njih je bil zaboden in na ranah umrl. ŽENE KONGRESNIKOV NE GREDO NA POT WASHINGTON, 11. avgusta - Republikanski poslanec James Van Zandt je organiziral posebni izlet, ko naj bi šlo 30 kongresnikov z njihovimi ženami na izlet v Evropo. Ta izlet bi trajal 37 dni in bi stal za vsako dvojico $4,410. Ta izlet je odpadel z dnevnega reda. Zakaj? Izletniki naj bi obiskali razne vojaške ameriške baze in naj bi se na licu mesta prepričali, kako deluje ameriška pomoč v Angliji, v Franciji, Zapadni Nemčiji, Jugoslaviji, Italiji in Avstriji. Na teh izletih pa bi se zakonske dvojice posluževale ameriških vojaških letal. Ameriško obrambno tajništvo je dejalo, da to ne gre. Žene ne spadajo v vojaška letala, tudi če bi njihovi možje šli na kako važno inšpekcijsko potovanje. Menda so izletniki računali tudi s tem, da jim bodo tuje narodnosti in predstavniki držav na svoje stroške priredili razne zabave. Del teh stroškov bi odpadel tudi na izletnike. Če bi potovali brez pomoči državnega tajništva in se ne bi zanašali na kritje stroškov po tujcih, so preračunali v naprej za eno zakon, sko dvojico $3,410 za 37 dni, kar na vsak način ni visoka vsota, če se vzame standard potovanja in zahteve teh krogov. Ker pa je vse drugo odpadlo, je odpadlo tudi potovanje in Van Zandt se je odločil, da gre sam zase na potovanje, ampak ne v Evropo, temveč v Afriko. ENA IZ VZHODNE NEMČIJE BERLIN, 11. avgusta—Na meji med vzhodnim in zapadnim Berlinom je stražil komunistični vojak. Pogled je imel obrnjen na vzhod proti Moskvi. Čakal je, kdaj bo prišel iz Moskve obljubljeni živež. K njemu pristopi narednik in ga zagotovi: "živež je že tukaj. Mi nismo tako starokopitni kot so Ame-rikanci. Mi namreč pošiljamo živež kar po radiju." NESREČE NE POČIVAJO V Montrealu, Kanada, je treščilo letalo med dvoje hiš predmestja, začelo je goreti in nato ste se užgali obe hiši. Posledica —pet otrok, dve ženski in dvoje članov posadke letala je mrtvih. Včeraj in danes je Grčijo, sosedo Jugoslavije, zadel hud potres. Potres je divjal na Ionskih otokih. Včeraj je bilo 40 mrtvih, danes se računa s številom 150, ki pa še ni dokončno. Nekaj vasi je bilo zbrisanih iz površja zemlje. PROIZVODNJA AVTOMOBILOV DETROIT, 11. avgusta—V avtomobilski industriji gre za tekmo. Chevrolet proizvaja ^več kakor pet tisoč osebnih avtomobilov na dan in se približuje dnevu, ko bo pokazal na produkcijo enega milijona osebnih avtomobilov v tekočem letu. Družba General Motors na-javlja, da bo njena produkcija osebnih avtomobilov v letu 1953 prekoračila številko dveh milijonov. TO JE MOGOČE LE PRI NEMCIH HANNOVER, Nemčija, 11. avgusta—Na predstavi . r-oko-borbe se je pojavilo tri tisoč gledalcev. Oblast je ugotovila, da za predstavo ni dovoljenja. Navzoče je pozvala, da zapustijo dvorano. Vnel se je boj med gledalci in pohcijo, ki je trajal več kakor dve uri. Dva policista in dva civilista so bili ranjeni, a predstave ni bilo. Vaje Mlad. pev. zbora Staršem malih pevcev pri Mladinskem pevskem zboru Slov!, del. doma na Waterloo Rd. se sporoča, da se bo z rednimi pevskimi vajami pričelo zopet v petek. Vaje se vršijo ob 6.30 uri zvečer. Prosi se starše, da pošljejo otroke redno k va-, jam, obenem pa se vabi starše, ki imajo otroke, stare 10 let in več, katerih zanima petje, da jih pošljejo k zboru, kjer se bodo naučili lepega petja. Redne seje Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna mesečna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu. Jutri, v četrtek, 13. avgusta se vrši redna seja društva Blejsko jezero št. 27 SDZ v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek ob osmih zvečer. Ker je seja zelo važna, se prosi članstvo, da se udeleži v polnem številu. / STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ki ENAKOPRAVNOST Jf Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri "mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 4.0C For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months-^Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 AMERIKO JE POZNATI (1) Prosveta" je v svojih člankih, ko je šlo za vprašanje združitve slovenskega naprednega časopisja