Leto IX, it. 119 Ljubliana, torek 22. maja 1928 Cena 2 Din — Iilwj. ob 4, Kj^fj. — Stane mesečno Din «5-—; za iTiiif*"" Din 40" 1 neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica fttev. 5/L Telefon ftt. «071 in «804, ponoči tudi ftt. >034. Rokopisi se no vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ftt. s«* — Telefon ftt. >036. t Ljubljana, Prcfter-ftC. 4. — Telefon ftt. 1498 Podrnlaid: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova Rsčso pri pofttsem ček. zavodu s Milana ftt. 11.841 . Praha čisto 78.180. Wten,Nr. >05^41. Ljubljana, 21. maja. Volilni boj v Nemčiji je končan. Vsi skreni prijatelji miru, demokracije in sporazuma med narodi ugotavljajo z veseljem in zadovoljstvom, da je pokaral nemški narod razumevanje za odločilna politična vprašanja, ki so se mu stavila pri teh volitvah. Velikega pomena je zlasti dejstvo, da glasovanje ni Končalo dvoumno, nejasno, marveč so milijoni nemških volilcev izrazili na tako precizen način svojo voljo, da imamo že po dosedaj znanih izidih popolnoma iasno sliko o pravem mnenju Nemčije in političnih možnostih bližnje bodočnosti. Tri glavne ugotovitve slede iz nedeljskih volitev. Nemški narod se je izrekel proti sedanji meščanski, desničarski vladi dr. Marxa. Obsodil je nemške nacijonalce in izrazil zaupanje glavni opozicijski stranki, socijalni demokraciji, proti kateri se prihodnja leta ne bo dalo vladati. Logična posledica volilnih izidov je ustanovitev "velike koa-licije» od Stresemannove ljudske stranke do soci.ialistov, ki ima edina večino, in sicer zadostno in močno večino v novem Reichstagu. Nemški narod se je izrekel proti desničarski vladi. Dočim je imelo Marxovo ministrstvo nacijonalcev, klerikalcev ljudskašev in Bavarcev večino, čeprav ne baš veliko v parlamentu, izvoljenem 1. 1924., je sedaj nima več. Obnova desničarske vlade, ki bi delala s parlamen tom, je nemogoča. Brez uvedbe dikta ture prihodnja leta ne bo imela Nemčija desničarskega režima. Najtežji poraz je doživela glavna m> siteljica reakcije v Nemčiji, «nemško-nacijonalna ljudska stranka». Izgubila je čez poldrugi milijon glasov in skoro eno tretjino mandatov. Ta stranka je obsojena za prihodnje čase na grenki kruh opozicije, ki ji tako malo diši. Naj po skuša kakršnekoli kompromise in kombinacije. take ne bo našla, ki bi ji odprla vrata v izgubljeni vladni raj. Poraz nemškega nacijonalnega šovinizma je rešil Evropo hude more. Najbolj je napredovala socijaldemo-kratična stranka, za več kot milijon glasov in 21 poslancev. S svojimi 150 mandati je baš toliko močna, da brez njene privolitve ni mogoča nobena parlamentarna vlada. Ona je središče vseh bodočih kombinacij, ona bo dajala pečat prihodnjemu režimu, celo v primeru, da sama ne bi stopila v vlado, ker bo pač sleherni režim živel od njene milosti. Nttnška sociialna demokracija je napredna, razvojna, zmerna demokratična stranka delavstva in malomeščanstva, ki se da prej primerjati z belgijsko de lavsko stranko kot pa z dokaj radikal nejšo avstrijsko socijalno demokracijo. Je iskrena pobornica miru in sporazuma med narodi. Zbližanje s Francijo mo re pod njeno egido samo napredovati, dočim je nepristopna ljubimkanju z ita lijanskim fašizmom, kakršen straši po vročih glavah nemških nacijonalcev. Napredek socijalne demokracije je najboljši znak, da hoče nemški narod mir, demokracijo in socijalni napredek. Srednje stranke so precej nazadovale, in sicer v prilog socijalnim demokratom, oziroma gospodarskemu udruženju in manjšim strankam. Katoliški centrum se je prepričal, da celo njegovo disciplinirano delavsko volilstvo obsoja nemoralno paktiranje z reakcijo za čisto klerikalne cilje. Demokrati pa niso znali navzlic najsijajnejšemu časopisju v Nemčiji in zmožnim voditeljem strankarsko izkoristiti preokreta v levo. Nemški fašisti so še brezpomembnejši kot dosedaj. Opažati pa je močan porast gospodarskega združenja, ki pa vseeno še ni prvovrsten politični faktor. Komunisti so se nekoliko opomogli od katastrofalnega poraza v 1. 1924. Naraven zaključek nedeljskih volitev v Nemčiji bi bila vlada «velike koalicije®, ki bi se opirala na kompakten blok preko 300 poslancev. Zdaj, ko je nemški narod pokazal hvalevredno politično zrelost, je na izvoljenih zastopnikih srednjih in levih strank, da omogočijo Nemčiji vlado, kakršna odgovarja volji večine nemškega naroda in interesom miru in napredka v Evropi. Novosti iz letalskega sveta Newyork, 21. maja s. Pri sprejemu »Bre-menovihc letalcev v Bos.onu je potrdil Fitz-maurice. da bo on in njegovi tovariši leteli v Evropo z nadomestnim letalom, ki bo notranje in zunanje enako opremljeno kakor je bilo letalo iBremenc. Kabine bodo odstranjene, da dobe prostora za zalogo bencina. Leteli bodo najbrže v prvi polovici junija. Letalo ima sedaj številko W 38 in bo pozneje dobilo svoje ime. Startali bodo naibrze z nove Fundlandije. Newyork. 21. maja s. Po poročilu, ki ga je poslal JunkeTSov letalec MelchinT h Grenlv Islanda, se potrjui,e, da je bilo letalo »Bremen«, ko je hotelo startati, poškodovano. Melchior sporoča obenem, da je sam ostal nepoškodovan. Berlin. 21. maja (be.) Angleška vlada je dovolila, da novo zgrajeni Zeppelin lahko leti preko angleškega ozemlja in v slučaju potrebe tudi pristane. 2min ii pariainM ulite? i BnEiji Poraz nemških nacijonalcev in reakcijo- narcev Velik levičarski napredek. — Porast socialističnih in tudi komunističnih mandatov. — Centrum, nemška ljudska stranka in demokrati obdržali svoje pozicije. Berlin, 21. maja, s. Po začasnih uradnih re/utatih (razen rezultata v volilnem okraju Berlin-Reinechendorf, ki še ni ugotovljen) je bilo pri parlamentarnih volitvah oddanih skupaj 30,592.442 glasov. Od teh odpade na socijalne demokrate 9,111.438 glasov s 152 mandati (131 v letu 1924) na nemške nacijonalce 4.359.586 glasov s 73 mandati (103), centrum 3,705.040 s 61 (69), nemško ljudsko stranko 2.669.549 s 44 (51). komuniste 3,232.875 s 54 (45). demokrate 1,492.899 s 25 (32), bavarsko ljudsko stranko 936.404 s 16 (19). gospodarsko stranko 1.391.133 s 23 (17), narodne so-cijaliste (Hitlerievce) 806.746 s 12, nemško kmečko stranko 480.617 z 8. kmečko zvezo 199.491 s 3. katoliško nacijo-nai no kmečko stranko 770.100 s 13, ljudsko pravno stranko 480.978 z 2, saško kmečko zvezo 127.733 z 2 man- data. Na vse oddane glasove odpade 489 mandatov. V 1,492.899 demokratskih glasovih je všteti tudi 23.823 glasov za okrožne volilne predloge ljudsko pravne stranke (državne stranke za ljudsko pravo in izrabo), 770.100 oddanih glasov za katoliško naciionalno kmečko stranko vsebuje tudi 194.938 glasov za okrožne volilne predloge nemške hanoveranske stranke, ki je s tem dobila 3 mandate. Berlin, 21. maja (be.) Pri volitvah v pruski deželni zbor je bilo izvoljenih 450 poslancev. Socialisti so prejeli 136, napram 114, nemški nacijonalci 82, napram 109, centrum 72, napram 81, komunisti 56 napram 44, nemška ljudska stranka 40 proti 45, demokrati 21 proti 27, gospodarska stranka 21 napram 17, ljudska stranka 8 proti 11, velfovci 5, poljedelska zveza 7 in ljudska ustavna stranka 2 mandata. V hamburški svobodni luki je eksplodiral tank skrajno strupenega plina, ki so ga uporabljali Nemci v svetovni vojni. - Velike dimenzije katastrofe. - Nad 100 ljudi zastrupljenih. - Številne smrtne žrtve. - Kako je nastala eksplozija. - Grozne posledice Nove velike zadrege g, Vukičeviča Poostrena nasprotstva med radikali in demokrati. -Radikalski nezadovoljneži ne mirujejo. - Ugibanja o Vukičevičevem nasledniku Beograd, 21. maja p. Vsi beograjski listi brez razlike političnega obeležja naglašajo, da je vsak trenutek računati z izbruhom vladne krize. Odnošaji med vladnimi strankami so postali zadnje dni tako napeti, da ni mnogo verjetno, da bi prišlo do pomirjenja. Po sodbi beograjskih političnih krogov je postal položaj nevzdržen. Dem krati ne prikrivajo več svojega nezadovoljstva z delom vlade in celo demokratska »Pravda« nagla-ša, da so nastala v odmošajih med radikali in demokrati taka nasprotstva. da bi izbruh vladne krize nikogar ne presenetil. Danes bi se imel vršiti sestanek med Da-vidovičem in Vukičevičem. Oba sta imela že včeraj daljši sestanek, na katerem je izročil g. Davidovič ministrskemu predsedniku zahteve demokratskega kluba, ki se tičejo zlasti izprememb na velikožupanskih mestih. Današnji sestanek Pa se ni vršil, kar tolmačijo politični krogi tako, da g. Vukičevič ne bi mogel dati g. Davidoviču povolj-nega odgovora, čeprav je to včeraj obljubil. V ožji okolici g. Vukičeviča priznavajo, da se mora Vukičevič boriti z vedno večjimi težkočami. Navidezno pomirjenje na zadnji seji radikalskega poslanskega kluba se je izkazalo le kot zatišje pred viharjem. Dejstvo, da se Aca Stanojevič, ki si je ves čas prizadeval, da pride do pomirienja med radikalskimi strujami, sedaj popolnoma so-lidarizira z radikaltkl.v.i nezadovoljneži, je vzbudilo med vukičeviCevci razumljivo razburjenje. Aca Stanojevič je danes odpotoval v Knjaževac ter pustil znani memorandum glavnega odbora v rokah Miše Trifunoviča, ki je znan kot najhujši nasprotnik g. Vukičeviča. V političnih krogih so se že danes pojavljale razne kombinacije o nasledniku g. Vukičeviča. Kot najresnejši kandidat se imenuje zunanji minister dr. Marinkovič, ki bi lahko računal tudi na podporo opozicije, predvsem pa na sodelovanje KDK. Radikui taki kombinaciji seveda nasprotujejo in for-sirajo Mišo Trifunoviča, o katerem trpijo, da bi zbral okoli sebe večino radikalov in da bi se mu posrečilo pridobiti za sodelovanje tudi KDK in demokrate. Hamburg, 21. maja. s. Na Hofestrasse v prosti luki so se na prostorih kemične tovarne Hugo HolzenbeTg razleteli pokrovi sodov, ki so bil napolnjeni s fosgenovim plinom. (V vojni se je ta plin imenoval plin rumenega križa.) Dosedaj so umrle tri osebe. Ognjegasci so ga skušali najprej udušiti z vodo, pozneje pa so preskrbeli kot pTotisredstvo amonijak ter veliko šte« vilo mask proti plinu. Ker je pihal veter v smeri proti Wilhelmsburgu, je tudi tam« kaj mnogo ljudi zastrupljenih. Eksplozija je naistala na ta način, da se je odprla za« pora tanka, iz katerega je ušlo 11 km3 plU na. Katastrofa je imela strašne posledice. Mnogo ljudi se je takoj nezavestnih zgru= dilo. Prebivalstva se je polastila panika. Števila oseb, ki so obolele zaradi za* strupljenja s fosgenom, še ni mogoče ugo» toviti. Bolnica St. Georg javlja ob 2. po« poldne 32 bolnikov. Izmed obolelih je sa« mo neznaten del ušel življenski nevarno« sti. Na Veddelu so izpraznili več cest, pre« bivalce pa nastanili v lopah za izseljence družbe Hapag. Vsa pomožna sredstva so bila mobilizirana. Delavsko samaritansko društvo v Hamburgu in Wilhelmsburgu je dalo vso opremo na razpolago. Iz Mauen« burga je prispela državna bramba, da bo izpraznila ves ogroženi okraj. Policija je ustavila promet po velikem delu ogroženih krajev. Po kmečkih hišah in mlekarnah v Niedergeorgswerderju je zasegla vse mle« ko, da ga izroči bolnicam za zdravljenje bolnikov. Ognjegasci so skušali najprej spraviti pod vodo tank, iz katerega je uhajal plin, kar se jim pa ni posrečilo. V bolnice je bilo pripeljanih do 100 ljudi, izmed katerih so vsi v življenski nevarnosti. Med tem je že 9 oseb umrlo. Tudi med ognjegasci in policisti je več oseb obolelo. Ognjegasci sistematično preiskujejo vsako hišo, ker se boje, da je plin mnogo ljudi presenetil, tako da niso mogli zbežati in leže brez zavesti v stanovanjih. Pouličen promet je vsem okraju zaprt. Zastrupljenje s plinom se je zaradi te* pa tako razširilo, ker je plin popolnoma neviden in je neovirano dalje uhajal iz tanka. Da je bil plin na gotovih mestih, so ugotovili samo na deformiranih člove« ških telesih. Obsega katastrofe še ni mo« goče pregledati, ker prihajajo od ure do ure iz raznih okrajev nova poročila o za-strupljenju. Policija in ognjegasci so sprva domnevali, da gre za svetilni plin, dokler niso končno odkrili izvora nesreče. Ognje* gasci so se opremili z maskami ter pričeli z amonijakom uduševati plin. Delo je izredno težavno in le počasi na« preduje, ker se plin širi tik nad zemljo in se drži predvsem v globinah in po ko» tih. Posledice katastrofe nastopajo še da* nes in vedno še prihajajo poročila o novih zastrupljenjih. Štirje ognjegasci in pet po« licijskih uradnikov je težko obolelo. Z uradne strani se zaradi morebitnih političnih posledic ugotavlja, da je fosge-nov plin v tekočem stanju trgovsko blago in njegovo izdelovanje ni v nasprotju z določbami versajske pogodbe. Da se pre= preči nadaljna obolenja, so oblasti v se« vernem delu mesta zaprle vse šole. Plinov oblak še vedno ni popolnoma uničen. Grozna rudarska katastrofa 36 mrtvih, okoli 150 pogrešanih rudarjev. - Podrobnosti o eksploziji London, 21. maja. d. Kakor poročajo z New-yonka, se je dogodila v rudokopu Mather v Pen-silvaniji velika eksplozija. Reševalna moštva so dosedaj našla 32 trupel. 9 so jih rešili živih, 140 pa j:iih še pogrešajo. Kakor sklepajo, je večina ponesrečenih rudarjev umrla zaradi zastruiplje-nja. Ob vhodih v rov je čakala velika množica svojcev vso noč v nalivu na ponesrečence. Ko so zvedeli za imena ponesrečenih, so se odigravali strašin prizori. Prebivalstvo je s fino potrto. Brausvllle, 21. maja s. Okoli polnoči so opustil vsako nado, da bi mogli rešiti iz rudokopa ponesrečene rudarje. Dosedaj so potegnili na dan 36 trupel, k so strahovito razmesarjena. Neki de- lavec, ki Je bil z nekaterimi ostalimi tovariši rešen, pripoveduje o katastrofi: Ko je hotel ravne stopiti v usodni rov, je potegnil močan zračni val. kateremu je sledilo strašno bobnenje, in takoj nato vroč črn dim. Nastala je popolna tema in delavec je pričel bežati. Pri tem se je spodt-aknii nad kamenjem in zaradi strupenih plinov takoj ©gubil zavest. Delavci, ki so tekli za njim, so ga rešili. Iz rova }e bilo še slišati klice na pomoč in preostali rudarji so skušali rešiti tudi druge rudarje, česar pa ni bilo mogoče izvesti, ker so se morali umakniti strupenim plinom. 