Le Valli del Natisone su Internet
www.lmtver.it
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 2tVb Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXE PERfUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 47 (1083) Čedad, četrtek, 6. decembra 2001
Storia
Natura
Cultura
www.lintver.it
T| guRO : A936/27ljgE n—___
y> KAVA lEUROj-0,77
f)	URE : -450O
rp *'k?uA ®ššHo»
KRUHA U||fe . 2000
pMpNEVNfK (guro]:Q,8g O \(^ DiRe-
BOTTEGA
LONGOBARDA
ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO
ORO - ARGENTO
PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN
DENARO CONTANTE
TRATTATIVE
RISERVATE
MASSIMA
DISCREZIONE
CIVIDALE DEL FRIULI
Stretta S. Maria di Corte 20
TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325
Lese, Grmak Cerkev Marije Dobrega sveta
sobota, 15. decembra ob 20.30. uri
Poslušajta vsi ljudje
Sodelujejo pevski zbori: MePZ Rdeča zvezda (Salež) in MIPZ Devin, MePZ Lipa (Bazovica), MePZ Tabor -Kalc (Knežak, Slo), MePZ Oton 2upančič (Standrež)
Zveza slovenskih kulturnih društev, sodelujeta Kd Rečan in Kd Ivan Trinko
Speter, občinska dvorana sreda, 12. decembra, ob 18. uri
Sveta Lucija parhaja s knjigami za otroke
Živa Gruden predstavi M juta povasuica - Luisa Tomasetig Pravce iz Benečije - Lo scrigno delle storie Le tre anatrine
Kd Ivan Trinko - Studijski center Nediža
Nova Evropa in slovensko gospodarstvo
Jubilejni kongres Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ -URES) ob 55-letnici ustanovitve se je v ponedeljek zvečer odvijal v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, v istem prostoru, v katerem je bila organizacija slovenskih gospodarstvenikov, sicer z imenom Slovensko gospodarsko združenje, ustanovljena daljnega 26. novembra 1946.
Naslov in hkrati glavna tema jubilejnega kongresa SDGZ je bila “Evropska Širitev na Vzhod - posledice za srednja in mala podjetja”, o čemer je v svojem uvodnem nagovoru prvi spregovoril predsednik SDGZ Marino Pečenik, medtem ko je razčlenjeni uvodnim referat podal podpredsednik gospodarskega združenja inž. Marko Sfavar. Se najprej pa je SDGZ nagradilo svoje zaslužne člane, uspeSne podjetnike in prizadevne uslužbence. Med nagrajenci je tudi beneški rojak, sicer pa podje-tnik-električar Adriano Ga-riup, ki je bil deležen posebnega priznanja za izredne gospodarske dosežke.
V svojem poročilu se je predsednik Pečenik spomnil povojnega obnavljanja organizirane strukture slovenske narodne skupnosti, ki jo je razdejal in uki-
nil dvajsetletni fašistični režim. “SDGZ je vedno zasledovalo kot prvenstveni cilj razvoj interesov slovenskega podjetništva v Italiji in si obenem prizadevalo za vsestranski razvoj krajevne in mednarodne gospodarske stvarnosti”, je poudaril predsednik Pečenik. Leta 1978 je SDGZ razširilo svoj pretežno tržaški delokrog na goriško pokrajino, leta 1986 pa še na Benečijo. Po dolgih desetletjih prizadevanja in truda je SDGZ tudi dejansko postalo enakopravni sestavni del gospodarskega tkiva Furlanije - Julijske krajine. SDGZ je polnopravni član skupnega deželnega omizja glavnih stanovskih in sindikalnih organizacij, po obnovi organov tržaške Trgovinske zbornice pa ima svoje zastopnike v vseh njenih organih vse do ožjega vodstva. SDGZ je obenem član Gospodarske zbornice Slovenije in v tem svojstvu postaja aktiven vezni člen med podjetji na obeh straneh meje.