v Ameriki, zapisala, da navedemo le kratko vsebino tudi tole; Imeli smo v Ameriki močno socialistično gibanje—socialistično stranko, pa je vse skupaj prenehalo. (Ena od konvencij SNPJ je tudi sklenila, da mora biti pisanje tiska, ki ga izdaja Jednota, pisano v socialističnem duhu.) "Prosveta" torej po dolgih letih skušenj priznava po znanem pravilu, da čim naravne je tem preprosteje ...se je treba sprijazniti z dejstvom, da s socializmom v Ameriki ne gre. Tega deleža in spoznanja so bili deležni tudi Slovenci. Naše stališče je bilo kar se tiče političnega udejstvo vanja v Ameriki tole: Amerika ima svojevrstno družabno in politično življenje, ki se loči od življenja v vseh drugih državah na svetu, v nekaterem pogledu celo od onega v Veliki Britaniji, čeprav je Velika Britanija "stari kraj" za Ameriko. Amerika ne pozna politiziranja. Amerika je demokracija, Amerika voli. Voli uradništvo, voli člane kongresa, voli predsednika. Voli na desno in na levo, ampak voli. Volitve naj bodo zunanji znak prvič svobode, drugič pa demokracije: vlade ljudstva, z ljudstvom, za ljudstvo. Toliko kolikor v Ameriki se ne voli nikjer na svetu. Večina držav pozna n. pr. nastavljeno uradništvo, ki v rednih razmerah uradu je, dokler ni zrelo za pokoj in se mora odstraniti. Imenuje ga vlada in nihče ga ne voli. V Ameriki vse obratno. Povdarili smo, da kljub vsem te volitvam, svobodi in demokraciji, v Ameriki ni politiziranja, ni silnega zani manj a za politiko in ne za politične stranke. Ni pristaštva k strankam, da se plačuje članarina in se član registrira. Ni prave razlike med obema političnima strankama. Včasih zmaga velika popularnost kake osebe, včasih, kadar je ameriški svet na prelomu, se pojavi gigant—predsednik, ki je kos svoji nalogi, kakor sta bila n. pr. Lincoln in Franklin Roosevelt. Toda stranke kot stranke niso programske. Na tem ne bo spremenil vsaj za dogledno dobo nihče ničesar, razen, če mu bo uspelo spremeniti bistvo Amerikanca in ameriškega življenja. Pravimo, da se Amerikanec po neki zgodovinski nuji z ozirom na kraj in vse druge družabne okoliščine, peha za materialnim stanjem, zaslužkom, profitom, ''biisines-som" ali kakor koli naj imenujemo to ude j stvovan je, skratka za dolarjem. Velike politične vesti kadar ni volitev sprejema kot navadne vesti in časopis, ki jih prinaša, hladnokrvno odloži. Lahko celo trdimo, da v Ameriki po-jenjuje zanimanje za politično življenje. Tudi ne bomo v zmoti, če podčrtamo, da se je zmanjšalo politično zanimanje od takrat, ko so se začele naseljevati v Ameriko trume deset tisoče v in sto tisočev novih naseljencev iz vseh delov sveta starega kraja. V svojih izvajanjih imamo radi, da pribijemo dejstva,- dejstva pa podkrepimo s številkami, ki ne lažejo, ne podcenjujejo in ne pretiravajo. V letih med 1875-1900 je šlo na kakršnokoli volišče več volilcev, kot pa od leta 1900 do današnjih dni dalje. Udeležba volilcev po letu 1900 je bila redoma 20 do 30% nižja, kot pa v letih 1875-1900. Pri tem nič ne pomaga drugo dejstvo, da se je ameriški narod v letih 1900 in nadaljnjih, temeljito izobraževal. Dočim je bila pred koncem zadnjega stoletja redka mladina, ki je končala vsaj srednje šole, ameriška mladina v našem stoletju po svojih treh četrtinah konča vsaj srednjo šolo. Ne bomo nadalje zanikali, da je bilo odprtih nešteto visokih šol, ki so izobrazile inženirje, tehnike, znanstvenike, strokovne delavce in strokovne farmarje, zdravnike in vzgojnike vseh vrst. Pričakovati bi bilo, da bi se z zvečano vzgojo povečalo tudi zanimanje za politično življenje, da se to ne zamočviri in da ne pride Amerika v nevarnost, da jo sčasoma zavladajo "nekaterniki," s tem pa začnejo ustvarjati gotovi predpogoji, ki vedejo do politične diktature. To namreč drži, da je diktatura bila možna le tam, kjer narod ni bil politično izobražen in na javni upravi zainteresiran. Ameriško ljudstvo je bilo v tem pogledu že posvarjeno. Vsakemu ne pridejo v roke magazini, strokovna glasila in strokovno časopisje, ki prav znanstveno opozarja na možnost nevarnosti, ki preti demokraciji, ker so državljani apatični do politike. Neglede na to ali te tiskane besede bere mnogo ali malo ljudi, dejstvo je in ostane, da je Amerikanec do politike precej brezbrižen. L.