9 rudarjev ie bilo rešenih brez večjih po-škodb, 5 pa s težkimi zastrupijenji in opeklinami. Slavonski davidovičevci izstopajo iz stranke „Sin največjega prijatelja madžarstva" Senzacionalen naštet) voditeljev Davidovičeve stranke v osiješki oblasti. - Hudi očitki Davidoviču in stranki Manifestacije Rothemereovemu sinu v madžarskem parlamentu Slavonska Slatina, 21. maja n. Na poziv predsednika organizacije Davidovičeve demokratske stranke v osiješki oblasti dr. Iv. Oreba so imeli včeraj v Slavonski Slatini ugledni predstavniki Davidovičeve demokratske stranke prijateljski sestanek, na katerem je prvi govoril dr. Ivan Oreb, ki je med drugim izvajal: »Kot pošten človek ne morem ostati v. taki stranki, ker mi tega ne dopuščajo vest, poštenje in odgovornost napram našemu poštenemu narodu. Namesto boja proti reakciji je zgradil Ljuba Davidovič čvrst grad z Veljo Vukičevičem, čeprav ga je pred volitvami napadal kot najslabšega človeka. Davidovičeva demokratska stranka ni demokratska po svojem delu, temveč reakcijrmarna kakor radikalna stranka ni lugoslovenska stranka, nego -rhijanska stranka, odvisna od beograjske iareije, enako kakor radikalna stranka. Zaradi tega sem prišel do sklepa, da prekinem vse zveze z demokratsko stranko. Proti povišanju trošarine na vino Beograd, 21. maja p. Udruženje dalmatinskih vinogradnikov je poslalo finančnemu ministru, min. predsedniku in Narodni skupščini oster protest proti povišanju trošarine na vino od 30 na 100 Din Dalmatinski vinogradniki zahtevajo, da ostane trošarina na vino nelzpremenjena, ker ie položaj vinogradnikov že itak obupen in da bi zadalo povišanje trošarine našemu celotnemu vinogradništvu zadnji in smrtni udarec. Radič v Sarajevu Sarajevo, 21 maja. n. Kakor izve vaš dopisnik, pride predsednik KDK Stepan Radič 23 t. m. v Sarajevo, kjer bo ostal 2 do 3 dni. Gosp Radič bo imel več konferenc s svojimi pristaši. V vrstah HSS in SDS pričakujejo prihod St. Radiča z velikim zanimanjem ter pripravljajo voditelju KDK lep sprejem. Demokrat ostanem, dokler sem živ, toda za to stranko se nočem več zanimati. Jaz izstopam iz nie, prekinjam vse zveze z njo, ker je korupcijonistična, izključno re-gijonalna srbijanska stranka.« Ta govor dr. Oreba ie bil sprejet z burnim odobravanjem. Končno je trii sprejet sklep, da se za 28. t. m. ob treh popoldne skliče v Slavonski Slatini konferenca oblastnega odbora in vseh predsednikov organizacij Davidovičeve demokratske stranke v osiješki oblasti z dnevnim redom: Izstop demokratov osiješke oblast! iz Davidovičeve demokratske stranke. Poziv na konferenco so podpisali predsednik oblastne organizacije Davidovičeve stranke v osiješki oblasti in član glavnega odbora demokratske stranke v Beogradu dr. Ivan Oreb, njegov namestnik v glavnem odboru ln bivši veliki župan dr. Ivan Frančič in mnogi drugi ugledni davidovičevci iz osiješke oblasti. Rudarska katastrofa tudi na Španskem Madrad, 21. maja. (be.) V kamenolomu pri Gijonn je bilo zasutih več delavcev. Dosedaj so potegnili izpod ruševin 6 mrtvih. Nenadna smrt romunskega poslanika v Budimpešti Budimpešta, 21. maja. s. Tukajšnji romunski poslanik Stircoa je davi nenadoma ltmr]. Obolei je na angini peetoris. Pomiloščenje princa Windisch-gratza Budimpešta, 21. maja. s. Princ Windisch« gratz bo za binkoštne praznike pomilo« ščen. Budimpešta, 21. maja s. Harmsworth si je danes opoldne ogledal poslopje parlamenta ter obiskal predsednika parlamenta dr. Szitvaya, kakor tudi predsednika zgornje zbornice barona VVTasicza. Nato je prisostvoval seji parlamenta. Ko se ie pojavil Harmsworth v diplomatski loži mu je priredila zbornica (socijalne demokratje so se odstranili iz dvorane) dolge ovacije. za katere se je HarmsvvnTth zaliva Ijeval s pokloni. Poslanec Paul SandoT (liberalna opozicija) je ravno govoril o predlogu glede apropriaciie in .ie mora! svoj govor za več minut prekiniti. Naglašal je, da je pri seji navzoč sin naivečie^a nrijatelja madžarstva!. Po polomu so vsi zapustili Anglesko-ameriski odnošaji Angleško orožje za Kitajsko London, 21. maja (lo) Na zunanjega ministra Chamberlaina je bila stavljena v spodnji zbornici interpelacija, ako ie ameriška vlada predložila angleški kake predloge za sklenitev ameriško-angleške spravne in arbitražne pogodbe, in sicer na temelju arbitražne pogodbe, ki je bila skleniena med ameriškimi Zedinjenimi državami in Nemčijo. Chamberlain je odgovoril, da le ameriška vlada predložila načrt nove arbitražne pogodbe, ki naj zamenja ameriško-arbitraž-no pogodbo iz leta 1908, ki poteče 4. junija Te ameriške predloge proučuie angleška vlada z vso pozornostjo. Amerika ni stavila novih predlogov za sklenitev spravne pogodbe. ker zadevna pogodba že obstoja in le bila sklenjena leta 1914 v Washingtomi In predvideva ustanovitev mirovne komisije Angleška vlada ne čuti nikake potrebe, da bi to pogodbo razveljavila in jo nadomestila z drugo. Madžarsko v zahvalo za to, da jih je Madžarska v tisočletnem boju branila pred barbarstvom in nasiljem. Sedai se ie plemeniti prijatel jlord Rothermere (zrpef burne ne ovacije) požrtvovalno postavil na stran Madžarske in vrnil državi najdragocenejše, to je vero v lastno bodočnost. Madžarski narod ne bo nikdaT pozabvl prijateljskih uslug lorda Rothermerea in bo skrbel za to da bodo njegovi otroci imenovali njegovo ime v molitvah. Harmsworth je ostal še nekaj časa v dvo rani ter je nato odšel. Pred parlamentom se je zbrala velika množica ljudi, ki mu je priredila bume ovacije. Na vprašanje glede Izvoza prepovedi orožja na Kitajsko le Chamberlain Izjavil, da vlada ne more prepovedati angleškim firmam trgovine z orožjem, ker nima za to zakonite podlage. Chamberlain o Briandovi in Stresemannovi mirovni politiki London, TJ,. maja. (lo.) Včeraj je bil hne novan angleški zunanji minister Chamber« lain častnim občanom mesta Glasgow. Pri slavnostnem sprejemu je imel Chamberlain nagovor, v katerem je izrekel Briandu in dr. Stresemannu visoko priznanje xa nju« no mirovno politiko. Ta dva velika moža. je dejal Chamberlain. zvesto služita domo» vini in imata širše in jasnejše poglede. Od Locarna dalje so bila med njima sicer maj« hna nesporazumljenja, ki pa prepreči« Ia velikega dela za pomirjenje Wmčija in Francija, je zaključil Chamberlain fa uvi» deli in priznavati, da noben spor n 'oliko vreden, da bi se ga rešilo z vojne n da se morajo vsi naši interesi podrediti veli« kemu smotru ohranitve svetovnega miru in naše skupne civilizacije. •JUTRO* it 119 S Torek, 22. V. 1928. Parlamentarna konferenca za zbližan je s ČSR Prvi dan zasedanja češkoslovaške in jugoslovenske delegacije v Beogradu. - Težkoče gospodarskega zbli- žanja Beograd, 21. maja p. Snoči so dospeli v Beograd češkoslovaški poslanci, delegati za interparlamentarno konierenco z Jugoslavijo, ki se bo vršila v Beogradu in Dubrovniku. Odlični češkoslovaški parlamentarci so bili v Subotici in Novem Sadu sijajno sprejeti in pozdravljeni, dočim je bil sprejem v Beogradu bolj oficijoznega značaja. (Podrobneje o tem prihodu češkoslovaške delegacije je poročal »Ponedeljek«.) Danes dopoldne ob 10. sta se obe delegaciji, češkoslovaška in jugoslovenska, sestali v Narodni skupščini k skupni otvoritveni seji: ki ji je predsedovai posl. Ceda Mihajlovič. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da seji ni prisostvoval noben zastopnik vlade. Pač pa je bilo navzočih večje število poslancev, med njimi Stjepan Radič, dr. Žerjav, Ljuba Davidovič, dr. Ninko Perič in predsednik udruženja JClig Trifunovlč. Sejo je otvorfl posl Ceda Mihajlovič z daljšim nagovorom, v katerem ie naglašal velik pomen sodelovanja med obema državama ter izrekel češkoslovaškim delegatom iskreno dobrodošico. Za njim je povzel besedo predsednik češkoslovaške delegacije dr. Amt Uhlif, ki je obširno razpravljal o razvoju zbližanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter na-glašal, da pač ni nobenega dvoma, da mora tudi tretji sestanek obeh parlamentarnih delegacij roditi pozitivne in praktične rezultate. Predsednik je nato prreHtal pismo podpredsednika češkoslovaškega senata Vacl. Klofača, ki obžaluje, da se zaradi obolelosti ne more udeležiti zasedanja itn želi delu najlepše uspehe. Nato so sledili poedini referati. Prvi je podal zelo obširen in temeljito obdelan referat o gospodarskih vprašanjih dr. Karel Kramaf, ki je zlasti naglašal potrebo čimprejšnje sklenitve trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Po zagotovilu ministra za trgovino dr. Spa-ha se bodo pričela pogajanja 15. junija. Dr. Kramaf je v svojem referatu podrobno naštel vse korake in ukrepe, ki bi bili potrebni za praktično gospodarsko sodelovanje in zbližan i e. Pri tem je naglašal, da je carinska unija med Češkoslovaško in Jugoslavijo, kakor si jo zamišlja Stjepan Radič, zaenkrat še neizvedljiva, ker bi bilo kon-aumno področje mnogo premajhno. Šele ko bo mogoča carinska unija vseh slovanskih držav z Rusijo na čelu, bo ta predlog realen. Stjepan Radič je govornika precej ostro zavrnil, češ: »Saj poznamo vašo »rusko« politiko, toda pri nas za tako politiko ni razpoloženja.« Dr Kramaf je opozarjal na stališče Anglije in Francije do Rusije ta končno naglašal potrebo čimprejšnje sklenitve konvencije o paroplovnem prometu na Dunavu. Dr. Kramaf je žel za svoje poročilo, ki vsebuje mnogo važnih in pomembnih predlogov za izboljšanje medsebojnih gospodarskih odnošajev, veliko odobravanje. Za dr. Kramafem je v imenu jugoslovenske delegacije referiral o gospodarskih vprašanjih posl. dr. Slavko Sečerov. V svojem referatu je opozarjal na razne težave, ki se pojavljajo na obeh straneh in ki ovirajo hitrejše zbližanje. Vzajemni gospodarski odnošaji morajo v skladu s svetovnimi gospodarskimi težnjami. Napočila je doba, ko je treba napraviti konec dosedanji trgovinski politiki stalnega zviševanja zaščitnih carin. Glavno oviro za izboljšanje obstoječih gospodarskih odnošajev med Češkoslovaško in Jugoslavijo tvori trgovinska konvencija iz leta 1920., ki ne odgovarja niti splošnim gospodarskim, niti trgovinskim potrebam. Visoke zaščitne carine, neurejeno prometno vprašanje, pomanjkanje direktnih tarifov, neorganizirana trgovinska akcija so glavne zapreke za poglobitev medsebojnih gospodarskih stikov. Predvsem pa bo potrebno najti sredstva in pota, da se izločičta Dunaj in Budimpešta kot posredovalca med Jugoslavije in Češkoslovaško. Izvajanja posl. dr. Šečerova so napravila na vse člane globok vtis in izzvale vsestransko priznanje. Seja je bila nato za? ključena, popoldne pa se je nadaljevala \ dveh sekcijah. Gospodarska sekcija Je razpravljala o gospodarski resoluciji. Češkoslovaški poslanec Truba je razpravljal predvsem o prvi točki resolucije in naglašal, da morata Češkoslovaška in Jugoslavija brez rezerve skleniti trgovinsko pogodbo. Carinske tarife so na obeh straneh previsoke in iih bo treba primerno znižati. Zavzemal se je za povečanje medsebojnega trgovinskega prometa in stavil v tem pogledu razne predloge. Češkoslovaški poslanec g. Pehman Je razpravljali o uvozu in izvozu ter naglašali da bi bilo treba sistematične organizacije, da se na ta način prepreči favoriziranje uvo za iz tujih držav. Pri tem poslu bi morale zlasti sodelovati trgovinske zbornice. Posl. dr. B e h m e n opozarjal na to da bi morala Češkoslovaška omogočiti večje plasiranje našega blaga, tako da bo lahko konkuriralo z drugimi državami. Pri tem Češkoslovaška prav lahko prenese tudi nekaj žrtev, ker Izhaja iz statistike, da ml iz Češkoslovaške mnogo več uvažamo kakor pa tja izvažamo. Treba pa bo praktičnega dela. ker same resolucije nimajo nikakega pomena. Češkoslovaški poslanec P i c k se Je zavzemal za povečanje izvoza pilzenskega piva Seja Je bila nato zaključena hi se bo nadaljevala jutri dopoldne. Med drugimi bo jutri govoril tudi poslanec dr. Žeriav. Kulturna sekcija Je zasedala pod predsedstvom dr. Uhlif a. Prvi je govoril poslanec dr. Š k e r o v i č, ki je na kratko risal zgodovinski razvoj kulturnih odnošajev med severnimi in ružni-ni Slovani ter povdarjal, da Je naša naloga, da uresničimo ideje, ki so nam jih zapustili naši narodni voditelji iz pretekle dobe. Program kulturne zajednice le bil določen Že na zadnji konferenci v Pragi in odobren cd obeh vlad. Govornik je nato navalal, kaj je bilo doslej že izvedeno ln je med drugim omenjal,,da je naša vlada postavila v proračun pol milijona dinarjev za izvedbo tega programa. Dr. Karel Kramaf Je v svolem govoru orisal delo za kulturno zbližanie na Češkoslovaškem, posl. Šalih B a 1 i i 6 pa se ie zavzemal za tesnejše sodelovanje na polju strokovnega šolstva. Njegovemu predlogu se je pridružil tudi poslanec dr. Preda-vec, ki je naglašal potrebo enotnega pouka v poljedelskih šolah. Seja Je bila nato zaključena fn se nadaljuje jutri dopoldne. Popoldne ob 5. Je priredil zunanji minister dr. Marinkovič na čast češkoslovaškim gostom na svojem stanovanju čajanko, zvečer ob 8. pa je dala Narodna skupščina banket v hotelu »Palače«. Zadoščenje dr. Žerjavu Dr. Ogrizek obsojen zaradi razžaljenja časti Celje, 21. maja. Pred okrajnim sodiščem v Celju se je vršila danes razprava o tožbi nar. poslanca dr. Gregorja Žerjava proti doktorju Antonu Ogrizku, odvetniku, podžupanu in šefu SLS v Celju ter članu oblastnega odbora mariborskega, zaradi razžaljenja časti, ker je 18. marca 1.1. v restavraciji hotela «Evrope» v Celju brez vsakega povoda napram navzočim gostom začel zmerjati demokrate in pri tej priliki rabil o dr. Žerjavu pro-staške psovke. Na tožbo posl. dr. Žerjava, zastopanega po dr. Kalanu, je bil dr. Ogrizek obsojen na 300 Din globe, odnosno 3 dni zapora. Njegovemu tovarišu v občinskem odboru, prof. Cestniku, ki je v zadnji občinski seji ob viharnem pritrjevanju dr. Ogrizka hotel dajati lekcije o dostojnosti ter govoril o «Jutrovih» psovkah «napram onimv ki ne trobijo v njegov rog», bi priporočali, da bi svoje predavanje ponovili v svojem in dr. Ogrizkovem klubu, kjer bi bilo manj deplasirano. Slavenska banka Važna konferenca v Beogradu Beograd, 21. maja p. Danes se je v ministrstvu trgovine vršila konferenca med zastopniki TPD in upravnega sveta Slaven-ske banke ter upniškim odborom. Predsedoval je načelnik ministrstva za trgovino g. Zebič. Konferenca je razpravljala o načinu čimprejšnje likvidacije banke in izplačila terjatev. TPD je zastopal gen. ravnatelj g. Skubic, upravni odbor dr. Gjor-gjevič. Iz Slovenije sta bila navzoča kot zastopnika tamošinjih upnikov dr. R. Ravni-har in dr. Marušič. Med upniki je vzbudilo veliko ogorčenje dejstvo, da konferenci ni prisostvoval zastopnik Landerbanke, ki nosi velik del odgovornosti za polom Slaven-ske banke. Rezultate konference drže v strogi tajnosti, doznava pa se. da je bil stavljen predlog, naj bi vlada v kritje terjatev, pri Slavenski banki zaplenila delnice Landerbanke, ki bodo založene ob priliki občnega zbora TPD. Baje vlada temu načrtu ni nenaklonjena, vsekakor pa bo po zatrdilu poučenih krogov storila vse, da pridejo zlasti mali vlagatelji, ki so najtežje prizadeti, čim prej do svojega denarja. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 21. maja. Danes so bile izžrebane naslednje srečke: Po 40.000 Din dobita srečki 38.543 in 75.890. 30.000 Din dobi 68.130. 20.000 Din dobi 43.501. Po 10.000 Din dobita 40.214 in 60.681. Po 3500 Din dobijo 313, 26230, 26.647, 39.003. 44.302, 64.320, 84.507 89.848, 104.077 in 120.644. Po 1500 Din dobijo 99, 391, 1174, 2249, 2592, 3475, 3655, 3931. 5746, 5750, 5877, 6467, 7905, 9186, 9694, 10.782, 66.240, 11.635, 11.795, 12.336, 12.952, 13.050. 13-219, 13.372, 13.837, 14.699, 15.741, 16.122, 16.886, 17.150, 17.319, 18.979, 19.000, 19.191, 19.573, 19.624, 20.097, 20.207, 22532, 25.304, 25.611, 25.672, 26.625, 26.881, 27.887, 28.485, 28.509, 28.758, 29.307, 29.753, 30.338, 30.948, 31.875, 33.150, 33.738, 34.348, 34.715, 35.416, 35.748, 36.340, 37.126, 38.442, 39.709, 39.775, 40.755, 40.913, 41.208, 41.964, 43.460, 44.714, 44.880, 45.002, 45.696, 45.972, 47.740, 48.395, 48.803, 48.867, 49.309, 49.861, 51.037, 51.315, 52.532, 53-592, 54.086, 55.610. 57.119, 57.224, 57.513, 58.986, 59.517, 59.896, 60.053, 60.061, 60.224, 61.654, 62.6Č4, 63.590, 64.274, 64.502, 64.908. 