Inž. Marko Stavar je v svojem uvodnem referatu nakazal gospodarsko stanje, odprte možnosti pa tudi odprta vprašanja v času, ko se Evropska zveza pospešeno pripravlja na širitev proti Vzhodu, (igb) beri na strani 4
Za “Mojo vas” nič manj ku štierje Sveti Miklavži
V nediejo v Spietre je bluo nagrajevanje narečnega natečaja
Ne samuo adan, nič manj ku štier so bli Sveti Miklavži, ki so v nediejo popudan paršli v Spietar, da bi par-nesli darila za tiste, ki so udobil narečni natečaj, konkorš za otroke “Moja vas”.
Za uganit, duo je biu te pravi (če-pru so na koncu vsi štier pustil vse tiste, kar so imiel v njih košah) je bluo trieba prebrat tiste, kar je bluo napisano gor na “bolli di consegna”.
An gor na tisti, ki jo je pokazu slovienski Svet Miklavž je bluo napisano: “Podpisan Svet Peter, generalni sekretar Gaspuoda Boga an patron špietarskega kamuna, po naročbi mojega priedpostavljenega Gaspuoda, dajem svetemu Miklavžu duž-nuost, de kar bo tele dni hodu po zemji poskarbi za prenest regale za Mojo vas an jih dat otrokam, ki so se zbral v sai, kjer je moja podoba go na zide”.
beri na strani 5
Braitan, kjer se jeziki srečujejo
LAHKO
4JUKO PRIHAJA...
Založnik
prof.
Hans
Kitzmuller
Drobna knjižica s črno platnico in izbor Gradnikovih pesmi v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu je prva izdaja, s katero se je leta 1984 pojavila v našem prostoru založba Braitan. Gre za majhno založniško dejavnost, ki ima svoj sedež v Bracanu
pri Krminu, a je vse prej kot obrobna realnost, saj objavlja dela avtorjev iz slovenskega, furlanskega in koroškega prostora. In v večini primerov gre za dvojezične ali večjezične izdaje. V sredo 5. novembra se je predstavila v Spetru. beri na strani 3
Aktualno
A S. Pietro un consiglio comunale movimentato
Fuori dall'aula per una pipetta
Può essere una “strešica”, una pipetta posta sulla prima lettera di Spietar, il motivo di uno scontro politico tra i banchi di un consiglio comunale? E’ successo venerdì 30 novembre a S. Pietro al Nati-sone. Quando si è trattato di discutere un ordine del giorno presentato dai consiglieri Giuseppe Marinig e Fabrizio Dorbolò che chiedevano la revisione delle rette della Casa di riposo di Cividale per i non residenti in quel comune, i rappresentati dell’opposizione di centro-destra Sergio Mattelig, Carmen Sion e Sergio Venturini si sono inalberati perché il documento riportava la scritta “Spietar”. Non ottenendo là cancellazione della pipetta, hanno pensato bene di lasciare l’aula come segno di protesta. Il risultato è stato che l’ordine del giorno è stato approvato dalla sola maggioranza, così
come altri due documenti successivi. Ma Dorbolò commenta: “Il motivo reale per cui hanno abbandonato l’aula è stato probabilmente un altro, non volevano votare una proposta che va contro il Comune di Cividale. Solo che, facendo così, hanno agito contro l’interesse dei propri cittadini”.
Nell’ordine del giorno si ricordava che la Casa di riposo cividalese ha chiuso il bilancio 2000 con un avanzo di oltre un miliardo di lire e che le rette per gli ospiti sono diversificate tra i residenti nell’ ambito del comune di Cividale e quelli esterni. Questi ultimi pagano in più 120 mila lire al mese. I due consi-
glieri chiedevano quindi al sindaco e alla giunta “di farsi promotori nei confronti dell’amministrazione della Casa di riposo e del Comune di Cividale al fine di rivedere le rette che di fatto discriminano i non residenti e di chiedere il rimborso delle quote spettanti conseguenti l’utile di un miliardo”.