Č. UREDNIKOVA POSTA poročilo relifnega odbora progresivnih slovenk (Nadaljevanje) ♦ CLEVELAND, Ohio—Iz zavoda za gluho deco smo že prejeli sledeče pismo: "Ko smo prejeli pismo z dne 7. junija t. 1. smo se ga vsi razveselili. S svojim plemenitim darilom in požrtvovalno ljubeznijo do gluhe mladine ste omogočili našim malčkom, da bodo deležni najnovejših tehničnih pripomočkov, ki jih je znanost iznašla za izboljšanje stanja gluhih. Z Vašim požtrvovalnim delom za gluho mladino ste si odbornice re-lifnega odbora in društvo PROGRESIVNIH SLOVENK v Ameriki pridobili srca naše mladine in njeno trajno hvaležnost in mislim, da je prav ta hvaležnost gluhih otrok in njihovo zaupanje v Vas, najlepša in najtrdnejša vez, ki veže Vas ameriške Slovence z staro domovino. Prav tako izrekam zahvalo v imenu učiteljstva in v svojem imenu, saj ste s svojim darilom omogočili, da bo naše delo še boljše in uspešnejše. "Glede carine smo uredili in bomo prejeli Vašo pošiljko brez vsakih carinskih dajatev. Prejeli smo tudi obvestilo od American Express Co., da je pošiljka na potu in upamo, da jo v kratkem prejmemo. "Zahvaljujemo se Vam za želje, da bi bilo naše delo uspešno in se še enkrat v imenu gluhe mladine, učiteljskega zbora in v svojem imenu najlepše zahvaljujem za Vašo požtrvovalno skrb za gluho mladino in se priporočamo nadtljni naklonjenosti društva PROGRESIVNIH SLOVENK. "Z odličnim spoštovanjem — Zakovšek Jože, ravnatelj" Pokloni,tv^ raznim z..avodom v spomin pokojnih je plemenita ideja, ker stem se skuša, saj malo olajšati življensko pot mnogim nesrečnežem in zato so člani nekdanjega pevskega kluba v Sheboygan, Wis., katerega so razpustili določili, da se naj ostanek blagajne in to je $25 pokloni v sklad ubogih glušcev in od tega je $10 mesto venca v spomin tretje obletnice pokojne članice Progresivnih Slovenk Ane Vrabec. Poslala Mrs. Julia Zor-man. Mr. in Mrs. Matt Bizjak sta »' spomin pokojnega Johna Kriz-rrančič darovala $10 v naš ■klad. V uredništvu "Enakopravnosti" sem dobila $55 in sicer so iarovali v spomin za pokojnimi prijatelji sledeči: Mrs. Josephine Birtich, hčerka Dorothy in zet $10, v spomin Joseph Plevnika; Mr. in Mrs. Vincent Piki $5, v spomin Franka Grlica; Joseph in Mary Centa $5, v spomin Joe Vasil; Andy in Frances Korencic $5, v spomin Ame-lije Meglan; Tony Podobnik $5, v spomin Franka Skrlep; Andy in Frances Korencic $5, v spomin Mrs. Frances Jeric. Mrs. Plevnik $10, vsi ti so v Clevelandu. Mr. in Mrs. F. Lovšin iz New Smyrna Beach, Fla. $5, v spomin Mika Sile in Mr. in Mrs. Anton Gorisek, Warrensville, O. $5; izročila Mrs. Juha Pire. Za krožek št. 1—Progresivnih Slovenk je tajnica Marian Bash-el poslala $21 in to v spomin Mr. Želeta, katere so darovali sledeči rojaki: Joseph in Mary Durn, Mr. in Mfs. Vinko Godina, Mr. in Mrs. Frank Kravos, Mr. in Mrs. Joe Poznich, Mr. in Mrs. Silvester Vokach in Alojzija Pa-kish. V spomin svoje dobre prijateljice, tudi tukaj poznane Zofke Birk, katera je umrla pretekli mesec v Ljubljani je darovala Frances lic $10 in Frances Hočevar iz Addison Rd. $2, za pomoč revni mladini v Sloveniji. v sklad za gluho mladino je poslala tajnica Josephine Plainer $10, katere so darovali pri Federaciji za severno Ohio. Društvo "Golden Valley" št. 745 SNPJ, darovalo $5 in med seboj so zbrali po $1—Martin Maneta, Alojzija Cukjati in An-tonia Gliko; 70c Mary Crizman; 50c elementa Orzali in Lorenc Caseli; 30c Jan Piskovich, skupaj 10 dolarjev—poslala tajnica Antonia Gliko. Nabrano na seji društva št. 162 ABZ, Enumclaw, Wash. $7, poslal tajnik John Mihe-lich. Društvo št. 84 ABZ, Trinidad, Colo. $5, poslal tajnik Andy Susan. Mrs. Mary Matya-zich iz Los Angeles, Calif, poslala $4, katere sta darovala ko sta se nahajala tam na obisku vsak po $2, Frances Gričar iz Madison, O. in Anton Zmavec iz Sheboygan, Wisconsin. Iz uredništva "Glas Naroda" ,»smo prejeli $39.50, katere so darovali sledeči; Mrs. F. Jenko, Chicago, 111. $5; po $3—Mr. G. Adlesic, Lyons, 111., Mr. in