65.633, 67.220, 68.166, 70.385, 70.392, 70.921, 74.519, 76.783, 77.014, 77.732. 77.851, 78.377, 79.363, 80.301, 81-347, 81.901, 82.847, 83.041, 84.061, 84.732. 85.557, 86.215, 88.039, 88.485, 89.212, 89369. 89.686, 89.811, 90343, 50.771, 90.835. 91.068, 91.638, 93.656, 94.312, 95.047, 95.319, 95.5M, 96.780, 98.602, 100.869, 100.869, 100.908, 101.180, 102.937, 104.298, 105.409, 106.971, 108598, 108.866, 110.647, 110.825, 111.096, 111.399, 112.142, 112.3S6, 113.903, 114.739, 115.579, 117.054, 117.968, 119.375. 119.661, 119.924. 120.457, 120.887, 121.607, 121.626, 122.321, 122.619, 123.648, 123.895, 124.285, 124-351, 124.642, 124.858, '25.583 ia 62Š66. škof Ur. A. B. pred 30 leti Pojava škofa Jegliča L 1898. pada v dobo, ko se je na temelju zaključkov vseslovenskega shoda dosegla začasna in nepri-rocfaia spirava tedanjih dveh slovenskih strank, narodne in katoliške. Pod njegovim prednikom Škotom Missijo so se bili s prvim slovenskim katoliškim shodom ločili duhovi in sentimentalni poskus iz 1. 1898. ni našel niti v narodni niu v. katoliški stranki dovolj opore, da bi se bil dlje časa vzdržal Popolnoma anacijonailnl Missla je bil s pomočjo Mahmičevega fanatizma napravil v slovenski politiki dva ostro začrtana Ln ločena tabora. Od teh je bil eden samo katoliški ter je podrejal narodnost v vsem veri in narodnost kot grešno celo prokli-njal, drugi pa je smatral, da vera na Slovenskem ni v nev,arnosti ter je predvsem branil slovensko narodnost, ki je bila ogrožana od vseh strani. Tekom medsebojne politične borbe sta obe stranki izpremenili svoja načela v toliko, da je katoliška stranka pod vplivom narodne privzela v svoi program kot podrejeno točko tudi narodnost, vplivala pa je na narodno stranko s svojim intransigentnim verskim stališčem, da je tudi narodna stranka iz taktičnih ozi-rov morala postati polagoma ostro proti-klerikaina. Pod Missijem se je začela klerikalna gonja in tedaj je nastala klerikalna maksima, da je treba nasprotnika uničiti na gospodarskem polju ter mu ogrozili eksistenco, da se ga lahko popolnoma premaga. Duhovščina mlajših letnikov, ki je izšla iz šole Missia-Mahnič, je bila tako fanatično nestrpna, da je bilo celo starejši duhovščini odveč. Odhod Missije v Gorico je zlasti napredno javnost, ki je naivno verjela v spravo med obema svetovnima nazoroma, razveselil tem bolj, ko se je izvedelo, da njegov naslednik ne bo fanatik Mahnič, marveč kanonik Jeglič iz Sarajeva, o katerem so javljali sarajevski Slovenci, da je mož strpnosti in da je večkrat obsodil delovanje mlajše Mabničeve struje. Ti glasovi so vzbudili v slovenski javnosti veselo nado, da se bo z Jegličem končal surovi način političnega boja, ki ga je izzval Mahnič. V Sarajevu je g. kanonik Jeglič priznaval, da je te surove gonje »kriva tudi klerikalna stranka in zlasti mlajša duhovščina, ki življenja ne pozna«. O Mahniču pa je izrekel ostro sodbo zaradi njegove brezobzirnosti in strastnosti. Pred svojim nastopom se je dr. Jeglič sestal na Dunaju tudi s Hribarjem in dr. Ferjančičem ter je izjavil, da s tema dvema možema ne bo težko živeti v spravi. Zato Je bil novi škaf Jeglič dne 20. maja 1. 1898. deležen tako sijajnega sprejema, kakor ne kmalu kak cenkveni dostojanstvenik. Z odkritim veseljem ga je pozdravila tudi napredna javnost in župan Hribar mu je posvetil zlasti toplo občuten pozdravni govor. V odgovor je novi škof povdarjal, da hoče spravo, mir ter ljubezen med brati, ki jih je razdvojila politika. Tudi na dan intronizacije je govoril v istem smislu. Pozival je duhovščino, da iztrga Iz src sovraštvo in iezo ter naj s svojo ljubeznijo objemlje tudi nasprotnika. Mlajši duhovščini pa je polagal na srce zlasti spoštovanje in pokorščino napram starejšim duhovnim sobratom. Knez miru, sprave in ljubezni — to je bila splošna sodba ob nastopu novega škofa. Le prekmalu Je prišlo razočaranje. Izvedelo se je, da je Missia odšel v Gorico samo pod izrecnim pogojem, da bo v Ljubljani njegov naslednik dr. Jeglič, ki bo vodil politiko katoliške stranke v dosedanjem pravcu Knez miru se je izkazal samo kot eksponent Missije. Na videz Je podpiral politično spravo med obema strankama, tajno pa se je vrgel v vrtinec politike in se z vso silo zavzemal za konservativno stranko. Sredi sprave Je »Slovenski Narod« priobčil pismo vladike Jegliča, kjer ta priporoča št.-jakobskemu im šit.-peterskemu župniku, naj kot vplivni osebi »namigneta« vo-lilcem tretje kurije, da pri občinskih volitvah v Ljubljani glasujejo za konservativno stranko. Bajke, o knezu miru in sprave je bila pri kraiu ... Br. Važnost prihodnje konference Male antante Pariz, 18. maja (be) Dopisnik »Vosische Zeitung« poroča, da pripisujejo francoski politični krogi bodoči konferenci Male antante v Bukarešti veliko važnost. Splošno se smatra, da je Rothermerova akcija za revizijo trlanonske pogodbe ustvarila v osrednji Evropi delikaten položaj, ki je toliko bolj zapleten, ker podpira madžarske zahteve tudi italijanska vlada. »Petit Pari-sien« odločno protestira proti vsaki reviziji obstoječih mirovnih pogodb in povdarja, da bi vsaka sprememba sedanjega političnega stanja v Evropi povzročila velike in vznemirljive težkoče v svetovni politiki. Bukarešta, 18. maja g. Včeraj Je prispel semkaj iz Pariza romunski posrednik Anto-nescu, ki nadaljuje pogajanja za stabilizacijsko posojilo za dve drugi veliki posojili. Danes je imel Antonescu daljše posvetovanje s finančnim ministrom. Meseci junija se bo sklicala poslanska zbornica k izrednemu zasedanju, da odobri najetje posojila. Poleg stabilizacijskega posojila se bosta najeli na ameriškem trgu še dve drugi posojili. Iz teh finančnih operacij se bo 40 milijonov dolarjev porabilo za odplačilo državnih dolgov narodni banki in 25 milijonov dolarjev za reorganizacijo železnic. Vodnikova družba je ena naših največjih kulturnih ustanov! Nevesela poročila o londonskem posojilu Senzacionalne informacije »Jutarnjega Lista«. — Baje gre samo za drugo izdajo Blairovega posojila. — Provizije same bodo požrle ogromne vsote. tere so pristali jugoslovenski zastopniki pri pogajanjih v Londonu. Poleg provizij ki jih dobe banke cA priliki denarne trans« Zagreb, 21. maja. č. Današnji cjutarnji list» objavlja senzacij onalne vesti o in o« zemskem posojilu, ki ga namerava vlada najeti v Londonu. Po informacijah dunaj* skih finančnih krogov ne gre za posojilo angleških bank, marveč stoji v ozadju te akcije baje zopet znana Blairova skupina, ki pa se iz razumljivih vzrokov skriva za raznimi manjšimi angleškimi bankami. Po zardilu dunajskih finančnih krogov Jugo* slavija ne bo dobila izplačanega niti polo» vice tega ogromnega posojila, ker je med pogoji določba, da se mora iz tega poso» jila izplačati med drugim valorizirani dolg v Franciji, razen tega pa še valorizirani dolg pri draždanski banki. Najhujše pri celi stvari pa so po mnenju dunajskih fi» nančnih krogov ogromne provizije, na ka« Značilen molk Ko so bile afere Rade Pašiča na dnevnem redu, glasilo SLS kar ni moglo dati dovolj duška svojemu ogorčenju. »Slovenec* je smatral za svojo doižnost, da sporoči javnosti vsako podrobnost iz življenja in «delovanja» mladega Pašiča ter predoči, kako ostro obsoja SLS take stvari. Gospodin Rade je medtem «od-stopil* in njegovo hne se imenu ie le še v zvezi z raznimi procesi zaradi klevete. Ministrski predsednik se sedaj piše Vukičevič in tudi on ima sina, Miloša. Miloševa karijera je začela prav originalno. Gospod oče so ga dali izvoliti za poslanca, pozabivši pri tem na njegovo starost in tako je moral verifikacijski odbor Narodne skupščine popravljati očetovo pogreško in Miloš je «izgubi'i» mandat. Ali naravno, izgubil ni položaja je daleč od separatizma. Pomeni baš narobe: Slovenci se na osnovi pravičnega razumevanja obojestranskih razlile in posebnosti zbližujemo s Hrvati in Hrvatje z nami Na sotootnem večeru je bfl a ta kteja jasno povdarjena, zato je imel tako odličen uspeh. Mnogi predstavrtelji zagrebškega intelektualnega, umetniškega in gospodaTskega sveta so se zbrali z našimi uglednim! rojaki k skupni manifestaciji na čast reprezentantu sodobne slovenske književnosti. Ce uvažimo dejstvo, da so proslave književnikov med samimi zagrebškimi Hrvati dokaj redke, bomo tem bolj cenili ta družabni debut Slovenskega prosvetnega dru-§tva v Zagrebu. Priznati pa je treba, da j« bila prireditev, v glavnem po inicija-tivi g. Srečka Kumairja, skrbno pripravljena in po programu tako dostojna, da je zamikala najodličnejše kroge. Po polurni slovenski in deloma srbo-brvatski konferenci, ki jo je imel na mestu prvotno napovedanega književnika g. Frana Albrechta g. B. Borko in med katero je naš odlični oderski umetnik g. Hinko Nučič recitiral «Pesem mladine», »Prebujenje* in gj mladenič izkrvavel in umrl. Na tej ozki cesti z mnogimi ovinki — na dveh krajih je hudournik odnesel del nasipa — bi morala jblast prepovedati hitro vožnjo z avtomobili, kakor tudi nesmiselno hitro kolesarjenje, ker je zaradi nepreglednosti -na teh ovinkih kaj hitro mogoča nesreča. Pešci in turisti so na tej cesti v neprestani opasnosti. Najmanj, kar se jim lahko pripeti, pa ie, da jih drveči avto oškropi od nog do glave z biatom, ki ga je na cesti vedno dovolj, ali pa jih duše dvigajoči se oblaki prahu. Od pričetka no- Ceškoslovaški državnik dr. Kramaf prvič v svobodni Jugoslaviji. sprejem na posta ji y SuboticL — Prisrčen Sam« Se danes! Nepreklicno zadnjikrat! »UIa< velefilm Grand Hotel Boulevard Izvrstni lgrald MADY CHRISTIANS, ERNA MORENA, WERNER FUETTERER Predstave ob 4., pol 8. ta 9. ud Mladini prepovedano! Telef. 2124. Elitni kino Matica. Mlnka Logarjeva, ki je šla na Črnem vrhu skupno v smrt z Josipom Smoletom. vega dela ceste proti novemu mostu sicer vodi skozi gozd prijetna pot bližnjica, ki pa tujim pasantom ni poznana ter tudi manjka sleherna markacija. Blatna odnosno prašna cesta zagreni marsikakemu izletniku pot na Bled, prijetna pešpot pa bi privabila mnogo turistov in izletnikov, da bi šli uživat prelepo panoramo Julijskih Alp in Karavank, ki se kaže na tej cesti. Ako bi bilo na razpolago sredstev, bi se dala taka pešpot kaj lepo izpeljati iz Lesc do Bleda, av-tomobilisti pa bi potem lahko nemoteno dirkaii po cesti. Mazač Permoser v zaporu Ljubljana, 21. maja. Preiskava proti famoznemu ^doktorju 69 letnemu bivšemu železničarju Ferdi« nandu Permoserju je sedaj že zaključena ter je bil stari grešnik izročen sodišču. Kakor smo pred kratkim poročali, je bil Permoser, ki je doma iz Cerknice, že le« ta zasledovan zaradi mazaštva, in «od» pravljanja», vendar mu oblasti dolgo ča* sa niso mogle priti na sled. Sum, da se Permoser peča s takim poslom, je bil v ; mnogih primerih popolnoma utemeljen j vendar mu oblasti niso mogle do živega, j Tiček se je ujel šele dne 9. t. m., ko* je v sobi nekega hotela v Kolodvorski ulici operiral soprogo nekega železničarja. Detektivi, ki so mu sledili tik za p«* taini na kolodvor, so našli v njegovem žepu razne instrumente, neosnažene in v zarjavelem stanju. Laži=zdravnika so de* tektivi na mestu aretirali, pozvali pa so seboj tudi žensko, ki je pozneje na poli. ciji vse priznala. Permoser sam je hotel tajiti, toda to pot zaman. Te dni so se organi ljubljanske policije odpeljali tudi na drugo Permoserjevo po« sestvo, v Beli Krajini blizu Gradca. I t* vršili so tamkaj hišno preiskavo in našli celo košaro, polno najrazličnejših zdra-vil, ki so služili mazaču. Detektivi so košaro z zdravili zaplenili ter jo oddali policiji, ki jo je izročila sodišču kot cor« pus delieti. Kakor je dognano, se je Permoser pe- čal z mazaškimi posli in specijalno z od. pravi j an jem ž« od leta 1924. K njemu so hodile ženske od vsepovsod z dežele: z Kulturni pregled Ljubljanska drama Z a 5 e t e k ob 20. Torek. 22. maja. Herman Celjski C. Sreda, 23. maja. Zaprto. Četrtek, 24. maja. Nedeljski oddih. D. Petek, 25. maja. Stilmandski župan. B. Sobota, 26. maja ob 15 .url pop. Cyrano de Bergerac. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Ljubljanska opera Torek, 22. maja. Zaprto. Sreda, 23. maja. Poljska kri, opereta. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 24. maja. Rigoletto, gostuje g. Henrik de Mazey prvi tenor velike opere v Parizu. Petek, 25. maja. Zaprto. Mariborsko gledališče Torek. 22. maja ob 20 Svet. A. Kuponi. Sreda, 23. maja. Zaprto. Četrtek, 24. ob 20. »Grofica Marica«. D. Kuponi. Znižane reue. Zadnjikrat. Iz ljubljanske gledališke pisarne. V ljubljanski drami je danes Novačanova Izvirna drama >Herman Celjski« za red C. — V operi g*a ▼ sredo In 5etrtek ljudski pred-slavi po izredno znižanih cenah. V sredo se poje Nedbalova opereta >Poljska kri«, y četrtek pa Massenetova >Manon« z gdčno Maj-dičevo. — Drama pripravlja angleško veseloigro >Fany in njena žlužinčad«, ki pride koncem tega meseca na oder za začetek junija pa »Dobrega Švejka«. Prihodnja operna premijera bo Straussova opera >Salome«. Nova oprereta bo »Cardaška kneginja«. »Grofica Marica« sadnjiž na mariborskem odru. Ker so mnogi izvenmariborski abonen-ti izrazili željo, da bi radi videli to najuspe-lejšo vseh operet, se vprizori »Grofica Marica« v četrtek, 24. t. m. za red D. To bo nepreklicno zadnja predstava te priljubljene operete, ki se potem odstavi z repertoarja. Veljajo znižane cene in kuponi. »Monumenta Artts Serblcae«. V Pragi h te-šla pod tem naslovom kulisa umetnostnega zgodovinarja Okunjeva, profesorja praškega vseučilišča. Pisec Je bil nekaj časa član učiteljskega zbora na skopski univerzi, kjer Je imel priliko seznaniti se s srbskimi samostani in njihovo umetnostjo. Ta,ko je nastala knjiga, ki dela čast srbski umetnosti in češkemu piscu. Delo je natisnila državna tiskarna v Pragi. Puccinijeva »Tu ran do t. v Zagreba. NaSa gledališča kar ne nehajo kul.tivorati Puocinhja. Ni še dolgo tega, ko smo imeli v Ljublja-r* premije™ »Defcttc« i tlMeg* »apada« — ie oananja Zagreb, »la bo r ondotai operi dne 26. t m. premijera zadnjega skladateljevega dela »Turandot*. CLlav-no vk>go opere bo peJa ga. Zikova, dirigiraj bo ra-vnaiteLj Rukavjna, v moških vlogah pa natopita ljubljanski pubMd dobro bmm pere« gg. Šimenc ki BukSek. Slovenski »likarfl n osljegkem Tejeaefma. Na letoSnjem spomladanskem veleseflrnu v Osi-Jekn »o razstavili člani Udruženja grafičnih umetnikov v Zagrebu. Udruženje ima svojo podružnico tudi v DuKljami. Ljubljanska skupina J« poslala v OsljeJr dela svojih članov H. Smreka-r-Ja, Saže šamtia. Avgust* Samtlove. Elka Justina, Ratfka Subica ki Ivana Kosa, ki so btH pohvalno ocenjeni. Iz-med naših ranstavijalcev so prodali nekaj razstavljenih stvari gg. Justin, Smrek ar in Santei. ••"iiiiiimmmiiiti..