Altri due ordini del giorno, sempre approvati dalla lista civica, avevano per tema i contributi regionali alle imprese commerciali operanti a S. Pietro (il bando per la concessione esclude quasi totalmente il comune, escluse le frazioni alte) e la viabilità statale, per la quale la Regione avrebbe escluso qualsiasi intervento progettuale.
Approvato dal consiglio di S. Leonardo il progetto preliminare
Verrà rifatto il ponte di Crostù
Il consiglio comunale di S. Leonardo ha approvato all’unanimità, nella riunione del 27 novembre, il progetto preliminare dei lavori di costruzione di una variante e di un nuovo ponte sul torrente Cosizza, a Crostù. Si tratta del primo ponte che si incontra arrivando da Scrut-to, che oggi provoca una curva a esse. La nuova realizzazione, finanziata dalla Provincia con un miliardo e mezzo, colle-
gherà Osgnetto a Crostù con un rettilineo. In apertura il sindaco Giuseppe Si-bau aveva dato notizia di alcuni contributi ricevuti. Il Comune usufruirà tra l’altro di una mutuo regionale ventennale pari a 110 milioni per la ristrutturazione dell’ex scuola elementare di Dolegna e di 700 milioni ottenuti dalla Comunità montana per opere di arginatura del Cosizza nel territorio comunale.
Pismo
iz K
Stojan SpetiC
Pred dvema desetletjema je italijansko sodstvo odkrilo zaroto “častitljivega mojstra” Licia Gellija, ki je s svojo tajno framazonsko ložo P2 zbližal pester izbor politikov, vojaških častnikov, bančnikov in časnikarjev, od argentinskega admirala Videle do Silvia Berlusconija. Sodstvo in pozneje tudi posebna parlamentarna komisija, ki jo je vodila Tina An-selmi, so dejavnost tajne lože P2 ocenili za “prevratniško”, njene člane so odstranili iz vojaških vrhov in vodstva tajnih služb. Tu so namreč prevzemali pomembne funkcije in preko “prijateljskega” tiska širili svoj program.
Licio Gelli je svoj program “demokratične obnove” strnil v nekaj točkah, ki se sedaj sistematično uresničujejo. Vsaj tako trdijo prodornejši opazovalci, ki se še spominjajo doga-
janja iz polpretekle dobe, saj še danes močno pogojuje našo družbeno in politično stvarnost.
Ker pa je spomin večine državljanov prešibak, jih bom tu lepo naštel in združil z anketo, kakršno bralcem ponujajo znani tedniki. Vprašanje ankete je “si levičar ali desničar?”
Pa poglejmo najprej točke Gellije-vega programa “demokratične obnove” v Italiji. Program je bil odkrit med hišno preiskavo in objavljen. Vendar bi bil moral ostati javnosti nepoznan. Osnovnih točk je deset. To so:
1. Predsedniška republika.
2. Večinski uninominalni volilni sistem.
3. Likvidacija KPI. Dvostrankarski sistem.
4. Razbitje enotnosti sindikatov. Ukinitev delavskega statuta.
5. Podreditev in privatizacija RAI.
6. Razmah svobodnih privatnih televizij, nadzor dnevnega tiska.
7. Podreditev sodstva, ločitev fun-
kcije sodnega preiskovalca in sodnika. Sprememba zakonikov.
8. Podpora privatnim šolam. Privatizacija storitev in zdravstva.
9. Poklicna vojska. Karabinjerji samostojen rod oboroženih sil.
10. Odprava ustavnih norm, ki omejujejo privatno lastnino.
Med omenjenimi točkami so nekatere, ki so bile že uresničene, v celoti ali deloma. Nekatere še pred leti, celo z referendumskim soglasjem ljudstva. Druge se uresničujejo, tretje pa so šele v glavah politikov. Nekatere je uresničila levica sama, druge uresničuje desnica.