Mrs. G. Sustarich, Brooklyn, N. Y., in Mr. Mike Pike, Jenny Lind, Ark.; $2 Mrs. P. Ravnohrib-Rogina, Gilbert, Minn.; $1.50 Mr. M. Colnar, Berwyn, 111; in po $1 — Mr. C. Sternisha, Gowanda, N. Y., Mr. John Susel, Pueblo, Colo., Mr. Anton Troha, Bar-berton, O., Mr. F. Marsh, Alliance, O., Mrs. M. Francetich, Manville, N. J., Mrs. F. Zakley, Staten Island, N. Y. in Mr. R. R., New York City. Skupaj $24.50 Mrs. Johana Kangler iz Dim-ellen, N. J. pa se je zavzela in nabrala med prijatelji $15, katere je izročila v uredništvu "Glas Naroda." Darovali so; po $2— Frances Ferenchak, Plainfield, N. J., John Cvetkovich, Plainfield, N. J., Miss Elsie M. Kangler, Dunellen, N. J. in Mrs. Johanna Kangler, Dunellen,N. J.; po $1—J. Broka, Andrew Ferenchak, Anton Skvarch, Mrs. James Uckar, Mrs. M. Crelen-cic, ti vsi so iz Dunellen, N. J., Anna Cvetkovich iz Plainfield, N. J. in Anna Fischer iz West-field, N. J. Vse to je poslala v skupni svoti Mrs. Anna Krasna, upravnica "G. N." &rav pred svojim ponovnim odhodom v domovino. Imamo različne sklade, kot na primer: za razne ameriške dobrodelne ustanove, za gluhonemo deco, za duševno zaostale, za slepe, sklad za pomoč revnim šolarjem v raznih krajih Slovenije in naš najnovejši sklad, katerega je začel Mr. Peter Lust-rik, je za pomoč bolnišnici za d'uševno bolne v Polju pri Ljubljani. $fo, in v ta sklad sta darovala $10 Mr. in Mrs. Louis Pečenko iz Richn\ond Rd. in sicer $5 v spomin Frances Tomšič in $5 v spomin pokojne Frances Skulj, katera je bila sestrična Mici Pečenko-ve; in Mr. August Kollander iz St. Clair-ja tudi daroval $10 v ta namen. Pomoč je še vedno potrebna in prosimo, da se ob izrednih prilikah spomnite teh naših skladov, ki vsi . upravičeno služijo dobrim namenom. V imenu reliefnega odbora in organizacija "PROGRESIVNIH SLOVENK, se iskreno-toplo zahvaljujemo vsem darovalcem in vsem, ki so imeli dobro besedo in pomagali zbirati darove. Za relifni odbor Progresivnih Slovenk Josephine Tratnik, tajnica 6505 Bonna Ave., Clveeland 3, Ohio. Napredne Slovenke vabijo CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 16. avgusta bo naš dan— dan zavednih članic društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, ko bomo priknikovale na naši lepi farmi društev SNPJ na Chardon in Heath Roads. Že nekaj let nismo obdržava-le piknikov, a letos je bilo za to več razlogov in smo se odločile za prireditev istega. Menile smo, da tako privabimo in se seznanimo z našimi .društvenimi sose-strami, ki iz enega ali drugega vzroka ne morejo zahajati na društvene seje. In, ker naše članice rade pomagajo, pa naj bo to z denarno ali delovno pomočjo, je bilo poklonjeno društvu več lepih in koristnih predmetov, katere bomo ob tej priliki oddale srečnemu nositelju prave številke. Bo pa tudi obilo druge zabave, kot tekme v balincanju in smo pri tem že cele veščakinje. Saj pa tudi moramo biti, ker so nas povabili na veliko tekmo v Johnstown, kjer se pač moramo postaviti, da prinesemo nazaj vsaj malo odlikovanje, če že ne prvega. Na ples seveda tudi nismo pozabile in za to bodo skrbeli Graianarjevi godci. No, vidite, obeta se vam obilo zabave, in ako se upehate, bo na razpolago vsakojakih okrepčil, s katerimi vam postrežejo naše brhke, vedno prijazne Napredne Slovenke. Vljudno ste vabljeni, pridite v nedeljo, 16. avgusta na našo lepo zadružno farmo, da se z nami radujete dneva društva Naprednih Slovenk! Josephine Tratnik, predsednica. Z NEVELJAVNIMI NEMŠKIMI MARKAMI SO PLAČEVALI Pred nekaj dnevi je prišla v bar Nebotičnik v Ljubljani štiričlanska družba; dve ženski in dva moška. Vsi so bili sorazmerno lepo oblečeni. Z vso vnemo so se začeli "basati" z raznimi dobrotami. Na mizo so romale steklenice najboljših vin. Ko pa je bilo treba plačati, so natakarju povedali, da so iz Nemčije in da žal nimajo dinarjev, pač pa da lahko zapitek plačajo v nemških markah. Natakar je na to pristal in sprejel za 11,000 din mark. Naslednjega dne pa je doživel vteliko razočaranje. Pri menjavi v banki so mu povedali, da so mu gostje' zapitek plačali z neveljavnimi markami. Nekaj podobnega je ista družba napravila tudi v hotelu Belle-vue. Po