- Ljubljanska gledališka kriza v beograjski luči V beograjskem »Vremenu« objavlja nepodpisan pisec daljši članek o krizi ljubljanskega gledališča in ugotavlja predvsem, da so interne gledališke zadeve postale predmet ostre diskusije v novinah in demonstracij proti upravi, kar pa da je vse bila le burja v čaši vode. Ne da bi se spuščali v polemiko o točnosti informacij, ki jih uvodoma navaja člankar, posnemamo iz članka naslednje podatke, ki se nanašajo na inšpekcijo g. Cekiča in dalo slutiti, da je pisec članka prejel informacije neposred- ------------• ->»■ i' • ljv u z. Ut^Clfc. F* Gorenjskega, Dolenjskega in celo iz Bele Krajine. V Ljubljani se je nastanjal Per. moser največkrat v gostilnah v Florjanski ulici, na Sv. Petra cesti, Za Gradom ter v Kolodvorski ulici. Tudi tu so ga vedno obiskovale ženske, ki so po gostilnah povpraševale, kdaj «doktor» sprejema. Prvi je opozoril na njegovo mazaško delovanje leta 1924. stražnik Alojz Colja, ki je za. upno izvedel, s kakšnimi posli se bavi ta laži.zdravnik. Mazač bi onesrečil bržčas še mnogo žensk, ki so obolele zaradi njegoveoa ne* rodnega ravnanja, da se končno ni ven. darle posrečilo spraviti starega grešnika, ki je s »vojim poslom obogatel, na varno. no od g. Inšpektorja prosvetnega ministrstva. Olankar navaja: — Ako se obstrahlra oeebna zadeva g. Kregarja, ki nikakor ni bistvena za gledališko krizo v Ljubljani, se dejansko ves problem restiringira na naslednje: za proračunsko leto 1928/29, ki traja od 1. aprila letos do 1. aprila prihodnjega leta. Je uprava morala sestaviti notranli proračun v skupni vsoti 6 milijonov dinarjev, vštevši državno subvencijo in dohodke, s katerimi gledališča sedaj svobodno razpolagajo. Ako pa se bodo provedle redukcije osobla in restrinkciie plač tako daleč, da ne bo trpel umetniški nivo gledališča, bo Narodno gledališče v Ljubljani do trditvah uprave imelo primanjkljaj v znesku 600.000 Din. — Inšpektor Cekič je pregledal plačilne sezname, proučil siste>m poslovanja v finančnem in umetniškem poslovanju in ugotovil, da je v tem drugem »realnem« proračunu uprave možna redukcija na osebnih in materijalnih izdatkih v znesku 150.000 Din ki da se obenem dajo dohodki povečati s 100.000 Din. Skupno torej ljubljanskemu gledališču primanjkuje vsota kakih 300.000 Din. da bi se v miru brez kriz finančne ln osebne prirode nadaljevalo delo. ki je v minulih sezonah pokazalo tako dobre rezultate. Omenjene vsote bi padle na breme občine in države, ker država itak daje ljubljanskemu gledališču največje dotacije. Dočim v Zagrebu in Beogradu prenaša država od celokupnih gledaliških stroškov. 50 %, dotlej pada v Ljubljani na breme države 75 %. — Momentano je situacija naslednja: Db-'astni odbor in mestna občina razpravljata o možnosti, da se ljubljanskemu gledališču oripomore s primerno subvencijo. Dolžnost upravnika vrši g. Oton Zupančič, čigar velika avtoriteta izključuje v diskusiji vse oselbne obzire. G. Kregar se vrača za profesorja na srednjo tehnično šolo. kjer ie bil do lani. ko ie bil imenovan za upravnika ljubljanskega Narodnega gledališča. Popoln užitek imate v gledališču pri le tedaj, če popreje prečitate niegovo dramo v knjigi, ki io je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Broširana velja Dim 40.—, v platno vezana Din 48.—. \ Sledeče srečke V. razreda državne rasredne loterije, Id iOi je prodala Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, St. Petra cesta 19, so bOe Izžrebane dne 18. maja ln sicer so zadele Din 40.000 je zadela štev. 72 176 Din 3.500 Je zadela štev. 47.301 Po 1.500 Din so zadele štev 91.798, 7.5/9, 46.089, 58.38^, 10.883, 1U.990, 34.686, 84.^46, 123,900. Po 500 Din »o zadele Štev. 14.126, 14.103. 100.742, 573S, 15.461, 15.494, 15.412, 15.437, 30.982, 40.519, 53.433, 66.670, 66.682, 91.702, 115.638, 7584, 20.039, 20.163, 20.199, 20.138, 46.059, 58.262, 58.329, 58.332, 58.351, 58 366, 70.395, 82.862, 82.860, 82.820, 82.864, 82.811, 95.468, 95.496, 99.705, 99.709, 109.482. 120.228, 120.257, 120 252, 76.739, 76.738, 103.144, 10.892, 10.946, 10.986, 10.963, 34.722, 47,384, 47.301, 60.114, 60.104, 84.558, 84.653, 97.334, 97.451, 108.112, 108.218. 108.227, 123.813, 123.822 23.322, 23.330, 72.037, 73.615, 97.451, 111.405, 111.465, 121.085, 10.890. Dobitke bomo izplačevali od 1 juntja do 14. septembra t. 1. Srečke za tekoče žrebanje so razprodane in toraj izžrebanih ne moremo več zamenjati. Naročilne dopisnice bomo priložili dne 30. maja ter prosimo vse Interesente, da počakajo z naročili na naše naročilnice. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 Domače vesti * jubilej avijatika majorja Tomiča. V Beogradu je bila v nedeljo na svečan način proslavljena petnajstletnica avijatičnega službovanja majorja Tomiča, komandanta beograjskega aerodroma. V tem povodu so bile prirejene avijatičaie produkcije naših odličnih pilotov. Jubilar sam je poletel ne-kolikokrat, a enkrat tudi s starim aparatom, s katerim je leta 1912 lete! nad Skadrom. Opoldne je bil slavnosten banket na čast enemu onih redkih avijatikov, ki so v službi že od leta 1912. Komandant celokupne naše avijatike general Stanojlovič je pri tej priliki majorju Tomiču izročil red Kara-gjorgjeve zvezde, s katerim ga je odlikoval kralj Aleksander. * Odlikovanje. Albin Radikon, inšpektor agrarne direkcije v Ljubljani, je odlikovan z redom sv. Save 4 razreda, referent okrožnega agrarnega urada v Mariboru g. Matko Brnčič in referent okrožnega agrarnega urada v Ljubljani Jan Osojnik pa z redom sv. Save 5. razreda. * Iz naše vojne mornarice. Sanitetni poročnik dr. Anton Štor, doslej v službi na komandi strokovnega okrožja, je premeščen na kr. brod »Hvar«, poročnik korvete Stanislav Cvirn, doslej v službi pri mornariški komandi, pa je dodeljen v službovanje na kr. torpiljarki »T 4«. * Meštrovlčeva razstava v Buenos Aire-su. Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je bila tam/kaj dne 14 maja otvorjena razstava kiparskih del znanega jugosloven-skega umetnika Ivana Meštroviča. Predsednik republike je posetil razstavo ter čestital umetniku na njegovem uspehu. * Poroka. V nedeljo 13. t m. se ie poročil v podružnični cerkvi Sv. Lovrenca gosp. Diago Paulič, železniški uslužbenec in posestnik v Zagrebu, z gospodično Milko Tur-šičevo, marljivo hčerko gosti i n ičarke Ane poročene Sikoškove v Štorah. Kot priči sta prisostvovala gosp. Benjamin Cimperman, orožniški stražmojster iz Kostanjevice in gosp. Franc Pečar, železniški uslužbenec v Grobelnem. Bilo srečno! 976 * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgi in mučni bolezni administrativni ka-petan 1. razreda g. Slavko Š i j a n e c. Pogreb bo danes ob 15.30 uri iz mrtvašnice vojne bolnice. — V Središču ob Dravi je umrl v visoki starosti 75 let gostilničar in posestnik g. Franc Horvat. Pogreb bo jutri ob 14. uri, — V Ljubljani je umrl g. Viktor Ka 1 i š e k, sir posestnika in gostil* ničarja na Fužinah. Pokojnika bodo prepe* ljali iz mrtvašnice splošne bolnice v Dev. Mar. v Polju, kjer se bo vršil pogreb ju* tri ob 16. uri na domače farno pokopališče. Pokojnikom blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje. * Otvoritev največjega mostu v Jugoslaviji. Ob veliki udeležbi prebivalstva iz Novega Sada in vsega Srema je bil v nedeljo slovesno otvorjen ogromni most preko Donave, ki veže Novi Sad s Petrovaradifiom. Iz Beograda sta se slavnosti udeležila ministra dT. Markovič in Svetozar Stankrvič ter znatno število narodnih poslancev. Po končanih cerkvenih ceremonijah so se delegati podali na sredo mostu, kjeT je minister za javna dela oficijelno izročil most davnemu prometu. Na najvišjo željo je novi nost krščen na ime »Most princa Tomislava«. Gradbeni stroški novega mostu znašajo 33 miiijonov dinarjev. * Tovarna smotk v Zagreba. V zagrebški tovarni smotk, ki zaposluje sedaj približno 300 delavcev, sta se nedavno začeli proizvajati dve novi vrsti luksuznih smotk: »Flor de Havana« in »Peria de Cu-ba«, ki prideta koncem letošnjega leta v promet. Uprava državnih monopolov je storila potrebne korake, da realizira posojilo v znesku sedem milijonov dinarjev, s katerim zgradi novo poslopje za zagrebško tobačno tovarno, ki je doslej nastanjena v privatnem poslopju. * Francoski turist o naši rivijerl. Mr. Grigoo, šef kabineta francoskega ministrskega predsednika, se je v zadnjem času mudil v južni Dalmaciji ter je posetil tudi Cetinje. Bil je prvič v Dalmaciji. Izjavi! je, da ga je presenetila prirodna lepota naše rivijere in da bo storil vse potrebne korake pri francoskih potniških uradih, da se doseže zanimanje Francozov za naše kraje, ki v ničemer ne zaostajajo za francosko Rivijero. * Skupina SPD. Osrednji odbor SPD, sklicuje redno skupščino SPD na nedeljo I dne 10. junija 1928 ob 10.15 dopoldne v hotelu Union v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Otvoritev po predsedniku SPD. 2.) Legitimacije delegatov in ugotovitev pooblastil. 3.) Poročila delegatov o delovanju in imovinskem stanju Osrednjega društva in podružnic v preteklem letu teT njih presoja v smislu § 38 a) pravil. 4.) Določitev idejnih smernic, ki se dajo celokupnemu društvu za sporedno ln uspešno delovanje. 5.) Določitev višine članarine in prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačujejo Osrednjemu odboru. 6.) Volitev 5 poverjenikov in 3 nadomestnih poverjenikov podružnic, ki se pošljejo za leto 1928 v Širši osrednji odbor (volijo delegati podružnic). 7. Volitev nadzornika po § 41 pravil (volijo delegati podružnic). 8.) Slučajnosti (informativne opozoritve). * Interesanten incident se ie odigral v soboto v zakonodajnem odboru pri razpravi o sodniškem zakonu. Kakor znano je stavil posl. dr. ŽeTjav celo vrsto nredlogov v prilog sodnikov v Sloveniji In Dalmaciji in Je uspel, da so bili nekateri tudi sprejeti. To je dalo. kakor čitamo v »Politiki« predsedniku zakonodajnega odbora g. Timotije-viču povod, da je napol v šali. napol v resnem priznanju vedne stvarnosti posl Žerjava po glasovanju dejal- »G. Žerjav ie najsrečnejši član tega odbora, ker mu sprejmemo vsak njegov predlog«. Dr. Žerjav ie odgovoril: »Jaz sem stari špecijalist za naše stare gospode in upokojence«. — Prizor je izzval mnogo veselosti ali ie karakterističen za respekt, ki ga uživa posl. dr. Žerjav v parlamentu. * Turistična propaganda v vlakih. V ministrstvu za trgovino in industrijo, odsek za turizem, se zbirajo fotografije najlepših krajev naše države. Fotografije se razobesijo po železniških vlakih, ki so v prometu z inozemstvom. * Za novinarski sanatorij na Jadranu. Da se bivanje na Jadranu v Novinarskem sanatoriju v Boki Kotorski omogoči s čim večjim komfortom in ob čim večjih bene-ficijah, je finančni minister dr. Bogdan Markovič kakor lansko leto tudi letos naklonil upravi sanatorija vsoto 36.000 Din za propagando naše jadranske obale, gradbeni minister Markovič pa 30.000 Din za popravo poslopja omenjenega sanatorija. Razen tega je uprava sanatorija prejela od Westenove tovarne emajla v Celju večjo množino raznih kuhinjskih potrebščin, od šumskega podjetja »Ugar« v Bosni pa pol vagona desk. Sanatoril, ki bo otvorjen letos dne 1. junija, ie popoinoma prenovljen in preurejen Informacije daje uprava sanatorija v Beogradu. Miloša Pocerca ulica 18. * Slovenska pesem v Kragujevcu. Oblastni odbor Jadranske straže v Kragujevcu je priredil pod predsedstvom bris:, generala g Antonijeviča, matinejo v Oficirskem domu v korist »Jadranske straže« Matineja je zelo zadovoljivo uspela v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Koncertni del sporeda je bil izpopolnjen z recitacijami tukajšnjih srednješolcev, a ostali del s sodelovanjem tukaišnjega pevskega odseka slovenskega kulturnega društva »Triglav«, ki ie podal pesmi »Jadransko morie« in »Triglav moj dom« v obče zadovoljstvo tamoš-njega meščanstva. Tako je na lep način uspelo mlado osnovanemu društvu pokazati v srcu Šumadije voljo do kulturnega udej-stvovanja in zbliževanja v znamenju bratstva. * Velikodušen dan za Bolgare. Trgo/ec Florjan Peloza-Lukič, rodom iz Velikih Mun v Istri, sedaj v Nichodu v Češkoslovaški, je zbral 3. t. m. za bratske Bolgare, poškodovane po potresu, 775 Kč ter Je to vsoto poslal kr. bolgarskemu poslaništvu v Pragi. 978 * Naši dijaki ▼ Bolgariji. Dijaki ln dijakinje šumadijskih gimnazij so nabrali večjo vsoto prostovoljnih prispevkov za žrtve groznega potresa v Bolgariji. Z dovoljenjem ministra prosvete bodo nabrano vsoto izvoljeni delegati osebno nesli v Bolgarijo. Delegacija bo delovala na to, da pride z njo v šumadijo večje število bolgarskih dijakov lz krajev, ki so bili po potresu najbolj prizadeti,- ter da prežive počitnice v štima-dijl. * Koliko dolguje država Invalidom. Pri splitskem finančnem ravnateljstvu in oddelku ministrstva za sooijnlno politiko so bili v zadnjem času zbran' podatk' o zaostalih terjatvah invalidov in vdov bojevnikom na teritoriju splitske oblasti. Podat- ke so zbirali davčnf uradi. V splitski oblasti je država dolžna invalidom deset milijonov dinarjev, nad tisoč prošenj pa je še nerešenih. Upati je, da bo ministrstvo za socijalno politiko vsaj del teh terjatev poravnalo iz velikega zunanjega posojila. * Izpremembe v državni službi Jurij Ši-lec, višji pisarniški oficjial pri okrajnem sodišču, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je trajno upokojen Pravni praktikant Stanko Pečar pri okrožnem sodišču v Novem mestu je potrjen za stalnega sodnika ter pomaknjen v 8. skupino I. kategorije, fstotako je potrjen za stalnega strojnik v mariborski kaznilnici Ivan Berčič ter uvrščen v 3. skupino III. kategorije. * Prošnja železniški upravi. Prejeli smo: S poletnim voznim redom sta na progi Grobelno-Rogatec zopet uvedena sezonska vlaka M 8133 in M 8134, ki pa proti dosedanjemu običaju ne postaneta na Mesli-njem. ki je izhodišče v vso sotelsko dolino. Zato prosimo, da železniška uprava zopet uvede postanek vlaka na Meslinjem; tako bo ustreženo marsikakermi tujcu-gostu zdravilišča, še bolj pa domačinom, ki si zlasti ob nedeljah in praznikih popoldne radi dovolijo izlet na Slatino, kjer ostanejo do večernega vlaka št. M 8137. S to malenkostno korekturo voznega reda ne bi nastala nikaka zamuda, kakor je doslej ni bilo, pa tudi ugled slatinskega »brzovla-ka« zato ne bo trpel. * Opozorilo igralcem v razredni loteriji. Državna razredna loterija opozarja kupce njenih srečk, da se po novem loterijskem načrtu (15. kolo) mora vsaka srečka izplačati lastniku srečke pri izročitvi pooblaščenemu prodajalcu v določenem roku najmanj 40 odstotkov vplačane vrednosti, oziroma 200 Din za celo srečko. Igralci nai torej v svojem lastnem interesu pazijo, da srečke ne založe. oziroma ne izgube. * Ameriški Izletniki v JugosIavIJI. V nedeljo 20. t. m. je z dopoldanskim brzovla-kom prispelo v Ljubljano 77 ameriških izletnikov, od katerih je polovica izstopila, ostali, ki so bili pretežno Hrvati, pa so se z istim vlakom odpeljali proti Zagrebu. Skupina ie odpotovala iz Newyorka 2. t. m z brzopamikom »Pariš« po franooski liniji »Cie. Gle. Transatlantique«, izkrcala se je v Le Ha vre in nadaljevala potovanje po Franciji. Švici in Avstriji v Jugoslavijo. Izlet so priredili naši ameriški roiaki, gg. John Mihelich iz Clevelanda. Zakrajšek & Češarek in Fran Sakser iz Newyorka. Izletnike ie spremila! g. Alojzij Škulj. uradnik Fran Sakser State Bank v Newyorku. * Naši izseljenci v Kanadi so po poročilu našega tamošnjega izseljenskega delegata večinoma vsi zaposleni. Nekateri so dobili delo pri inž. Strengu, ki gradi novo železnico do Hudsonovega zaliva. To delo bo trajalo približno 3 leta ter bo tam najbrže nastala tudi velika naselbina Slovencev. Želeti bi bilo, da dobi ta naselbina primernega in zanesljivega voditelja. Priseljevanje v Kanado je pa slej ko prej dovoljeno samo kmečkim delavcem. Ker se pa iz teh rekru-tirajo v Kanadi tudi železniški delavci, po-manjkuje prvih tako, da se letos še vedno sestavljajo skupine kmetskih delavcev za Kanado, kaT v prejšnji hletih v tem času ni bilo več dopustno. * Samomor brigadnega generala. V soboto popoldne je v Zaječaru v svojem stanovanju izvršil samomor brigadni general Gjoka Vidojkovič, ki je bil pred kratkim odpoklican s svojega položaja kot komandant artiljerijske brigade. Domneva se, da je bil to vzrok njegovega samomora. * Samomor vojaka v Sarajevu. V kratkem razdobju je bil pretek'c soboto v sa-rajevsk' garniziji izvršen tretji samomor. S službeno puško se ie ustrelil redov Bo-žovič, rodom iz Črne gore. Ostal je na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan. + Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano, lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodejen učinek na obolele organe. Pisci klasičnih kniig o ženskih boleznih pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz-Josef« potrdila tudi njihova preiskovanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti, barva, odslra ln lika tovarna Jos. Relch. Iz Liuhliarie u_ Jugoslov.