No, anketa, ki jo predlagam, je dokaj preprosta. Odgovorite za vsako točko, ali se z njo strinjate, ali ne. Ce se strinjate, si pripišite 3 točke, če ji nasprotujete, si pripišite samo eno točko. Potem Seštejte zbrane točke. Ce jih je med 22 in 30, ste desničar, pod 22 točk ste levičar. Ce ste nekje na sredi med temi številkami, recimo okoli 20, ste najbrž somišljenik tistega dela levice, ki je podprla vsaj del teh Gellijevih reform.
Ce ste omenjenim desetim točkam dodali še eno ali dve iz vaše malhe, vam je ime Silvio...
Janez Drnovšek o prvem letu delovanja vlade
Premier Janez Drnovšek je ob prvi obletnici vlade podal poročilo o njenem delovanju. “Vlada je v iztekajočem se letu delovala razmeroma dobro in opravila precej dela, povprečno je bila uspešnejša od prejšnje koalicije,” je povedal na tiskovni konferenci. Po njegovem je bilo tokrat manj usklajevanja, manj koalicijskih sporov, zato so se posvetili pretežno vsebini. Kljub temu je Drnovšek ministrom izrekel nekaj opozoril. Katerim in kakšna, ni hotel razkriti, dejal pa je, da po njegovi presoji ni potrebe, da bi zamenjal katerega izmed njih. “Ce bi se na kakšnem ministrstvu težave kazale še naprej ali se povečale, pa je možnosti za ukrepanje vedno dovolj - za to ni potrebna ravno obletnica vlade.”
Od ministrov je Drnovšek pred štirinajstimi dnevi zahteval poročila o delu. Na njihovi podlagi je, kot je dejal, opozoril ministre, o katerih je presodil, da bi morali povečati učinkovitost. Po pogovoru s člani ministrskega zbora je premier ocenil, da v tem trenutku ni treba rekonstruirati vlade ali zamenjati kakšnega ministra. Pričakuje pa intenziviranje dela.
Katere ministre je opozoril, ni hotel povedati, po vrtanju novinarjev pa je le razkril, da je med drugim opravil pogovor z ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem in direktorjem policije Markom Pogorevcem, ju opozoril na njune javne polemike in jima dejal, da je nevzdržno, da poteka komuniciranje med policijo in ministrom na tak način. Menda so se dogovorili, da se bo delo normaliziralo. “Upam in pričakujem, da bo to zaleglo.” O delu je menda spregovoril tudi z ministrom za promet Jakobom Presečni-
Janez Drnovšek
kom, opozoril da ga je predvsem na doslednejše izvajanje avtocestnega programa.
O morebitni kandidaturi za predsednika države se še ni dokončno odločil. Vsekakor bo zagotovil stabilno delovanje vlade; v primeru zamenjave predsednika vlade pa bo to izpeljano tako, da bo povzročilo čim manj al nobenih zapletov. Glede ponovnega kandidiranja za predsednika LDS je Drnovšek dejal: “Običajno si vzamem čas za odločitve. Ta čas se še ni iztekel. Vse možnosti so še odprte.”
Na dobro obiskani tiskovni konferenci je spregovoril tudi o svojem zdravju in dejal, da preiskave o njegovem zdravstvenem stanju še niso končane, počuti pa da se dobro.
Glede mednarodnih odnosov je poudaril, da je Slovenija naredila svoje, kar zadeva mejni sporazum s Hrvaško, in da ni pripravljena na nova pogajanja, “se pa zavedamo, da bo treba najbrž nekoliko počakati s tem sporazumom”. Zatrdil je tudi, da so odnosi z Avstrijo urejeni.
O kritikah bančne privatizacije je izpostavil, da bo vlada ponovno proučila razmere pri privatizaciji bank; želijo jo izpeljati tako, da bo čim bolje za državo. Upoštevali bomo vse občutljivosti in še enkrat pretehtali, kje je resnično nacionalni interes, (r.p.)