opisu so "iznajdljive" goste kmalu izsledili. V preiskavi veseljačenja željni člani te družbice niso mogli lagati. Priznali so, da so v resnici iz Ljubljane. Seveda bodo v kratkem prišli pred sodišče, kjer najbrže svojega ravnanja ne bodo mogli opravičiti. V TRSTU SO ZVIŠALI CENO ELEKTRIČNE ENERGIJE TRST (Tanjug) —Demokrist-janska večina je izglasovala v tržaškem občinskem svetu povišanje cene električni energiji za potrebe gospodinjstev za 150%. Seje se je udeležilo nekaj več kot polovica -svetnikov, sklep o povišanju pa so izglasovali le z 20 glasovi proti 17. Proti povišanju je glasoval tudi sVetnik slovensko - italijanske Ljudske fronte Jože Dekleva. ftolt gomUt wAh fire-A# od* art against yowl ŠKRAT nov vladni center za proučevanje dolgotrajnih bolezni Nedavno otvorjena klinika (Clinical Center of the .United States Public Health Service) v Bethesda v državi Maryland, je institucija za študijo vzrokov dolgotrajnih bolezni in možnosti preprečitve, diagnoze in ozdravljenja. Te bolezni vključujejo raka, srčne bolezni, arthritis in živčne bolezni, ker so baš te bo-.lezni krive največ pohabijenj in smrti v Zedinjenih državah. Ta novi Center se povsem razlikuje od navadnih velikih bolnic po deželi, kajti v teh je nega bolnika poglavitna skrb in proučevanje bolezni in njenih vzrokov, dasi važno, zavzema šele drugo mesto. V novem Cen tru pa je proučevanje bolezni in vzrokov na prvem mestu. Stavba novega Centra ima 14 nadstropij, stala je 64 milijonov dolarjev in v njej je 1,100 laboratorijev, več kot dvakratno število ležišč za bolnike—ležišč ima namreč ta klinika samo 500. Sprejeti bodo v to kliniko le taki bolniki, ki bodo služili znanstvenikom pri njihovem temeljnem laboratorijskem proučevanju in kliničnih študijah dolgotrajnih bolezni. Bolnike bodo morali priporočiti njihovi zdravniki ali bolnice, ali pa medicinske šole. Sprejeti bodo v kliniko iz vseh krajev Zedin jenih držav; v kliniki bodo prostovoljno in brezplačno. Smatrani bodo kot sodelavci v prizadevanju in raziskovanjih, ki naj pomagajo najti rešitev najtrših problemov današnjih medicinskih znanstvenikov. Bolnikom bo ob-jasnjen sleherni postopek zdravljenja in bodo vedeli, da če bo dosežena preprečitev njihove dolgotrajne bolezni, ali končno ozdravljenje, bo s tem pomaga-no neštetim drugim, ki morda trpijo za isto boleznijo in jim bo s tem dan nov žarek upanja. Zgoraj omenjena zdravstvena državna služba, je došedaj pomagala v glavnem pri pobijanju raznih nalezljivih bolezni, kot difterija (davica), črne koze (smallpox), malaria in tifus. Dasi niso vse hude bolezni še docela iztrebljene, so pa bile dose-daj spravljene pod tolikšno kontrolo, da se je spričo tega znatno podaljšalo življenje povprečnega človeka. Cilj zgoraj opisanih novih raziskovanj in proučevanj dolgotrajnih bolezni je, da se omili trpljenje, ki mnogim starejšim ljudem prinaša veliko muko v zadnjih letih njihovega življe nja. Študija dolgotrajnih bolez ni se razlikuje od raziskovanj na področju nalezljivih in epide-mičnih bolezni, zato bodo mogoči uspehi le, ako bodo imeli najboljši izvedenci moderne medi cinske znanosti bolnike v klini ki, ki bo razpolagala z vsemi potrebnimi pripravami in mož nostmi za zdravljenje in proučevanje. Javna zdravstvena služba je pričela z raziskovanji na tem področju že leta 1930; po naročilu zveznega kongresa, da se vzpostavi proučevalni center za bolezni, pa je bil vzpostavljen zavod oziroma klinika v to svr-ho leta 1937. Odtlej je bilo vzpostavljenih več raziskovalnih centrov, ki so poznani pod imenorti National Institutes of Health, v katerih so preiskovali poleg raka tudi druge dolgotrajne bolezni. Vse te ustanove bodo imele velike koristi od nove klinike, ker bodo lahko črpale iz novih dognanj in pomagale bolnikom z večjimi uspehi. Javna zdravstvena služba Zedin jenih držav spada v področje departmenta za javno zdravje, ižobrazbo in blaginjo (prej poznana kot Federal Security Agency). Poleg raziskovanja raznih bolezni, ta javna zdravstvena služba skrbi, da se uveljavljajo predpisi kvarantine v amefiških lukah, dalje prevoz oseb ali živali z določenimi ne- Bivolska