-českoslov. liga v Ljubljani ima danes v torek ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi« svoj letni občni zbor.'Pozivamo vse člane, kakor tudi vse one, ki simpatizi-raio z idejami lige, da se udeleže zborovanja. Vabimo v svoj krog zlasti one. ki so se nedavno vrnili s Češkoslovaške in na svoje oči spoznali to bratsko zemlio. u— Demokratski akademski klub »Jugoslavija«. Redna odborava seja se bo vršila danes ob 18. uri v tajništvu SDS. Vabljeni tudi neodborniki. u— Počitniška kolonija ob morju. Kakor vsako leto. tako bo tudi letos poslala mestna občina ljubljanska gotovo število siromašnih ljubljanskih otrok k morju. Oni starši ali varuhi, ki želijo poslati svoje otroke k morju,' se pozivajo, da vložijo tozadevna nekolkovane prošnje pri socijalno političnem uradu mestnega magistrata, soba 42/11., — osebno. V prošnji naj navedejo premoženjske in rodbinske razmere, rojstne fn domovinske podatke otroka in znesek, katerega so pripravljeni prispevati. Celotni znesek za 4tedensko letovanje z vožnjo vred znaša 600 Din. Najsiromaš-nejši, ki ne morejo prispevati k gornjemu znesku prav nič, morejo vložiti prošnjo z izrecno pripombo, da prosijo za brezplačno letovanje Prošnje za brezplačno ali zni- najlepše obleke * moderne, dobe gospodje po kar najnižj'h cenah pri tvrdki FRAN LUKIČ v Stritarjevi ulici. 94 Turisti, lovci vse športne in lovske potrebščine priporoča 123-a P. MAGDIC. LJUBLJANA. Oglejte si izložbe. ■■■■■[■»■■■II lll—IMI« žano oskrbo morajo biti opremljene z izjavo okrajnega načelnika in župnega urada dotičnega okraja, kjer otrok stanuje Prošnje se bodo sprejemale do vštetega 31. maja t. 1. pri gori navedenem uradu. V poštev pridejo samo oni otrooi. ki so pristojni v Ljubljano. u— Pomladno slavje, popolnoma novo, svojevrstno otroško prireditev pripravlja Atena za 2. junija popoldne na svoiem vež-bališču v Tivoliju v korist uprave igrišča. »Pomladno slavje« naj bi bilo izraz prisrčnega otroškega veselja, ki pozdravlja prebujeno naravo. Pester program, godba. 980 u— Prve mladinske predstave v »Ljudskem kinu«. Zvesto svojemu napovedanemu programu, da mora tudi naša mladina in deca imeti v »Ljudskem kinu« svojega prijatelja, priredi vodstvo »Ljudskega kina« danes in jutri obakrat ob pol 17. v prostorih kina »Ideal« predstave za otroke z lepim, deci primarnim filmom »Miliionar-ievo dete šn sirota«. Razen tega ljubkega filma je na sporedu pri teh predstavah še nekaj izvrstnih burk. ki bodo pri mladini izzvale salve smeha In veselja. Starši, zlasti pa matere, naj torej pošljejo ali pripeljejo svojo deoo v »Ljudski kino« ter ji nudijo na ta način zabavo in izreden užitek. Vstopnina predstavam je tako nizka (sedeži po 3, 5. 8 Din), da je pač vsakomur mogoče privoščiti svojim otrokom ceneno zabavo. Povdarjatr \ da se vrše te mladinske predstave le pop>ldne ob pol 17. ln da je zvečer ob 21. na sporedu drug. Izredno krasen film z dražestno Magdo Sonjo v glavni vlogi u— Ženski Pokret vabi tudi cenjene člane jugoslovensko-angleškega In francoskega kluba na predavanje g. Ashby in g. Ma-laterre. da spoznajo odlične predstavnice angleškega in francoskega ženskega gibanja. Predavanje bo v sredo 23. t m. ob 20. url v velik' dvorani univerze. u— Nesreča g. ravnatelja Hubada. Ravnatelj ljubljanskega konservatorija g. Matej Hubad se je mudil v nedeljo na svojem domu na Skaručini. Ko se je vlegel na ležalni" stol, je zašel z levo roko v sklep, pri čemer mu je zmečkalo dva prsta. Poškodba je precej občutna, vendar pa ne nevarna, tako da je utemeljeno upanje, da bo naš priljubljeni mojster prav kmalu zopet dirigiral svoje pevce. u— Kolesa niso nikjer varna. Mehanik Mirko Nardin, stanujoč na Opekarski cesti št. 10., je spravil v soboto zvečer, kakor navadno, svoje kole v domačo vežo, ki je bila seveda čez noč zaklenjena. Neznanega tatu pa niti zaklenjena vrata niso ovirala ter mu je 2000 Din vredno kolo znamke »Jogo« odpeljal. Oškodovanec je seveda tatvino takoj zjutraj prijavil policiji, ki upa kmalu izslediti predrznega kolesarja. u— Dve nesreči. Na gugalnici v Latter-mannovem drevoredu, kjer se sedaj na pomlad kaj rade zabavajo ljubljanske služkinje, pa tudi druga vesela dekleta, katerim delajo družbo vojaki in delavci, se je v nedeljo zvečer pripetila huda nesreča. 18-lefcna Ivanka Hacetova se je vsedla v gu-galnico, ki jo je poganjal njen tovariš; med guganjem pa je Ivanki postalo nenadoma slabo, zaradi česar je popustila držaj in isti hip je zletela iz čolna na tla. kjer je obležala s težkimi notranjimi poškodbami nezavestna in so jo morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnico. — Ponoči je na glavnem kolodvoru samo za las ušel smrti 19-ietni železniški zavlrač Anton Čelešnik, doma iz Hotiča pri Litiji. Bi! je zaposlen na stranskem tiru, kjer je skušal sklopiti dva vagona. Nakijučje pa je hotelo, da je baš v tistem trenutku butnila v vagon lokomotiva ter je sunek čelešnika prehitel. V hipu je prišel z ramo med odbijača, ki sta mu strla ključnico in močno poškodovala roko. čelešn;ku so na njegovo klicanje takoj prihiteli na pomoč njegovi tovariši, ki so ga spravili Izpod vagona ter poklicali rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico. u— Aretirani pretepači In tatovi. V Ran-zingerjevo skladišče na Masarykovi cesti je bil pred par dnevi izvršen drzen vlom. Storilci so odnesli velik zaboj Schichtove-ga mila. Večja množina ukradenega mila je bila že tekom naslednjega jutra najdena v nekem praznem vagonu za skladišči. Detektivi, zaposleni na glavnem kolodvoru, so tatove kaj kmalu izvohali ter spravili v zapor tri brezposelne delavce Franceta Kačnika Avgusta Tavčarja ter še nekega njunega pomagača. Včeraj zjutraj je stražnik ustavil na Marijinem trgu znanega pretepača Dominika Zalokarja, ki je pred par dnevi napadel v Bohoričevi ulici hlapca Janeza Garvajsa ter ga s polenom tako udaril po rami, da mu je zlomi! ključnico. Vsi aretiranci so bili izročeni sodišču. u— Karambol voza in konja s tramvajem. Na Karlovški cesti se je pripetila v nedeljo dopoldne precej h-uda nesreča. Okrog 13.30 je privozil po Karlovški cesti v smeri proti mestu na enovprežnem vozičku hlapec mesarja Lovšeta Ivan Renardič. Pred hišo št. 30 pa se mu je konj zaradi nasproti prihajajočega tramvaja pričel plašiti. Voznik električne železnice se za to ni nič kaj zanenil, marveč je vozil naprej. Renardič konja ni mogel obdržati in se je ta zagnal naravnost proti vozu cestne železnice. Konj je s kopitom razibil sprednjo sve-tiljko ter si nalomil kost nad kopitom in je pade! na tla. Istočasno je vrglo z voza tudi Renardiča, ki se je telesno močno poškodoval Kdo je nesrečo prav za prav zakrivil, bodo pojasnile priče. Lastnik konja mesar Lovše trpi zaradi nesreče nad 3700 Din škode. n— Vlom v mesarsko stojnico. Ko je prišel mesarski mojster Ivan Jelševar, stanu- joč na Kodetjevesn IL 99., r, nedeljo zjutraj do svoje stojnice v Šolskem drevoredu, je opazil, da se je tekom noči mastil notri neznan uzmovič. Tat je vlomil v stojnico na ta način, da je potegnil z močnim sunkom vrata s tečajev, nakar si je prilastil več kg prekajene svinjine. u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bil' policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 vlom v mesarsko stojnico, 1 tatvina gotovine, 1 poškodba tuje lastnine. 1 tatvina kolesa, 1 telesna poškodba, 5 prestopkov pasjega kontumaca, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 karambol, 1 prestopek nedostojnega vedenja in 9 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 7, in sicer: 5 zaradi vlačugarstya in suma tajne prostitucije, 1 zaradi krošnjarjenja brez dovoljenja in 1 zaradi telesne poškodbe. 1TO — zobna Dasta najboljša. u— Seznam najdenih predmetov. Od 1. do 15. maja so bili izročeni policiji naslednji najdeni predmeti: 2 usnjatl denarnici z manjšimi vsotami gotovine, 1 srebrna vratna verižica z obeskom, 1 bankovec za 100 Din, 1 moški dežnik, 1 očala, 1 zračna se-salka za kolo, 1 ženska naglavna ruta ter 1 pasji nagobčnik. V železniških vozovih pa so bili najdeni tile predmeti: 5 dežnikov, 5 palic, 1 žepna svetiljka. 2 para čevljev, kratek ba mrtTa 308.8 m Kraj Cas opazovanje Ljubljana , . Manbor , , , Zagreb , » , . Beograd . ■ , a Sarajevo . * . Skoplie .... Dubrovnik . , Split « . , i . i « CO 5 a 584 57 7 7I~8'6 758 6 /"8 9 60 2 769 0 3 14 13 13 16 20 14 v •t }mei vetra in brzina » metrih o <_ •o id H* 95 92 9i 5* 73 94 E 2 SSE 4 W 2 W 2 mirno mirno NE 7 10 10 10 10 10 o Padavine Vrsta w OD 4o 9 WTf dež 10M megla dež 4.0 de* k 0.4 dež 0J - * 5 I Solnce vzhaja ob 4.26, zahaja ob 19 28, luna vzhaja ob 5.33, zahaja ob 22.27. Danes je bila v Ljubliani temperatura 12.0 C najnižja. Dunajska vremenska napooed za torek: Negotovo, najbrže oblačno in hladno vreme s padavinami; od časa do časa morda malo jasno. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi iz tretjega kvadranta. Nebo spremenljivo. Temperatura od 14 do 20 stopinj. Morje nekoliko razburkana Gospodarstvo Naš uvoz v februarju Deficit naše sunauje trgovine dosegel ▼ februarju rekordno vsoto 183 milij. Din. Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega uvoza v februarju. V tem mesecu smo uvozili 85.593 ton v vrednosti 621 milijonov 659.706 Din napram 66.007 tonam v vrednosti 521,166.818 Din v februarju preteklega leta. Napram uvozu v februarju preteklega leta se je torej naš uvoz v februarju t. 1. povečal po količini za 19.516 ton ali 25.6 %, po vrednosti pa za 100.5 milijona Din ali 29.7%. Največ smo v februarju uvozili bombažnih tkanin (za 94.4 milijona Din), bombažnega prediva (58.6), volnenih tkanin (46.2), strojev in aparatov (28.9), raznih železnih predmetov (24.4), sirovega bombaža (13.2), sirove kož (18.8), prevoznih sredstev (13.2), sirove kave (12.9), elektrotehničnih priprav in aparatov (11.0), oljuščenega riža (9.6), želeja predelanega in nepredelanega (9.5), tračnic in železniškega materiiala (9.2), železne pločevine (7.8), limon in oranž (7.7), premoga (6.8), volnenega prediva (6.6) in tiskarskega papirja (5.3). V primeri s februarjem pret. 1. se Je povečal uvoz skoro vseh predmetov; najbolj pa se je povečal uvoz bombažnega prediva (od 38 3 na 58.6 milijona Din), bombažnih tkanin (od 87.3 na 94.4), sirovega bombaža (od 15.3 na 19.5), sirovih kož (od 10.9 na 18.8), strojev in aparatov (od 211.3 na 28.9), dalje prevoznih sredstev, železniškega mate-rijala in raznih železnih predmetov. Značilne je, da beleži v tem mesecu statistika tudi znaten uvoz pšenice in moke. Pšenice smo uvozili 1129 ton v vrednosti 3.6 milijona Din. moke pa 10.49 ton v vrednosti 4.4 milij. Din. Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih (v milijonih Din): izvoz uvoz oktober 1927 645.7 723.2 _ 77-5 november 1927 622.4 687.7 _ 65 3 december 1927 528.7 637.4 —108.7 januar 1928 430.3 591.9 —161.6 februar 1928 439.0 621.6 —182.6 marc 1928 503.2 _ Iz gornje tabele je razvidno, da pasivnost naše znnanje trgovine od meseca do meseca narašča. V februarju je dosegla rekordno vsoto 182.6 milijona Din. V primeru s prvima dvema mesecema preteklega leta je naš izvoz v prvih dveh mesecih t. 1. nazadoval od 943.2 na 869.3 milijona Din. naš uvoz pa se je povečal'od 1067.5 na 1213.6 milijona Din. Zaradi nazadovanja izvoza in istočasnega povečanja uvoza se je pasivnost naše te-govinske bilance za to razdobje povečalo od 124.3 na 344.3 milijona Din. Promet beograjske borze y leta 1927. V nedeljo bi se imel vršiti redni občni zbor Beograjske borze, ki pa je bil zaradi slabe udeležbe preložen na 27. t. m. Iz letnega poročila posnemamo, da je lani dosegel skupni promet v devizah, valutah in efektih '2679.8 milijona Din napram 2853.2 milijona Din v 1. 1926. in 4211.1 milijona Din v 1. 1925. Promet na produktivni borzi pa je znašal 6248 vagonov v vrednosti 139.3 milijona Din napram 7169 vagonom v vrednosti 130.7 milijona Din v 1. 1926. Finančni uspeh preteklega leta je bil zelo ugoden. Čisti dobiček je znašal 1.71 milijona Din napram 1.30 milijona Din v 1. 1926. Zanimivo je primerjati razvoj borznega prometa na beograjski in zagrebški borzi v zadnjih treh letih, ki ite razviden iz naslednje tabele (v milijonih Din): Beograd Zagreb efekti devize skup. efekti devize skup. 1925 635 3576 4211 333 4117 4450 1926 485 2368 2S53 253 3595 8849 1927 623 2057 2GS0 254 2965 3219 Promet beograjske in zagrebške borze je v zadnjih treh letih močno nazadoval, vendar opažamo, da je nazadovanje prometa na beograjski borzi občutnejše, zlasti če upošteva-1 mo, da je zagrebška borza lani utrpela občutno zmanjšanje deviznega prometa zaradi uvedbe deviznega prometa na ljubljanski borzi. Napram 1. 1925. je devizni promet na beograjski borzi nazadoval za 1519 milijonov Din, devizni promet na zagrebški borzi pa za 1152 milijonov Din. Dočim je bil devizni promet na zagrebški borzi lani za okrog 9(K) milijonov Din večji kakor na beograjski borzi, je efektni promet na beograjski borzi dosegel znatno vsoto 623 milijonov Din (Zagreb le 254 milijonov Din). Seveda pa ima beograjsko efektno tržišče večji pomen le za državne papirje (od 623 milijonov Din odpade 602 milijona Din na državne papirje), dočim je promet v zasebnih vrednotah (dnlnicah) na zagrebški borzi znatno večji (1. 