Lubiana approva due finanziarie
Primo compleanno
Il 1. dicembre 2000 si è riunito per la prima volta l’attuale governo sloveno, presieduto da Janez Drnovšek. É dunque tempo di bilanci, sia pure parziali. Ed il giudizio del governo è positivo. Tra i risultati più significativi il gabinetto di Drnovšek pone senz’altro il fatto di aver predisposto ben tre leggi finanziarie: quella per il 2001, ma anche quelle per il 2002 e 2003, appena approvate dal parlamento. La Slovenia è dunque uno dei primi paesi a varare un bilancio biennale che le consente di perseguire una poli-
tica economica di maggiore stabilità.
Nel primo armo di governo inoltre, sottolineano fonti governative, sono stati approvati i documenti fonda-mentali per assicurare alla Slovenia uno sviluppo sociale ed economico duraturo ed armonico come il Documento strategico dello sviluppo economico ed il Programma nazionale di sviluppo della Slovenia fino al 2006. Fischer a Lubiana Il presidente del parla-
mento austriaco Heinz Fischer, con una delegazione di parlamentari, ha iniziato lunedì 3 dicembre una visita di due giorni in Slovenia. In programma incontri in parlamento ma anche con i presidenti Milan Kučan e Janez Drnovšek, il ministro degli esteri Rupel ed il capo dei negoziatori sloveni a Bruxelles Janez Potočnik. Il presidente del parlamento sloveno Borut Pahor con una delegazione di parlamentari restituirà la visita al parlamen-
to di Vienna già il 6, 7 ed 8 dicembre.
L'Europa a Bled
A Bled si terrà una conferenza internazionale di tre giorni sugli influssi tecnicoeconomici e sociali dell’allargamento dell’UE. L’iniziativa rientra nel progetto “Futures on Enlargement” a cui collaborano tutti i paesi candidati all’ingresso nella UE. Ad aprire la conferenza di Bled i ministri dell’istruzione Lucija Čok, dell’economia Tea Petrin e degli in-
terni Rado Bohinc.
Che pupille hai?
Oltre al controllo del tasso di alcool nel sangue, con tutta probabilità, all’inizio del prossimo anno la polizia slovena introdurrà un nuovo metodo per verificare la capacità di guida e l’eventuale uso di droghe o altre sostanze stupefacenti. Dopo Belgio, Germania, Svezia e Gran Bretagna, la Slovenia intende introdurre il “pupil-lometro”, un cartoncino per misurare le dimensioni della
pupilla e le sue reazioni ai mutamenti di luce nel guidatore sospettato di essere sotto l’influsso di droghe.
Come si vede i controlli degli automobilisti in Slovenia sono molto più severi. In una ricerca di qualche anno fa era ben il 9,7 % degli automobilisti condannati per guida in stato di ebbrezza, rispetto alla media dell’UE di 1,7 %. Molto diversa è anche l’aspettativa rispetto ai controlli. Il 60 % degli automobilisti europei è convinto di non dover subire un controllo del tasso etilico, la percentuale in Slovenia precipita al 15 %.
Kultura
Braitan, kjer se jeziki res srečujejo
S prve strani
V sredo zvečer v Spe-tru, v okviru prireditve “Jeziki se srečujejo”, smo imeli priložnost se seznaniti s slovenskimi avtorji, ki jih založba Braitan predstavlja italijanskim bralcem.
Gost večera je bil prof. Hans Kitzmuller, profesor nemške književnosti na videmski univerzi, raziskovalec s posebno pozornostjo na tematiko nemške kulture na Goriškem, prevajalec in sam pisatelj. Prvi roman je pred leti objavil v nemškem jeziku. Profesor Kitzmuller je namreč sin furlanske matere, oče je bil pa z Dunaja, on se je rodil in živi v Bracanu. Novembra 1999 je izšel njegov prvi roman v italijanskem jeziku Viaggio alle Incoronate, ki je že pred tretjim ponatisom.
V sredo v Spetru nam je ponudil izredno zanimivo potovanje v zgodovino Goriške vse do prve svetovne vojne. Spregovoril je o njeni kulturi, ki je enotna, pa čeprav se odraža v treh
jezikih in obenem predstavil slovenske avtorje, ki so pomembni za goriško in širše območje.