koža Kmet je vozil na svojem za-pravljivčku kmetijskega strokovnjaka od polja do polja. Ker je bilo hladno, se je zbal, da bo mestnega gospoda zazeblo, P® mu je vrgel čez kolena bivolsko kožo. —Obrnite vendar kožo naro- ^ be, da bo dlaka znotraj. Bo bol] držalo toploto. Kako vraga, & tako preproste stvari ne mete, se je obregnil nad kmetoO strokovnjak. Kmet je ubogal, obrnil ko®' in se pri tem hudomušno smehnil. —Zakaj se smejete, je vprašal strokovnjak. —Kaj se ne bi smejal, ko p" mislim, kako trapast je bil bivol, ki je vse svoje zivljeW nosil to kožo z dlako navzve in ni vedel te preproste stvaH" ki ste mi jo pravkar poveda Povodne bolhe -Ta ribnik je poln povoi idnih bolh. Uboge ribe, ki se ne morej" praskati. + Bodeča šala —Zakaj tvoj pes tako laja i tuli? —Na osatu sedi, pa je prel®®' la bi vstal! -f Pri telovaiJbi ČlO' Vaditelj: "Hej vi. Butara, ite tciko nerodni, da mora /ek naravnost dvomiti, če iz ;ate iz opice!" Dva jecljača , "Ttti ssssi osel!" pravi P Irugemu. "Hihihitttro bbbessssedo nn • • v v v KI p zzzzaj vzevzemi, ccce nne bbbom fffoknil," mu žuga. dr# Ssssem vvvesssel, dda s®®®" jo vvven sssspravil." t Dedek in vnuk —Dedek, kaj pa delaš? . —Koso klepljem. Pa ti? delaš? ^ —Senco! + Na plesu Neizkušen mladič zaman F mišljuje, kako bi plesalki n# vil kak poklon. Nazadnje se ° prijetno plesati, da niti ne loči in zine pa mu hitro odvrne: "Z vami je Ni čud»^' rflOj'^ ko ze ves čas hodite po tim tal pod nogami." Ple®^ nogah." Dve idrijski Nace je prišel truden if^ ker. s šihta. Truden od nega dela v jami, moker od ja. Žena je ležala na tu." Od kosila niti sledu, ^ ^ štedilniku še ni bilo podlože" "Nack, ka si ži glih pfejd pa an ajmar vade na ^ ^ n&," mu je zaspano rekla pozdrav^ Nace je vzel vedro in Urincsel je vedro, polno in jo vso zlil na prepadeno ki je še vedno lenarila na ^ petu. ..•rtio"', Nil zej, ka s pa tudi ti " kra, bejš pa ti pa tega dru^ ^ je d,ejal samozavestno obrnil in šel v gostilno na ■f Priložnost "Sedaj imate lepo napravite nekaj iz sebe, dpuščeni ste." . K varnimi boleznimi, sodelnJ® di v zdravstvenih progra^' (.gf sameznih držav in kraje^^^jg omogoča prosto zdraVlKjj, upravičenim osebam v ^ bolnicah. (Common Council for iC$^ Un' ENAKOPRAVNOST ' STRAN 3 tleske iz lesnih ®^padkov v Londonu so nedavno razka-novQ stiskalnico, v kateri plujejo iz lesnih odpadkov ze-® obre deske. Odslej bo imela a Britanija vsako leto ha J^zpolago 16,000 ton stisnjenih ^ in tako se bo njen uvoz lesa ^tijšal za dobrega pol milijo-:^%tšterlingov letno. jjj _%^GŠki strokovnjaki, inže-1p? "1 kemiki so si dobrih 40 li preden so odkri- acin izdelovanja plošč in desk ° Padkov. Nekaj podobnega ^ Nemčiji, kjer so že les izdelovali iz črvivega plošče za stenske elJi!' tudi za pohištvo. An-® strokovnjake je vodil stisbl^-^ Po^ijetja, ki je novo i., izdelalo. Stiskalnica 200 ton in stane 185 do šne funtšterlingov, kakr-jjg pač naprave, brez katerih ^^'^atovati. Njena letna znaša do deset mili-kar^^ ^^^'^^atnih metrov desk, Je v glavnem odvisno od nji- nje izdelovanje stis- žav^A nimajo nobenih te-Ves vsakega posekanega dre-Srče na trščice, veje, g.. razne druge odpadke Ijg . 60%. aJsno je torej, da ^ova panoga lesne in-fa ^%ovin zmeraj dovolj. ' ^jena gospodarska pod- Iporgč ^ugotovljena. Za zdaj fadkov v tovarni izmed od-Posebr _ oblanje in neko ^sto smole, ki se hitro ^|_^^ovine je treba razre- zati približno na enake koščke in paziti, da niso preveč vlažne, pa tudi ne presuhe. Koščke lesa pomešajo s smolo in jih segrejejo, stisnejo in posuše. Ko se čvrsto stisnjeni posuše, jih raz-režejo v 1.20 m široke deske. Glavni sestavni deli stiskalnice so: naprava, ki jo nenehoma preskrbuje s surovino, grelec, ki surovino segreje, preden gre v stiskalnico, dva segreta tekoča traka in tretji iz jekla, ki ne zar-javi. Stiskalnica ima hidravlično napravo za stiskanje in avto-miatično žago, ki sproti žaga deske. V dvajsetih minutah se lesni odpadkih spremene v trde deske. / Z menjavanjem odstotka smole, toplote, pritiska in hitrosti dobe po želji in potrebi deske z raznimi mehaničnimi, akustični-aii in izolatorskimi