1927. v Zagrebu 51.6, v Beogradu 21.0 milijona Din). = Francoski finančni krogi k vprašanju valorizacije predvojnih srbskih posojil Pretekli teden smo poročali o usodepolnem vprašanju valorizacije srbskih predvojnih posojil. Ugotovili smo, da bi lahko prište-dili milijarde, če bi ob ugodnem času sklenili z organizacijami francoskih in švicarskih obligacijonarjev primeren kompromis. Odlaganje rešitve takih važnih vprašanj, se nam oanes hudo maščuje. Leta in leta smo imeli priložnost, da to vprašanje polagoma spravimo s sveta, toda ukrenili nismo nič. Šele sedaj, ko se nam mudi za zunanje posojilo, hočemo ves problem na mah rešiti. Ni čuda če bomo pri tem slabo odrezali, zlasti ker se francoski obligacijonarji zavedajo, da bodo lahko dosegli vse, če pravilno izkoristijo položaj. Narodni poslanec dr. Drag. KojiČ, ki je v Parizu stopil v stike z najodličnejši-mi francoskimi finančniki je izjavil, kakor poroča >Privredni preglede, da ti finančniki naglašajo, da nam je odlašanje ureditve tega vprašanja mnogo škodovalo. V krogih, na rešitvi tega problema niso interesi rani, vlada prepričanje, da bomo pri mednarodnem razsodišču v Haagu, ki bo reševalo ta spor, izgubili. Po njihovem mnenju sploh ni bilo potrebno, da smo predlagali rešitev spora potom haaškega razsodišča, ker bi lahko to vprašanje v neposrednih pogajanjih povoljnejše rešili. Položaj na hmeljskih trfišžih. Na žateškem hmeljjskem tržišču je bila tendenca pretekli teden mirna. Skupni tedenski promet je znašal le okrog 100 starih stotov žateškega in 60 stotov tranzitnega hmelja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene: prvovrstni ža-teški 1750—1800 Kč za 50 kg (58.90—60 60 Din za kg), srednji 1650—1700 Ko) (55.60— 57.25 Din za kg). Tranzitni hmelj se je trgoval po 400—800 Kč (13.50—2690' Din za kg). V češkoslovaških hmeljskih okoliših Je bilo I Pfavofaske in črnofasfie so Istega mnenja, ker ELIDA SHAMPOO deluje čudodelno. — Svilenkasti lasje! prntekli teden vreme hladno in deževno, kar je oviralo razvoj rastline. Hmeljgka uš se je močnejše pojavila ter povzroča hmeljarjem mnogo dela pri zatiranju tega škodljivca. — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je bilo tudi pretekli teden razpoloženje mirno. Trgoval se je predvsem srednjevrstni hmelj. Hallertauski prvovrstni hmelj notira 230—260 mark za 50 kg, srednji pa 110—180 mark. Na tranzitnem tržišču je bilo nekaj povpraševanja za tuji hmelj lepe barve. Tranzitni hmelj notira 40—110 mark za 50 kg (10.90—29.90 Din za kg). = Izplačilo železniških odškodninskih zahtev in povračil vozarine. Kakor znano so bili letos reklamacijski odseki za povračilo vozarin pri oblastnih železniških direkcijah ukinjeni ter je bila tozadevna služba centralizirana pri generalni direkciji v Beogradu. Ker se pa centralizacija reklamacij-ske službe izvaja le polagoma in ker so bila glede poslovanja v reklamacijskih zadevah izdana oblastnim direkcijam navodila, da se zaenkrat vrše ti posli na dosedanji način, je gennralni direktor železnic 1. t. m. pod štev. 21.027-28 na podlagi čl. 236. fin. zak. za 1928-29. odstopil oblastnim direkcijam svojo pristojnost glede reševanja odškodninskih zahtev in povračila blagajn do vsote 5000 Din, izvzemši v spornih primerih in v primerih, ki se obravnavajo po kulanci, za katere je še vedno pristojna le generalna direkcija. = Nova podružnica Poštne hranilnice v Novem Sadu. Na prizadevanje voivodinskih gospodarskih krogov in novosadske borze je Poštna hranilnica pristala na otvoritev podružnice v Novem Sadu pod pogojem, da se še pred otvoritvijo prijavi vsai 1000 čekovnih računov. Ker je pričakovati, da bo ta pogoj izpolnjen, bo nova podružnica v doglednem času otvoTjena. Tako bo Poštna hranilnica v bodoče imela 5 podružnic, in sicer v Ljubljani, v Zagrebu, v Sarajevu, v Skoplju in v "Novem Sadu. Dobave. Direkcija drž. žel. gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg portland skega cementa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 250 kubičnih metrov jamskega lesa. Direkcija državnih rudar- skih ppdjetij v Sarajevu sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 30.000 kg riževe slame. Direkcija državnih železarne Va-reš-Majdan sprejema do 8. junija ponudb® glede dobave 4000 kg svinjske masti. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema ponudbe glede dobave signalnih ra-raket in belih signalnih luči. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 2 junija prt ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave vijakov, zakovic in žebljev ter glede dobave električnega, drogerljskega ln raznega kovinskega materijala. Predmetni oglasi »o na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze na 2. strani Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (21. t. m. Les: Tendenca živahna. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih plohov, suhih za nakladanje, I. II. in 15% III. od 2 m naprej, od 16 centimetrov širine naprej, media 27, fco vag. meja po 520. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov nI bilo. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa plač. 30 din): baška promptna po 410—412.5, slavonska prompt-na po 397.5—4000, t u r š č 1 c a (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): baška prompt po 345—347.5, činkvantini po 350—355; oves: baški, zdrav, rešetan no 315—320; moka: Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555—565. Novosadska blagovna borz« (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 2 vag. {ženice, 1 vag. ovsa, 50 vag. turščice in 3 vag. moke. Cene so ostale nespremenjene Pšenica: baška. 77/78 kg 357 — 360, baška, 78/79 kg 360 — 362.5; gornje banaška, 78/79 kg 352.5 — 355. Oves: baški in sremski 262.5 _ 267.5; makedonski 227.5 — 230. Tnrgžiea: baška in sremska 295 — 297.5; za junij 300 — 302.5; banaška 295 — 295 — 297.5. Moka: baška »Og< in >Ogg« 485 — 495; >2< 465 — 475; >5< 445 — 455; >6« 420 — 430» »7< 437.5 — 457.5; >8< 240 — 245, in Stresemann, nemški zunanji minister Stresemann in Briand -žrtvi atentatov z bacili? Pariški list «-Libertč» pretresa govorice, ki so se pojavile v začetku bolezni francoskega zunanjega ministra Brianda šm kateri se nekako potrjujejo sedaj, ko je precej težko zbolel nemški zunanji minister Stresemann. Glasovi so tem zanimivejši, ker je več vodilnih diplomatov, ki so prisostvovali marčnemu zasedam ju Društva narodov v Ženevi, zbolelo na paratifusu. Verjetno je — pravi list — da so vsi ti diplomati pili slabo vodo, nič manj verjetno pa ni, da jim je morda kakšen anarhist v vlogi strežaja na banketu podtaknil najmodernejše orožje — bacile, ki so povzročili njihova obolenja, čeprav se ne strinjajo vsi s tem, kar piše «Liber-te», je vendar značilen že sam sum. da se uporabljajo na diplomatskih sestankih proti voditeljem evropske politike — ba-c:li mesto intrig, ki so doslej vedno več ali manj diosegle svoj namen. Nobile ni uspel Cele tedne je delal Nobile reklamo za svoj polet na severni tečaj in je oznanjal svetu senzacije, o katerih se je sanjalo le niemu. Sestavili je svoj polet iz tolikih etap, da ni mogel nihče izračunati. kako daleč bo letel in kam bo priletel. Že polet od Milana do Stolpa je bil pravcata komedija. Polet od Stolpa na Spitzberge je bil še burne.iši — v generalovi fantaziji. Višek senzacij pa je vrgel Nobile po svojih korespondentih ra papir tedaj, ko je pristal v Kiingsbavu. Srečavale so ga same nevihte, «Italia» se je borila s strašnimi vetrovi, večkrat jo je malone strlo. zamelo. pretrgalo, pa so jo Italijani zopet sešili itd., itd. Vodia zračne ladje — so poročali — ni spal 72 ali 96 ali še več ur. In še mnogo drugih stvari je bilo vmes: banketi, parade, slavnostni sprejemi, godbe, zastave, odlikovanja, — vse mogoče in nemogoče. Nobile je h val M svojo ladjo, moštvo, ki se je na oporiščni ladji «CittS di Mi-ilano» uprlo, besedičil je o svojem velikopoteznem načrtu, popisal do najmanjše podrobnosti notranjost gondole — naDosJed pa je prišlo poročilo, da se ie odločil za veliko dejanje — za polet na severni tečaj. Padio - postaje so lovile njegove brzojavke, čakale poročil, prinašale zemljepisne karte. Mussolini v P;mu r»a ie drhtel v pričakovanju poročila, da je Nnbile odkril na severnem tečaju drugo Mussolinijo. Tresle so se gore. rodila se ni niti miš, kajti Nobile se ni peljal na severni tečaj, ampak je samo nekoliko pckrižaril, potem pa je razglasil vest. da je videl neko kopnino, na kateri je bil Amundsen že pred leti s svojo ekspediciio in o kateri je celo nan;sal posebno knjigo. Bil bi že čas za spodobnost in fašistični general bi lahko spustil laško trobento na severnem tečaju ali vsaj kje v njegov! bMini, da M zamrznila, kajti tako nazkričavansie ne dela nikomur posebne časti, pač pa kaže na nedostajanje poguma in na klavrne uspehe drage eksp edicije. Avstrija v statistiki Po zadnjih uradno objavljenih podatkih meri avstrijska republika 83.833 štirijaškrh km površine in šteje 6.534.481 prebivalcev. Od zadnieza ljudskega štetja je nazadoval v prvi vrsti Dunaj, pa tudi dežele (Štajerska in Gradiščanska in Predarlska). Zvezna republika Avstrija ima danes tri velika mesta (Dumai. Gradec in Line), v celem pa 119 mest in 476 trgov. Petnajst avstrijskih mest šteje nad 15 tisoč prebivalcev. Med ta mesta spadata tudi Celovec in Beljak. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1923. je padla tudi gostota avstrijskega prebivalstva. Tedaj so našteli na km* 78 ljudi; sedaj jih je samo 77. Na Dunaju je po tem štetju 1,575.277 oseb nemške narodnosti; Cehov so našteli 48.352, Slovencev 527. Hrvatov pa 604. Precej velik odstotek izkazujejo Žid je; teh je 201.513. _ Boj za otroka Baron in baronica Popperjeva sta že dve leti v tožbi za ločitev zakona. Ker baronica o ločitvi noče nič slišati in tožba še ni končana, je sodišče 6letne-ga otroka, ki ga imata, do končne odločitve prisodilo očetu. To pa baronici ni bilo všeč, tem bolj ker dečka ni smela obiskovati. Ko ga je te dni moževa mati privedla na zdravljenje na Dunaj, se je Popperjeva poslu žil a zvijače in se ga prilastila. Odvedla ga ie na Sem-mering. Na poziv češkoslovaških oblasti je bilo semmerinškim orožnikom naloženo, naj ji ga spet odvzamejo. Tudi baron je prispel na Semmering. da bi jim pomagal. A zaman. V hotelu, kjer je baronica stanovala, ie prišlo do strahovitega prerekanja in tudi do dejanj. Tedaj se je žena z otrokom zaprla v neko sobo, v katero iz obzira do malega bolnika niso mogli vdreti. Orožniki so morali odnehati. Popper se ie vrnil s praznimi rokami na Dunaj. Baronica pravi, da bo otroka dobil, če jo sprejme spet v hišo, drugače ne. Možganski nodališek in spolne funkcije V poslednjem času sta se bavlla slo-/iti dunajski pomlajevalni profesor d>r. Steinach in njegov sodelavec profesor Kun z eksperimentalnim proučevanjem vplivov možganskega podaljška, ozir. njegovega hormona (notranje i zločine) na spolno zrelost. Dognala sta, da ti vplivi eksistirajo in da so celo sila odločilni. Kjer notranje sekrecfje (izločevanja) tega podaljška ni, tam živali v svoji spolni plati zaostajajo, nasprotno pa je bilo mogoče napraviti evnuhaste živali duševno in telesno popolnoma spolno zrele, če so jim vbrizgnili hormon možganskega podaljška. Takšne eksperimente so izvršili v frankfurtski ženski kliniki tudi na ljudeh. Ker hormona samega ne pridelujejo v zadostnih količinah, so se poslužili metode transplantacije vcepljenja govejega možganskega podaljška pod kožo pacijentk. Po dveh do treh tednih so transplantat lahko spet vzeli proč, ker je telo med tem časom že samo izsrkalo hormon iz njega. Na ta način so ozdravila mnogo slučajev bolnih spolnih funkcij, posebno predčasno izostalega ali kako drugače nerednega mesečnega toka. Seveda je ta metoda šele v povojih, ker bo popolna šele tedaj, ko bodo vcepljanje možganskega podaljška nadomestili z vbrizgavanjem njegovega specifičnega hormona. Za Binkošti in birmo nudi najelegantnejša oblačila za gospode in dečke tvrdka 95 Drago Schwab, L ubl ana. R. K.: Rožna dolina Vsak večer ob šesti uri sem šel iz mesta v Rožno dolino. Ob šestih, ko gredo ljudje z dela, sem hodil čakat nje, ki je vse. Tako sem stal ob mitnici pred ve« likim vhodom v Rožno dolino in sem večer za večerom strmel v svet in v ljudi, ki so izginjali v trg. Šli so mimo mene vsi, ki imajo svoj dom tam med zelenjem, trudni, z bledimi in rde« čimi lici, vsak s pečatom svojega dela in življenja. Bilo mi je, kakor da jih poznam že od svojega rojstva, in za vsakega sem imel besedo, besedo, ki je bila časih surova, časih kakor od meseca obsevano jagnje sentimental« na, časih velika in lepa kakor planine ob zahodu solnca. — Pa saj je nihče ni čul. Stal sem in gledal grdo v pri« čakovanju najvišjega. Ljudje pa so hodili mimo mene, kakor da me ni bilo, in nihče ni mogel slutiti, da sem tedaj preživljal najtežje ure. Včasi sem stal celo večnost. In ka« dar so se mi zazdele minute podobne uram večnosti, sem krotil svojo ne« strpnost s premišljevanjem. Toda misli so se trgale kakor kaplje od žleba, počasi in leno; zaman je bil ves trud, da bi jih spravil v pravi tir. Potem se je zgodilo. Kakor da sem sebe našel na tisti cesti, sem spregle« dal. Mimo mene so hodila dekleta, kakor smreke vitka, kakor srne brhka in v očeh jim je gorel skrivnostni ogenj meni neznanega hrepenenja. Hodili so mimo mene fantje in njihov korak je bil skoro mogočen in njiho« ve prsi so bile izbočene v meni tujem ponosu, kakor da bi se vračali od zmag. In hodili so očetje in hodile so matere z istim ponosom, z isto samo« zavestjo, z istim ognjem, šli so, kakor da jih je nesla cvetoča domišljija, v ozvezdje Oriona. Dolgo nisem mogel razumeti tega ognja v njihovih očeh. Dolgo sem pre« mišljeval njihov ponos. Nekega večera pa se mi je zazdelo« da odzvanja v vseh teh srcih, ki so me večer za večerom zapuščala in iz« ginjala v stranskih ulicah, šum dalj« nega velemesta. In pomislil sem: Mor« da podžigajo njihov ponos, morda razpaljujejo ogenj njihovih oči sanje o starodavni, slavni Vineti? ... Mor« da... Tedaj pa, kakor da bi me ob« svetlila luč od vzhoda, me je preši« nila iz kaosa vzrasla podoba, ki sem jo videl nekoč na isti poti, na kateri Strašna narkoza Uraobolni kirurgov asistent. V Budimpešti se je pripeti] pred nekaj dnevi nenavaden slučaj. Višji uradnik madžarske Narodne banke in pisatelj Janos Varsagh je že delj časa boloval na želodcu in se je radi oteklin odločil za operacijo. Operiran je bil na budimpeštanski kliniki, a njegova operacija bi se bila kmalu iztekla tako usodepolno, da bi oslepel na obe očesi. Kirurgov asistent, ki je imel bolnika narkotizirati, je namreč nakapal eter Varsaghu v oči. Zdravnik, ki je bolniku odprl želodec, je opazil to šele po operaciji. Očesni živec na levi strani je bil že tako otrpel, da je malone odpovedal. Bolnik je moral takoj še k drugi operaciji, katero je izvršil okulist na kliniki. Preiskava je pokazala, da se je ki-rurgovemu asistentu, ki je izvršil narkozo, med operacijo zmešalo. Oddali so ga najprej v opazovalnico, potem pa v zavod za blazne. Škandali pri londonski policiji V soboto je ušla Baldwinova vlada s težavo popolnemu porazu v spodnji zbornici. Ta je bila skočila namreč pokonci radi vesti o škandaloznem postopanju londonske policije pri zasliševanju strank in o tajnih mučenjih obtožencev. Vlada se je rešila samo na ta način, da je v zadnjem času sestavila konjisiio pod vodstvom vrhovnega