Najprej je prof. Kitzmuller predstavil Alojza Gradnika. Izbor njegovih pesmi v italijanskem prevodu je komaj izšel pri njegovi založbi Braitain, nato je prišla na vrsto priljubljena slovenska pesnica iz Gorice Ljubka Sorli. Sledila je predstavitev dveh koroških pesnikov, Janka Ferka in Gustava Januša. Res zanimivo predavanje je prof. Kitzmuller sklenil z aforizmi'Žarka Petana, ki jih je njegova založba Braitain izdala v italijanskem prevodu z naslovom “Slovenia felix”.
Naslednja prireditev v okviru programa “Jeziki se srečujejo” bo na vrsti v sredo 12. decembra, ko bo Živa Gruden predstavila v občinski dvorani v Spetru ob 18. uri knjige Mjute Po-vasnice in Luise Tomase-tig, med njimi “Pravce iz Benečije” oziroma v italijanski verziji “Lo scrigno delle storie”.
Promossi dalla Comunità montana a Montemaggiore, Rodda e S. Leonardo
La tradizione del canto natalizio in tre concerti
Come è ormai già simpatica ed apprezzata tradizione, i gruppi corali delle Valli del Natisone si incontreranno anche quest’anno nelle chiese locali per offrire alla popolazione alcuni concerti natalizi. L’iniziativa è stata promossa alcuni anni fa dalla Comunità montana e ha subito incontrato il favore e l’entusiasmo dei coristi e del pubblico; lo dimostra l’ampia partecipazione non solo ai concerti, ma anche a tutti gli impegni organizzativi che li accompagnano.
Quest’anno il primo concerto si terrà nella chiesa parrocchiale di San Gervasio e Protasio di Montemaggiore la domenica del 16 dicembre. Alle ore 16 vi si esibiranno il coro maschile Matajur di Clenia, diretto da Davide Clodig, il coro Pomlad di Pulfero, diretto da Carla Franzolini, il coro Rečan di Liessa, diretto da Aldo Clodig ed il coro La Voce della Valle di San Pietro al Natisone, diretto da Stefa-
no Donadio.
Il concerto successivo avrà luogo la sera del 22 dicembre (alle ore 20.00) nella chiesa di San Zenone a Rodda di Pulfero. Vedrà la partecipazione del coro e dell’orchestrina della scuola di musica della Glasbena matica di San Pietro al Natisone, del coro Beneške korenine di Stregna, diretto da Davide Clodig, il trio vocale DieNDI e il coro La Salette di Rualis, diretti da Donatella Dorligh.
Le manifestazioni si concluderanno nel pomeriggio di domenica 23 dicembre nella chiesa parrocchiale di San Leonardo con l’orchestra di fisarmoniche e voci sole della Scuola di musica, con il Coro San Leonardo, diretto da Stefano Blancuzzi, il coro Pod lipo di San Pietro al Natisone, diretto da Nino Specogna ed il coro Tre Valli (dedicato a Sdraulig Aldo) di Cravero, diretto da Cristiano Onesti.
Sarce ar
11. mesec november
Marina Cernetig
Cajt Devetice božične
Smo že adventnem času, v cajtu ko pričakujeo prihod Kristusa an na tuo se parpravjamo. Priprava na Božič je ankrat bila tle po Benečiji an sada je spet, nimar vič, božična Deveti-ca. Po mariskateri vasi jo an današnji dan molijo, ponekod se je bila zgubila an so jo spet oživbiel. Od hise do hiše nosijo za devej dni
Marijo. Vsi v procesiji paržgejo lumine, molijo litanije an pojejo tudi mariji-ne piesmi. An telo potovanje je spomin na tuo, kuo je Marija čakala poroda an je hodila do Betlehema. Kuo so jo sprejemali za adno nuoč v vsaki hiši.
Od vsieh devetič, vas spomnimo na tisto, ki jo že vič liet parpravjata kultur-
no društvo Rečan z Lies an domača fara. je psoebna Devetica, saj se ne odvija med devetimi družinami v vasi, pač pa med devetimi vasmi garmiškeha kamuna, takuo, de je buj velika an zobjema vso garmiško “družino”. Lietos se bo Devetica Božična začela na Liesah v saboto 15. decembra ob 19. uri.