lastnostmi. Stiskalnica je dolga 41, široka 2.25, visoka pa 6 m. Deske so crde, ravne in lahke. Njihova gostota je različna, debele pa JO od 0.50 do 1.87 cm. Široke so aajveč 1.20 m, dolžino in debe-ino pa lahko tovarna po želji spreminja. Deske lahko režemo in obdelujemo z običajnim mizarskim orodjem, samo najgo-itejše zahtevajo posebno trdo jekleno orodje. Tovarna izdeluje več vrst desk, kakršni so pap esni odpadki. Njihova toplotna zolacija se giblje od 0.9 do 1.0 po gostoti. Nove deske bodo uporabljali za pregraje, obloge iten in stropov, za vrata in pode td. Dopolnile ali zamenjale bo- 10 vezane plošče, pa tudi narav- 11 les. (PO "LJUDSKI PRAVICI") 4» I '^'|enje 10,000 m globoko v morju Več je poskusov, da bi morij prodrli tako ?• y. "morsko vodo, da bi % življenje morskih rast-Hohjjj ^^^ali tudi v največjih ■ y Kopenhagen je ne-"'^athea?--^ ^ela ladja z 8 Vrnil a se je z voz- ve " ^veta, ki je trajala ti=,-l v 3® bHa končana in najuspešnejših fije. ^ Zgodovini oceanogra-jong ^ athea" je prevozila ma-js PfoA^^^'ja in njena posadka Slobiu^, življenje v morskih slovcj 'i ^^terih favne naravo-%i]j ^ še niso poznali niti 'Jaiigjji '^P'^avo je vodil sloveči °'^®®''^ograf dr. Bruun. ie je pripovedoval, %ti ih cilj odprave pro- 5500 m globoko, globoko v morju V še ni poznal. Neka- ^ili živali so sicer dvi- ^ iz globine 6000 m, ^iso '^^trov pa doslej sploh Prodrli. Mnogi zoologi so ^ ^ad 7000 m globoko v %, ne more biti življe- ^^ša tam pritisk vode Ho h,J- atmosfer. Tako glo- tUOl SovXv,; _______ Sončni žarki pa so "^0 življenja. Prodro sa-^ Sloboko, niže pa je v tema. Tako so '''^^o^^^'^stveniki doslej. Dan-pa je vse te trditve ° P^^va je odkrila ^ morju marsikaj za-y ' Predvsem je dokaza-'h ni tako imenova- je življe- Sončni žarki ne more- Marveč da It '"k, v,. 3e rvVSod ^ 1 J----- . celo 10,000 m glo-. &kQ ____i.. . globoko v morju, ■la. k; ^^tisk strašen in tema Zive 1 ^azne vrste morskih k ^ To so sicer R '^orati! živali, čuditi pa nu ^'fgan; ^ °mpWiil,«rM>*f ml , W, ar W#W V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene poves+i koj spoznal. Za hip je obstrmel. Pa že je razprostrl roke, jih dvignil in presrečno razveseljen pozdravil: "Bog te sprlmi, Peter!" Najrajši bi ga bil objel. Pa se v Bohinju še ženskam kaj takega ne spodobi. Stopila sta v zakajeno sobo. S srnjakove kože, razgrnjene po tleh, je poskočil nizkonogi Črt. Veselo je zacvilil in se vzpel na Petra. Začel mu je lizati roko v zapestju, kakor bi vedel, da se mu je bila Kranberger jeva veriga prav tam zajedala v kožo. Petru se je dobro zdelo. Poigral se je s psom in mu dopovedal, da ne pojdejo na lov, čeprav vidi puško na njegovi rami. "Beži no, beži!" je oporekal Vencelj: "Zajci in lisjaki mu še na mar ne hodijo. Naju vidi in prav tako čuti kakor midva. Morebiti celo sluti, da je hudih dni zate konec in da se tvojim na-sprotovalcem bliža dan plačila." "Bog daj!" Peter je odložil puško in sam od sebe sedel. Vencelj je hitel znašati na mizo, kar je bil pripravil. Troje vršt zga- nja, dve steklenici različnega vina, velik kos sira, pečeno meso, klobase in pol hleba kruha: "Duša lovska! Jej in pij! Pogovoriva se kasneje. Nazadnje pa zavrem še čaja." Preden se je Peter pritaknil jedi in pijače, se je zahvalil Ven-celjnu, ki se je z vsem svojim ugledom na vse strani potegoval zanj. Hrubečka pa ni maral o zahvali kar nič slišati. Samo silil je Petra, naj pije in je, da čimprej prežene ričet iz črevesja. Peter se ni dal ravno preveč prositi. Je bil res potreben. V peči je prasketal ogenj. Črt je sem ter tja dvignil glavo in prisluhnil rekdobesednemu pogovoru. "No, daj še, daj!" Vencelj je rpet porinil pečenko pred Petra. "Lepo zahvalim. Kakor se mi je prileglo, ne morem več." Peter si je popravil brke, Vencelj pa je natočil vina in dvignil kozarec: "Peter! Naj ti da Bog še dolgo zdravemu' in zadovoljnemu pasti po goščavah in skalovju trop brez zvoncev." (Dalje prihodnjič) lU's eye view of you making extra money! w Looks too good to be true? But it is true! You can lie in a hammock or snooze in the sand, and all the while have a little pile of money making