londonskega sodnika, ki bo preiskala natančno in ves čas javno, kaj se na policjii pravzaprav godi. To je v času 6 meseoev že tretja komisija te vrste. Vlada je vedela.sicer že prej o tem, da pri policiji ini vse v rediu, a je upala, da bo zadevo lahko potlačila do časa, ko bodo volitve izvedene. Ampak njeni nasprotniki niso tako malo brihtni, da bi ne segli po orožju, ki jim ga bo dala preiskava s svojim materijalom. Najmanj kar pričakujejo je to. da bo notranji minister zletel in cela kopa višjih policijskih uradnikov ž njim. Chapl mova žena se moži Film «The Kid» prikazuje sanje Char-liea Chaplina o angelu s perotmi, ki ga obletava in se tuintam za hipec ustavi ob njem. Ta angel, o katerem je sanjal sloviti filmski zvezdnik, je bila Lita Grev, umetnikova poznejša žena. Kakšen «ange!» ie bila. se je pokazalo potem. ko se je Chaplin oženil. Škandal, ki se je izrinil iz te zakonske zveze, je bil nepopisen in «angel» se je spremenil v hudiča, ki je dvignil hrup širom Amerike ter je pozval ves svet na bojkot Cha plin a. Charlie se je tega «angela» odtresel, zato pa se je v Grevevo zagledal ameriški igralec Roy de Arcy. Ta mož se je nedavno ločil od svoje žene. kateri je večkrat obilno postregel z batimami. Naposled ii ie dal 40.000 dolarjev odpravnine in zdaj se bo oženi! z Lito Grevevo Američani so prepričani, da bo ta igralec znal drugače voziti v zakonu, kakor Charlie Chaplin in da mu Lita Greyeva ne bo delala takih škandalov kakor so se dosraiali v bivšem Chaplinovem domu. K letošnji olimpijadi v Amsterdamu Kakor smo že poročali, se Je velika mednarodna športna olimpijada v Amsterdamu otvoril a 17. t. m. ob navzočnosti princa Henrika Nizozemskega. — Vršile so se prve hockeyske tekme. Prava otvoritev pa bo pravzaprav v Juniju, ko bodo tekmovalci položili predpisano olimpijsko prisego. Na štadijonn se dviga kip «01impijska prisega*, ki predočuje pomen te prisege: da bi borci s poštenostjo in viteškim čutom šli v boj. Kip nam predstavlja gornja slika. V spodnji sliki vidimo nemško reprezentanco v enotni uniformi, ki jo je določilo nemško vrhovno športno vodstvo. sem stal sam .., O! Vem! Da je bil to ponos Rožne doline. Tistega kosa slovenske zem* Ije, ki je prvi oddal svetu, kakor zem« lja luno vsemirju, zvezdo, nad katero bodo morda nekoč drhtela srca v te* mi... in bodo hčere bele Ljubljane vzdihovale kakor jeruzalemska de« kleta: «Ita Rina!»..« «Ita Rina!.... Spoznal sem, da je bila ona ponos vseh mimoidočih, da je bila ona vzrok tistega ognja, ki je žgal njihove duše. In tisti trenutek, ko je prišlo to spoznanje, bi se bil najraje vdrl v zemljo, v tisto zemljo, nad katero cveto slovenske nade tako brezupno v široki svet. Spoznal sem, da sem na« pram vsem tem mirnim prebivalcem rožnega trga neskončno majhen in neroden, da se vlačim po tisti poti kakor črna megla in da v meni ni no« benega ponosa. Postal sem žalosten: Zakaj se nisem rodil v Rožni dolini, na tisti grudi, iz katere poganjajo srca polna nad, ne« skončnih želja v dionizijskem hrepe« nenju, duše, ki jih nikoli ne bom mo« gel razumeti!... Zaželel sem si mraku, da ne bi vi« del sveta, da ne bi gledal žarečih, sanjajočih oči. Vse me je motilo. In padel je mrak. Počasi se je Iz« gubljal Rožnik v temi in padla ie noč. Po Rožni dolini so zažarela ok« na. Vse je bilo tiho in mirno. Le zdaj pa zdaj je kje zalajal pes. «Nje» še ni bilo. Sekunde so se vlekle v neskončnost. «Ona dela! — Vedno dela tako pozno v večer!» sem mislil in čakal. Mimo so se sprehajala dekleta. V temi sem čutil njihova v sreči utripa* joča srca. «Ona» pa bo prišla, ozrla se bo polno zatrtega hrepenenja pro* ti Rožniku, žalostno bo pobesila gla* vo, in krenila bova v mesto — ona domov, jaz v noč. «Delo imam že no* coj!» bo rekla. «Mati je bolna!» in bo utihnila. In tiho, kakor nema bova po* slušala večer, srečna, da sva lahko pol ure skupaj. Zopet me je zmotila dvojica. Ne* hote sem prisluhnil: «V Berlinu je!» «Ita R;na!» «Ida!» «Oh!» «Ah!» • Potem smeh in zopet besede in spet sem bil sam. Ob osmih je prišla. Utrujena In ti* ha. Pozdravila sva se kakor vsak ve* Gdč. Angela Trouvot Je bik izvoljena v francoskem mestu Besa ti poru za kraljico po zasluženiju Ln delu. Štela je 15 tet, ko )e izgubila svoje starše. A ona se je pogumno lotila gospodarjenja in vzgoje svojih se-dejn mlajših bratov in sester. To ji je priskrbelo izredno čast, s katero jo Je odlikovalo mje rodno mesto. Človek kot stroj Medtem ko izdelujejo v Ameriki že stroje, ki izvršujejo na telefonsko povelje razna človeška dela, tako rekoč strojne ljudi, se trudi v Parizu tih učenjak, prof. Lefevre, že dolgo vrsto let, da bi natančno določil vse fizično delo, ki ga zmore človeško telo, rekli bi mehanske funkcije človeškega telesa. Francoska država je spoznala dalekosežnost Lefevreovih raziskovanj in mu je dala na razpolago vsa potrebna sredstva. Lefevreov laboratorij ali «Bijoenerget-ski zavod« deluje že tri leta in je dal pobudo za osnovanje sličnih zavodov tudi drugod. Lefevre izhaja z načela, da ni človeško telo nazadnje nič drugega nego kompliciran stroj, ki ga pa goni toplota kakor vse stroje. Toplota nastaja po zauživanju jedi in pijač, ki igrajo vlogo strojnega kuriva. Proizvajana toplota se spreminja v mehansko delo m to zopet v toploto. Ista količina toplote daje vedno isto količino dela in narobe. Delo izmerimo torej lahko, če izmerimo toploto, ki je potrebna za vzdrževanje telesa v različnih njegovih funkcijah. Prvi. ki se Je bavil s takšnimi merjenji, je bil ustanovitelj moderne kemije Lavoisier. Njegov merilnik •kalorimeter*, je bil nekakšna kovinasta puščica, v katero je zaprl miš. Telo miši je bilo obdano z ledom. Lavoisier je meril množino leda, ki se je stajal v dotiki z mišjo in je primerjal količino toplote, ki je stajal led, s količino po miši vdihanega kisika in zaužite brane. Razumljivo, da uspehi tega primitivnega merjenja niso bili bogve kako točni. Kakšnih 30 let pozneje pa je začel Američan Atwa.ter meriti delo človeka z aparatom, ki je bil sestavljen po istem principu, samo popolnejši. Bila je to celica z dvojno steno, med obema stenama je krožila voda 0 stopinj C. V celico hermetično zaprti človek je dobival od zunaj telefonska povelja, kako naj se vede, n. pr. naj vstane, naj se vleže, naj opravi neko količino dela z vrtenjem posebnega kolesa. Kalorije vdihanega kisika in zaužite hrane je bilo mogoče natančno preračunati, istotako pa tudi toploto, ki jo je produciral človek v celici, saj ni bilo treba drugega nego preračunati segretje vode med dvojno steno; delo pa se je dalo ugotoviti po številu obratov kolesa v celici. Na ta način so dognali razmerje med hrano, dihanjem in proizvedenim delom. Lefevre je bil prvi, ki je Atwaterov® metode prenesel v Evropo._ Okolica bolnika se izogiblje opasnosti nal*t zenje upotrebljujoc okusne ANACOTPAST 1* MMCDERA . ........................... 5er: s komaj vidnim smehljajem, t komaj slišno besedo. Tedaj sem se zamislil v čisto drugačen svet. V svet, ki mi je še nedo« segljiv, a vendar bližji in verjetnejši, kakor rojstvo v Rožni dolini. Veml Vsem je tako težko. In čudni smo ljudje, ki si želimo solnca..« Ali naj, teh strašnih nad ne zmanjka nikoli. Najboljše, najtrajnejSe, zato 13 naicenejSel Pomlad v Mestnem logu Ljubljana, v maju. Mestni log je neposreden del Trnovega. Zato pa je ves njegov kolorit trnovski, ta. ko pristno trnovski, da si še vedno poln originalne poezije, ki jo je prožeto vse Trnovo, dasi si v neposredni bližini me» jta, ki je že davno odmrlo vsemu zanima* nju za naravo in njeno skrivnostno, živ ljenja bogato utripanje. Ravna zemlja, po» suta z bohotno travo, slikoviti hrasti, samevajoči kakor veseli velikani, ki žive v najboljšem prijateljstvu s »olncem m silnimi viharji, vršečimi sem od Krima; ozko grmičje in tu pa tam jarek z začrne* lo vodo, napol zakrito z rumenimi kaluž* nicami in živo zeleno travo. Nad vsem tem široko nebo 8 solncem, smejočim se in žarko utripajočim nad ravnino, ki se širi nekam daleč v nedoglednost. Mehak vonj je razlit nad vso pokrajino — zemlja diši, trave diše, hrasti diše in se ti zdi, da so tudi solnčni žarki prenasicem z vonjem, ki ga razliva pomlad nad trnov« ekim poljem. , , Škrjančki gos tole od j-utra do mraka m se prevažajo nevidno med solnčnim sojem, ki kakor prosojen pajčolan ^vija vso oko« lico, da ne vidiš hiš m mesta, ki dremlje morda nekje daleč za pajcolanom^OtrošM krik se smeja sredi ptičjega žvrgolenja m prepeva in poizkuša, da bi prekosil ne* vidne škrjančke, in drobne ročice so pol' ne rož in goreča lica polna pomlad m mladega življenja. Samoten, od ljudi m ljubezni iz mesta pregnani parček sloni W hrastom, solnčni žarki se razlivajo okrog njega, vsa mlada ljubezen je objeta ta prešinj^ena od žive glorijole, razpete nad razžarjenim, prostranim Mestnim lo* g°Mrak se razpreda nad ravnino, Skrjanč« ki molče in žive dece ni nikjer. Nemirni netopirji švigajo od hrasta do hrasta, da* leč so blede, tope luči kolezijske kolonije. Hrasti črne in strme v mrak kakor silni velikani in rastejo vsak hip t črno pro« stranstvo. Čudna, nemirna tišina se trese komaj slišno in samo skrivni vonj puhti po toplem, blagodejnem zraku. A že se sveti težka luč tam nad Golovcem, mesec gleda izza črnih, ostrih kontur gričevja Hrasti ožive in se tresejo v svetlikajouh se kapljicah, trava blesti in kalužnice ži« ve sredi svetle, z zlatom odete vode po samotnih jarkih. Voda zapljuska, da s« prše mesečni biseri na vse strani; kaluž« nico se majejo in šume pritajeno. Že je zapel živi zbor ob samotnih j ar« kih. Tisoč pomladnih žab se je vzdramilo ia preko vse ravnine bobni veličastna pe* sem, ki se ji v početku smeješ, a jo po* slušaš vedno bolj in jo razumeš, ker lah« ko natanko razbereš posamezne melodije, prevladuioče v tem neugnanem koncertu. Nočno življenje vriska po Mestnem logu, mesec hiti preko neba, z bližnje Gmajne se ziblje zamolklo fantovsko petje m skozi noč veje hladen veter, da se še tesneje zaviješ v površnik. Lahne, oprezne stopinje zazvene sem od nevidne steze, teza grroičja stopi deklič« ja postava, tesno se zavijajoča v belo ru^ to. Obrazek je še skor otročji in se sveti v mesečnem svitu oči žare in čakajo ne* strpno. In glej — že se naglo bliža moški, držeč pod pazduho težak zavitek, radost« no se ga dekle oklene in odvede do sa« motne, črne šupe. Za njim drugi parček, čez uro drugi in tretji... mesto bruha iz sebe nesrečne, od človeške objestnosti ob« sojene eksistence... In je spet mir dolgo, dolgo in samo ne* izmerni koncert vrši nemoteno preko rav* nine. Mesec je že blizu gora in jutranji hlad veje od severa. Trava zašnmi in tolpa črnih postav se razlije ob hrastih m trdno oklene molčeče in speče šupe. Policijska racija... Za trenutek zazvene vseokrog silni kriki in togotne kletve A že je spet vse tiho. Črna tolpa gre mimo in dalje po poti proti mestu. Koncert je utihnil v enem samem trenutku, z Gmajne se oglašajo petelini in s Kamniških planin stopa jutro. In glej! Samo še tri trenutke in že prepe« vajo nad logom škrjančki, pomlad se sme* je in človek se smeje z njo, kakor da ni bolesti nikjer na svetu ... Stanovanja mestne občine IjubHanske Ker se prošnje zA nakazilo stanovanj vsak dan množe in pričakuje vsak prosilec naka-eilo stanovania edino le od mestne občine, med temi celo taki, ki bi si vsled svojega ekonoropkpca položaja lahko najeli stanovanje ▼ novih zaradbah, sporoča stanovanjski gradbeni urad sledeče: Stanovanja, ki jih je imela na razpolago mestna občina v že dograjenih zgradbah, so Že nak.izsna in oddana, tako da nima mestna občina za sedaj nikakih razpoložljivih stanovanj več. Stanovanja, ki se bodo zgradila v Nuša-kovi vojašnici, na Poljanski cesti in v zgradbah, ki se še niso pričele, še niso oddana. Oddajala pa se bodo pred vsem strankam, ki so ali bodo deložirane brez lastne krivde, ali ki imajo nehigijenična ali slaba neprimerna stanovanja, ako so tudi slabega gmotnega položaja. Na stranke pa, ki si vsled svojega ekonomskega položaja lahko najamejo stanovanja v novih zgradbah, se pa slej ko prej ne bo moglo ozirati. Ker pa iz dosedaj vloženih prolenj, katerih je nad 3000, po večini ni razviden ekonomiki položaj prosilcev in ker so nekatere proSnj« že tako stare, da so se medtem razmere prosilcev popolnoma spremenile, ali pa »o tako površno sestavljene, da ni mogoče presoditi upravičenost prosilcev za nakazilo stanovanj, se b«>bcuo^ Likovni, račun, postka, Lra, tulnec• Cptbfyan. 18812 Gospodično zmožno stenografije in strojepisja, sprejmem v pisarno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojepis* -1832« Likarlco perila dobro izurjeno. Iščem prot: dobri pl'i Veliko kavarne v Mariboru 19138 Zastopnike spretne in agilne, za obročno prodajo srečk, išče denarni zavod Zaslužek tiksen in proti proviziji — Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod značko: »Sigurna eksistenca«. 17381 Mnogo lahko zasluži kdor prevzame v svojem kraju zbiranje naročnine za »Jubilejne Zbornike* Ponudbe naj se pošljejo <&ia tiči živih in mrtvih SHS», Beograd, MUoša Vel. 17 19092 Šivilja za obleke, se priporoča na dom, Slomškova ulica 23/1, levo. 19116 Okr. gen. zastopnike iščem za nov. brezkonku-renčni predmet, ki ga rabi vsak. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Novost*. 19069 Potnika manufakturne stroke Iščemo za obisk privat strank za mesto Ptuj in okolico Osebne ponudbe na naslov Lipovšek Gustav, Ptuj — hotel »Koser*. 19126 Učenka zdrava is pridna, s« želi učiti šivanja. Najraje do logovoru s vso oskrbo — Ponudbe na oglas, oddelek >Jutra* pod šifro »Dobra učenka*. 19043 Postrežnica išče zaposlenja v popoldan skib urah. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 19016 Starejša ženska vajena kuhanja. Išče službe Vajraje gre v kuhinjo po mivat ali kaj sličnega Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ood »Zanesljiva moč*. 19130 Elektromonter oomožni. t£če službe, event -•prejme tudi službo sluge skladiščnika ali kakršnokol trngo delo — Ponudbe na >glaswi oddelek »Jutra* po« • Elektromonter*. 18631- Šofer mlad in trezen, vojaščine prost, s dobro kvalifikacijo in izkušeno prakso, išče primerno službo k osebnemu ili tovornemu avtomobilu Vastopi lahko takoj Naslov rove oglasni oddelek Jutra 19108 171etna deklica hi šla proti majhni plači — Kjer bi te lahko priučila kuhanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19106 2 mizar, pomočnika iščeta »lužbo. Gresta tudi na deželo Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro cMizarja*. 19121 Kuharico popolnoma samostojno, ki mara tudi pospraviti 1 sobo, iščem f junijem Po-nndbe z navedbo prejšnjih ■ukove in hrastove, odpad ke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 36 Nogavice acnih vrst naleeneje rai-•oto&m Osvald D o b * i • Mubljana Pred ikofiic «6 »f Vrvarske izdelke UAjtHlljŠt kvalltrtt &U|iil najreneje v največji tovarn lugoslavile — IdehaniPn- *rvarn« Stokov«« >rošta Lukovica pri Dom Žalah. 19135 Ia bučno olje Muc. kolonijale. Vodnikov trg. 16847 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah Č e r n e — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 300 m tračnic in 2 vagončka kupi Anton Milavec. Cerknica. 