Naša zemja je bogata s puno pravljicami, ki stari so pripovedovali an piesmi, ki so jih piel za vsako parložnost. Do nas so par-šle zaki zbori jih piejejo an zaki kaka pridna nona al nono jih znajo šele pravt. Te nove pa pišejo mladi kantavtoriji za Se-njam beneške piesmi.
Checco je biu adan tistih, ki od vsega začetka je pisu an pieu po našim. Besiede od vič ku kajšne piesmi jih an donas prepi-evajo, ku de bi ble od saldu “naše”. So ratale del naše kulture.
Na mormo v teli maj-hani rubriki pozabit naj-buj poznanega kantavto-rja, ki je naš Checco. Ka-diž je adna od piesmi, ki jih je napisu an zapieu na Sejmu. Predstavljena je bla lieta 1979.
KADIZ
Luna zdaj za breg gre, na varhu smrieke so
rdeče, na travi zelena rožica lašči kot zvezda.
Sončni zabusk na perja lašči, na hlode pa se videjo narlepše vietrune dela. Tičke od varha do varha pojejo nimar bolj
grizno, sonce veselo pomiga skoze varhe.
Od deleča videm magio, dugo sivo težko magio, kadiž se uzdigne od
trave,
pluje proti nebu.
Magia je biela, jo videm lepo.
Zdi mi se, da z nje
koutro
pokrit če vse nas.
Vič ne morem sapat,
Checco, vsi v sarcu smo ti zapiel
Su san na zadnji pozdrav našemu rojaku an parjatelju Francescu (Kek-ku) Bergnach. V resnici san malo pozno paršu an ostu voz cierkve, kjer z mano, tud uonè, je bluo zaries puno judi. Gledau san se okuole an zapoznù skor vse judi, pa voja za z njin se poguarjat je bla slava an kar san tuole opravu, je bluo kako ble-denje šleutasto an nanu-cno, neprimerno bi jau. Pa besiede v taki parložnosti ne tečejo lahkò al gladko al pametno voz ust. Kaj-šan pogled, muče, v oči z nekaterimi an toplo roko stisnjeno venčkrat je vse, kar se zmore. Pa na pišem za tuoi poviedat, ker mislim vsakemu je tuole par-
šlo na pamet.
Moje pismo je (an zaries huduo se mi zdi) še buj žalostno, kar ne ist ne obe-
Kekko tu Suoli v Dolienjanem za pust lieta ’78/'80
dan drug niesmo znal par-pravt pred odpartim grobom edini pametni pozdrav, ki Kekko je biu za-
ries vriedan: mu zapiet kako našo al njega slovien-sko piesam. V parvi varsti Matajur, Rečan, Koranine al Pod lipo al drugi (ne pa lažnivi glas doline v tujem iziku... za tuole san veseu, de nieso oni zapiel). Vien, de smo vsi tuoi želiel, vien de morebit vsak od nas je biu parpričan, de an drug bo tuole opravu, vien, de nagla smart pušča malo cajta za se parpravit an vien, de bojo parložnosti še an de bomo Keku parpra-vli lepe večera, kjer mu bomo s sarcam zapiel... pa atu, tist dan, pred odpartim grobom an pred vsiem ljudmi (an tisti, ki se na štie-jejo pru med Slovienj, pa ki so mu zvestuo paršli dajat zadnji pozdrav čene
• ••
druzega, zak jim je lepuo stuoru plesat an se veselit na naših sejamah, tarkaj liet)... je bluo pru atu potrie-bno potardit našo prisotnost. Moja ostroška pamet me uči, de so zastonj vse enciklopedije al velike manifestacije, če na znamo za tuo bit parpravjeni.
Vsaj takuo mislin, an mislin tud, de tuoi je trieba poviedat. Naj me na obe-dan zamier.