more and more money for you. All you do is one simple thing. Sign to invest in U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan. Sooner than you've ever believed possible you will own a sizable nest egg in U. S. Bonds—Bonds that now pay you 3% interest, compounded semiannually, when you hold them to maturity' Even if you're the kind who's never been able to lay away a dollar, you'll find that you do save on the Payroll Savings Plan. Because the money is saved from your salary before you get it! Best of all, U. S. Savings Bonds are now paying greater returns than ever, and the period during which they will pay you interest has been extended 10 more years. Don't you think you should sign for Payroll Savings where you work—today? Or, if you're self-employed, just gb to your bank and your banker will start you in the Boiid-A-Month Plan. It's as simple as the Payroll Savings Plan. • How you can reach your savings goal f on the systematic Payroll Savings Plan If you want approxlmoltly ' "_% $25,000 Each week for 5 years, save $3.75 $18175 $37.50 $93.75 Each week for, 9 yean and j 8 months, sav« $1.85 $8.80 $18.75 $45.00 Each week for 19 years and 8 months, save j $0.75 $3.75 $7.50 $18.75 Thii chart shows only a few typical example: of savings goals and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you con save any sum you wish, from a couple of dollars a payday to $375 a month. The Important thing Is, tlorl your Plan lodayl :?■- I "J $1,000 $5,000 $10,000 $3.75 $18.75 $37.50 $1.85 $8.80 $18.75 $0.75 $3.75 $7.50 If you want approxlmoltly ' " % $25,000 Thii chart shows only a few typical example: of savings goals and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you con save any sum you wish, from a couple of dollars a payday to $375 a month. The Important thing Is, tlorl your Plan lodayl :?■- I "J Your money makas money for you every minute—with U. S. Savings Bond* on the Payroll Savings Plan U. 9. Qovtrntiftnl don not pay for tSti adutrtUint. Tht Trtatmy Departmmt thankt, Ibi' Ihtir patriotu donation, TH§ Adtn-liting Oounoil ana ENAKOPRAVNOST POLETNA ČISTILNA RAZPRODAJA ELEKTRIČNIH KABINETNIH IN NA NOŽNI POGON ŠIVALNIH STROJEV za samo $9.95 in več THE SINGER SEWING MACHINE CO. 748 EAST 185th STREET KE 1-0660 Samo V tej trgovini CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING , CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Painter, wife, j children, urgently need 5-6 roo unfurnished apartment. location N. or N.W. Modera rental. Husband will paint a® decorate. Mulberry 5- 1-7251 DOMESTIC female Lovely Winnetka CAPABLE WOMAN Home wants Generaj housework, cooking. disposition. Own room. 0 help. Good salary: References-Winnetka 6-1® ONE WHO IS INTERESTED good home more than sa a Good care of 2 children. employed. Room and boar exchange for care of childre^j HUmboldt 6-871' Good Home offered to rel. ^ WOMAN. General houseWOf Must like children. Own ro® bath. Good salary. KEystone 9'^ REAL ESTATE FOR SALE ROOMING HOUSE—Building furniture. Near Cubs kitchen units—$5,750 inc. payment $10,000. ^ ANdover 3-6^ RESTAURANT and HOUSE — 10 rooms, nice^ |ji, nished; income $200 „t. besides owner's apartm^ Restaurant well equipped' ^ good l?usiness. Gas heal- ggW lease. Owner tired. w cheap—cash or contract. qj6» Russell 6359 or Sheffield for appointment. ELMHURST—Under $20,000 ^ | owner, 2 year old ranch bedrooms, large carpeteo j^je. room and dining roorn, y -abifl® ceramic tile bath, brick kitchen, paneled 31) room, combination jg r screens, garage. Imrneai* session. gt Elmhu^^f SKOKIE — To close estate, ° will sacrifice beautifu» pgf Orchard Stone and Br dence. Corner, gas he gojfl^ ment, attached garag^, otP; feet lot, carpeting an »n 1 extras. — Near | churches. Must see io ^vv . $31,500. Terms. Call po% 1 GRaceland 2-2351 i30 1 ment or write Box 1"" Clark Zastopniki ^^Enakopravn^^^^ St. clairsko okro^'® ,OHN REN** 1016 East 76fh St'«*' UTah 1-6888 Za j Za collinwoodsko euclidsko okroŽi®' JOHN STEBi-^. BO«" 17902 Nottingham* IVanhoe 1-3360 aI Za newburSko FRANK REN*^ 11101 Rev«r« A"*"" Diamond 1 -80^9