18862 Kurjo hišico kupim. Ponudbe: Liubliana Krakovska ulica 29. 19100 Lesen statlv štiridelni, kupim. Pismene ponudbe na oelas oddelek »Jutra* pod »Fotostativ* 19101 Železne deske rabljene, za podlago sajno-kolnic (KflTTendielen) kupi opekarna. Cenjene ponudbe z navedbo množine in cene na oglasni oddelek »Jutra, pod »Opekarna*. 19124 Diro, brek ln konja kunim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »1000*. 19009 Parcelo 450—600 m1 veliko, kupim Ponudbe na oglas, oddelek ♦ Jutra* pod »Parcela 1928* 18845-» Lepo vilo s 6 sobami, go«p. poel., velik vrt in 1 oral njive, v okolici Celja za 155.000 Din in lepo enonadstropno hišo s 4 stanovanji po 8 sebe. s komfortom. prodam za 185 000 Din v mestu — Breznik, Celje, Dolgo polj« št. 1. 19089 Hišo v najlepšem redu. ki ni potrebna nobenega popravila, v sredini malega mesta na Štajerskem, z lepim dvoriščem in velikim vrtom, za vse pripravno, takoi prodam Vprašanja na: A. Zorzini. Slov. Bistrica, Štajersko. 19093 Kupim stavbno parcelo ali hllo na prometni točki Ljubljane — Ponudbe na poštni predal 130. Ljubljana. 19020 Lepo posestvo gostilno, trgovino in trafiko. avtopostaja. na glavni prometni cesti v Sloveniji takoj prodam Irgovpka hi-ia s 4 gospodarskimi, novo zidanimi poslopji, približno 20 oralov njiv. gozdov, travnikov, z vinogradom in epim jabolčnim sadonosni kom. vse v najboljšem sta njo takoj prodam Naslov iri podružnici »Jutra* v f>lln. 1889? fUmvvanja Stanovanje oddam starejšemu gospodu ali dami — soba popolna oskrba in hrana do smrti za 50000 Din Ponudbe na oerlasni oddelek »Jutra* pod »Prijazen kraj*. 18953 Stanovanje obstoječe iz t sob ln pritiklin, čisto, iščem za to- oddelek »Jutra* pod šifri »Violina*. I872t Gramofon i 40 ploščami. 3 zvočnicami poceni proda Franjo Purgaj Pe ' ..... Jesmca. 19137 Opremljeno sobo lepo, t posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali (a konskemu paru brez otrok Poizve se v Florijanski ul. št. 16. pritličje. 19121 Mesečno sobo oddam takoj Istotam sprejmem tudi sostanovalko. — Ulica na Grad 7. 19120 Veliko, prazno sobo oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19118 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19141 Dopisi Samostojna dama uradnica, »e želi seznaniti . starejšim inteligentnim gospodom, v svrho skupnih prehodov. — Le resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Cuvstveni pri-atelj*. Kanarčke-Harcerje prima pevce, kupim Po nudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko »Har^er kanarčki*. 19085 Lovski pes ki sliši n« ime »Pik*, iz občine Velika Loka pod št 78. m Je izgubil. Prosi te. da pusti najditelj svoj naslov v oglasnem oddelku »Jutra*, kjer dobi nagrado 19097 iMB K tu ur i« »i »tri mi Tvrdka se nahaja le v ^enHurgovi ulic« fi. 3 Geslo Me: naf&oljše priporočilo |e dobro | blano Selitve « mestu a oa dežeiti ■trokuvno in oajo«iie>i- POtOJD 5 I o « e n i s franspor LJubljana. tlikiošičeva eesta St elsfoD št 8718 9 Za poletno sezono je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separlran oddelek ta specijelno barvanje las v vseh niansah — U Podkrajšek. frir-er ta dame in gospode. Ljubljana. Sv Petra cesto 12. Telefon 8385 18867 Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano tn pleskano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Marn. Dunajska cesta št 9. pleskarska in slikar ska delavnica. 129 UULH IIIUUUIUUUUL v zelo prometnem kraju Slovenije se ra» di bolezni proda, odda v najem ali pa se sprejme družabnika pod zelo ugodnimi pogoji. Najemnina zelo ugodna. Lepo stanovanje na razpolago. Ponudbe pod »Lepa bodočnoste na Aloma Company, Ljubljana. ! V naiem dam ino taineoa oeclva Hskvlt 6356-» ;: v mestu na prometnem kraju. Ponudbe poslati takoj na Oglasni ;; oddelek.Jutra* pod .Tovarna 3344'. Stanley Weyman: 25 Išdeča kokarda Roman, »Če dovolite gospod vikont,« je začel. Nato je premolknil; vzravnal se je — zakaj moč navade mu je bila spet usločila hrbet — in povzel naravnost: »Javna blagajna, gospod. Zastran nje sva se prišla posvetovat i vami.« »Posvetovat se z menoj?« sem zategnil ves presenečen. »Za-vfrran javne blaginje?« Mukoma se je nasmehnil, a vzdržal je. »Da, gospod. Zgodile so se take izpremembe... in tolikanj smo »potrebni dobrega sveta ...« »Da se ne smem čuditi gospodu Douiryju, če ga je prišel prosit v Saux.« »Tako je, gosipod.« Ne trudeč se da bi utajil svoj prezir in svoje začudenje sem skomignil z rameni ter pogledal župnika. »Nu« sem vprašal po kratkem premoiiku, »kaj bo dobrega? Ali so vas zasačili, da točite slabo vino? Ali pa nemara želite zvedeti števio jedil, ki ga določa naredba glavnih stanov? Ali...« »Gospod,« je dejal in zbral vse svoje dostojanstvo, »zdaj ni čas za šale. V sedanji krizi je gostilničar prav tako prizadet kakor plemič, če dovolite; in zapuščeno po tistih, ki bi ga morali voditi...« »Zapuščeno — kaj:« sem vzkliknil. Zardel je kakor paradižnik. »Gospod vikont dobro ve, da govorim o ljudstvu...« )e rekel z užaljenim glasom. »In zapuščeno po svojih zakonitih voditeljih...« »Na primer?« »Po gospodu vojvodi Artoiškem, gospodu princu Condčškem, gospodu vojvodi Polignaškem in...« »Glejte, glejte!« sem rekel. »Kako so ga zapustili?« »Kako? Ali mar ne veste, gospod?« »česa?« »Tega, da so ostaviK Francijo? Da so v noči 17. julija, tri dni po zavzetju Bastilje, princi kraljevskega doma skrivaj prestopila francosko mejo in ...« »Nezmisel!« sem vzkliknil. »Nezmisel! Zakaj naj bi bili odpotovali?« »Baš to je vprašanje, ki si ga ljudje zadajajo, gospod vikont,« je nadaljeval z razvnetim glasom. »Nekateri pravijo, da so ositaviJi prestolnico z namenom, da bi jo kaznovali. Drugi trdijo, da so hoteli s tem pokazati, da ne odobravajo amnestije, ki jo je njegovo Veličanstvo proglasilo naslednji dan. Pravijo tudi, da jih je bilo strah. So celo taki, ki .nislijo, da so pobegnili zato, ker so se bali, da jih ne bi zadela Foullonova usoda... »Tepec!« sem kriknil, zakaj moje potrpljenje je bilo pri kraju. »Meša se vam! Vrnite se k svojim ponvam! Kaj veste vi o državnih poslih! Bogme,« sem nadaljeval v svojem ogorčenju, »da ste za mojega deda takole govorili o kraljevskih princih, bi sedeli šest mesecev ob kruhu in vodi; srečnega bi se šteli, če vas ne bi s palico nažgali po podplatih!« Videl sem, kako mu je omahnil duh in kako ga je stara navada vrgla iz nove vloge. Jecliaje se je jel opravičevati, da ni imel žaljivega namena; le izrazil se je nemara slabo. Vkljub temu sem ga hotel »šteti, ko se je v moje začudenje oglasil Butan. »Oh, gospod, vse to, kar govorite, je veljalo pred tridesetimi teti,« je rekel z osornim glasom. »Ohej, prostak!« sem vzkliknil in toKko da mi ni sapa zastala od presenečenja, »kaj pa je tebi tega mar?« »Z njim sem prišel,« je odvrnil in resno pokazal na svojega tovariša. »Po državnih poslih?« »Da, gospod!« »Bogme,« sem vzkliknil, mereč ju z nejevernim ogorčenjem, »ce je tako, kakor pravita zakaj nista privela s seboj tudi psa čuvaja? In Jeanovega ovna. In babičine mačke? In... Župnik se je dotaknil mojega komolca. »Mislim, da bi bilo bolje poslušati, kaj jima je na umu,« me i« tiho opomnil. »Potlej, gospod vikont...« Le nerad sem odnehal »Tak kaj bi rada?« sem dejal. »Razložita mi svojo željo.« »Intendant je pobegnil,« je odvrnil Doury, ki se je bil v tem spet odel v svoje prvotno dostojanstvo; »zato hočemo po navodilih, ki smo jih dobili iz Pariza in po slavnem zgledu, ki nam ga daje prestolnica, ustanoviti komitet Komitet, ki naj upravlja posle našega okrožja. Moj vrli prijatelj in jaz si štejeva v čast, gospod vikont, da stojiva pred vami kot odposlanca tega komiteta.« »Vi — nu, bodi v božje ime; toda on!« sem izbruhnil z gnevom, ki ga nisem mogel več brzdati. »Za Boga, kaj je njemu do komiteta in do okrožnih poslov?« Brez usmiljenja sem s prstom pokazal na Butona, Id je v zadregi prestopal z noge na nogo in zardeval pod svojo rjavo kožo, ne da bi se oglasil. Proda se 4-sedežni osebni o> n znamke Fiat-Torino, tipa 501 v prav dobrem stanju. — PonudDe na upravo „JutraB pod „Fiat-Avto 501". Kraseto lepe ženske zamorete najbolj občudovati z našim Stereoskopo" v žepni obliki. Presenetljivo krasni pn-zori. Nekaj popolnoma novega za ljubitelje lepih prizorov Ženske In moSkf aktne Ssudlje. Skupine v prosti naravi Originalne krajevne sliKe raznih krasnih mest Razpošilja Novlnskl biro. LJubljana, Šelenbursova 7-11. nufinsiu uiru. ijuuijaiia, jEiEiiuuigufa f-11 Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din. Nadaljne seriji slik po 35 Din. — Poštnine prosto. li'. Surovo kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalno čajno maslo. — Dopisi pod E. Vaj da, ^akovec _ Medjimurje. Telefon 59, 60, 3. 626. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Vse vrste aparatov sestavne dete in potrebščine dobite najceneje pri novi tvrdki m\mi Ljubljana. Kongresni trs 3. Zahtevajte ponudbe in cenike. 6373 RADIO RADIO v Kamniku sredi mesta s kor-poracijsko pravico v jako dobrem stanju se proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Trgovska hiša v Kamniku«. 6340-a Oni, ki se udeleže velese:ma v Ljubljani nai takoj prijavijo svoj naslov, ker bodo s predvajanjem senzacionalnega francoskega patenta lahko lepo zaslužili. Avtomatični kurilni regulator. SHS patent št. 170-26. Za patent se da izdelovalna pravica za vso Jugoslavijo v zakup. Zlasti primerno za tvor-niče pločevinastega blaga, ključavničarska in strojna podjetja. Več s prospektom na naslov VIKTORIA - REGULATOR<, Novi Sad, poštansld pretinac 75. 6381-a Uprava Državnih Monopola razpisuje drugu ofertalnu licitaciju za nabavku ručnih vatrogasnvh aparata za potrebe raznih :no-incpclskih ustanova. Licitacija če se održati na dan 21. runa 1928. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne. Svaki ponudjač dužan je Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10 časova dana označenog za licitaciju položiti kauciju koja iznosi za državljane SHS 5%, a za strane 10% od ponudjene cene. Uslove 1 bliža obaveštenja mogu se dobiti v kancelariji Mašinskog Odseka Indu-strijskog Odeljenja svakog radnog dana od 9—12 časova pre podne. llz kancelarije Industrijskog Odeiienja Uprave Državnih Monopola I. M. Br. 5304 od 26. aprila 1928 g. 637-7 Hov zvezek Jurčičevih zbranih spisov ki jih urejuje dr. Ivan Prijatelj in izda a knjgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšel (V. zveiek) Broširan velja Din 84-—, v platno vezan Din 100-—, v polusnje Din 106'—. Modna trgovina v Ljubljani sprejme spretno ( prodaja ne pod 22 let staro. Istotam se sprejme blagajniča Naslov pove oglasni oddelek „Jutra". Halo! Halo! I Tu R A D I O „BUUPUNKT" Berlin. z našim najnovejšim trocevnim aparatom na zvočnik iobite tudi 3 komade PHILIPS cevi (A 410, A 425, B 406) in plačate vsega dinarjev 1.160—. Najcenejši aparat vsega sveta 6166 Tvorniško skladišče celokupnih »Blau-punkt« in >Philips< fabrikatov IDEALVVERKE BERLIN SO 33, Coepetiickerstrasse !0/a BEOGRAD SUBOTICA Balkanska ul 36 Pašičeva ul. 1 ■■■■■■■■■■■■■i MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo kg 4 Din v« večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. 50.000 Din KDOR še ni poravnal vse naročnine v zne® sku Din 80.—, naj jo takoj nakažel KDOR še ni naročnik, naj takoj pošlje celo* letno naročnino, da BO DELEŽEN NA. GRAD! Do 31. maja je čas! CO tO raznih nagrad prinese svo« jim naročnikom prihodnji ki izide 31. maja 1928, toda le onim, ki bodo do 31. ma* ja poravnali celoletno naročnino. — Uprava: Ljub* ijana. Šelenburgova 7/II. Če» kovni račun št. 14.589. Dame in gospodje! Velika izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi steznikov, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, trebušni pasovi iz najfinejšega blaga pred in po porodu. Za gospode gumijevi trebušni pasovi (Mars-Giirtel). Pri posebnih slučajih se fzgotavlja tudi po meri pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLANA, Prešernova ulica štev. 5. 6392 Naznanjam potujočemu občinstvu, da sem s 5. t. tn. prevzel kavarno in restavracijo »Srbski kralj" v Subotšcr. Obenem dajem na znanje vsem trg. potnikom, da imajo v moji restavraciji 10% popust. Restavracija in kavarna je novo opremljena ter garantiram za dobro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 632. MAVRO FRIEDMAN Kavarna in restavracija »Srbski kralj« Subotica . f- . ..stu^ - '"V, .. .. ^ Zahvala. Vsem ki so ob priliki prerane smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka, strica, gospoda Martina Erjavca kovinskega strugarja izkazali svoje sočutje, izrekamo tem potom svoio naj-iskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se zlasti za podarjene vence in cvetje. Nadalje vel. g. tovar. VVielmannu, njegovi gcspe soprogi, prijateljem in znancem za mnogobroine obiske Dri bolezni kakor tudi za spremstvo na zadnji poti — prav tako g pevcem, godbenikom za ganjive žalostinke in govorniku g. Vrankarju za govor ob odprtem grobu. 6j93 Vsem imenovanim izrekamo najsrčneišo zahvalo. LJubljana, dne 21. maja 1928. Žalujoče rodbine Erjavec, Mlakar. Novak. Si- •V,'-:': •~ : v. • § ti V ponedeljek 21. majnika 1928 ob 8. zjutraj je v 75. letu starosti nenadoma zaspal v Gospodu moj dobri soprog, gospod Franc Horvat gostilničar in posestnik Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 23. majnika 1928 ob 14. uri iz hiše žalosti. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. V Središču ob Dravi, dne 21. majnika 1928, Lucija Horvat, soproga in sorodniki. 6399 .V; Brez posebnega naznanila 6396-a Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni in nepozabni soprog in ata, gospod \s Slavko Siianec administrativni kapitan I. klase dne 20. maja 1928 po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega potojnika bo v torek, 22. maja 1928 ob url popoldne iz mrtvašnice stalne vojne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Petra dne 23. maja 1928 ob 8. uri. Ljubljana, dne 21. maja 1928. Marija Šijanec, soproga. Ernst in Kamila, otroka. Zahvala. Dolžnost mi je, da izrečem zahvalo vsem, ki so mi ob groznem udarcu, prizadetim mi s smrtjo soproga Josipa Smoleta višjega rač. revidenta stali na strani s svetom in pomoSjo ter mi lajšali gorje. Iskrena zahvala g. predstojniku pokojnega, Ivhdu Volcu in tovarišem gg. mestnim uradnikom in g. narevidentu Tavčarju, g. Estu za ginljiv govor in molitev ob grobu, g. Vodišeku za toplo slovo od rajnika. Najtoplejša zahvala za izraženo sočutje g. županu dr. Pucu in g. mag. ravnatelju dr. Zarniku. Gospej Grašičevi za dobrotno izkazano uslugo, gg pevcem Trnovo - Krakovo za v srce segajoče petje, darovalcem vencev in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, vsem, ki so mi izrazili sočutje. V Ljubljani, dne 2L maja 1928. 6397-a Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja z« konzorcij »Jutra* A doli Ribnikai. Za Narodno tiskarna d« d. kot tisi aro ar j a t rane Jezer&ck, Za mseratm del jeodgovoren Alojzij Novak. Vsi f LJubljani.