Kekko, vsi pod glasan atu smo za te zapiel zadnjo piesam. Vsi te lepuo za-hvalmo an glasno, takuo glasno, ki se more samuo s sarcan, smo ti jal: Bohlo-ni!
2eni Chiari, družini, Zlahti, topli objem
Barčanj
ne videm okole mene, kadiž gor se vzdigava, paršu mi je do garla. Zjasnila se je pot, vetrič je začeu pihat, nazaj,videm deleč, nazaj potok šumi.
Magia se je vzdignila, drevja so nazaj čiste, kjer je blo vse čarno, zdaj tičke pojejo.
Luna zdaj za breg je šla, na smrieke je paršla
tarna, zahvalem šele Boga za tole čisto noč.
Še ankrat se spomnimo na monsinjorja Valentina Birtič.
Piesam Beneškemu kostanju je pru napisana za tele cajt, četud kostanj smo ga že pobral an lepuo leži an se suši, de ga bomo pokušal še kada po zime, ko se bomo vsi tiščali par ognjišču.
BENEŠKEMU ' ' KOSTANJU
Kot čmo-temna pošast razperja golo glavò med razkošno bujno rast staro kostanja drevo. Potrt, zmagan velikan, brez listja in brez cvetja, stoji teman in mračan sredi zelenega odetja. Rahla valov nadiha listnate veje ziblje, na pozdrav vetra piham živo se gozd pogiblje.
Le naš kostanj je tih v zeleni družbi dreves, kakor stari menih nima sladkih povez. Usiha miren in vdan, zamišljen v nebroj
dobrot, ki delil jih je v prazno dlan
revnih beneških sirot. Kostanja tečna hrana glavna je bila nekoč vsakega Benečana, zdrava, redilna pomoč.
Aktualno
Na 55. kongresu SDGZ sodelovali tudi llly in Tondo
Širitev Evrope in obmejni pas
ZELENI t LISTI
Ace Mennolja
s prve strani
Z razliko od velikih podjetij in gospodarskih grupacij, ki imajo na voljo lastne razvojne oddelke, mala in srednja podjetja ter profesionalci z veliko večjo bojaznijo in negotovostjo spremljajo proces evropske integracije. Potrebne so zato informacije, ki jih je SDGZ dolžno in pripravljeno nuditi svojim članom, slednji pa vse bolj pogosto potrebujejo jasne in pravočasne informacije v zvezi s razvojnimi perspektivami posameznih gospodarskih primerov.
V zaključku svojega poročila je podpredsednik SDGZ Stavar naštel nekaj predlogov, ki naj spremljajo in spodbujajo prehod v novo obdobje. V tem smi-
Priznanje SDGZ je prejel tudi Adriano Gariup
slu je Stavar izrazil potrebo po iskanju skupnih interesnih sfer oz. področij, v katerih je sodelovanje že sedaj močno in celo potrebno (npr. pristaniški servisi in turistična ponudba).
Prejeli so jih tudi 5 učenci iz Spetra
Podelili štii iz sklada Sardoč
Jacopo Trusgnach, Marta Dorgnach, Marta Giro, Dennis De Vito in Milojko Rankovilč so pet učenci Dvojezične šole iz Spetra, ki so letos prejeli vsak po 1 milion lir nagrade iz Sklada Dorče Sardoč. Druge štipendije so šle slovenskim univerzitetnim študentom.Upravni svet sklada Dorče Sardoč je letos podelil 11 štipendij za skupno vsoto 25 mi-lionov lir.
Slovesna podelitev je bila v petek 30. novembra v občinski knjžnici v Nabrežini. V imenu sklada je najprej spregovoril njegov predsednik Boris Peric, za njim sta prevzeli besedo nabrežinska podžupanja Mariza Skerk in Vera Tuta Ban.
V svojih govorih sta učencem in otrokom spregovorila o Dorčetu Sardoču, znamenitem tigrovcu, doma iz Slivnega. Med drugim sta izpostavili dejstvo, da je v svojem življe-nju okusil tudi sam pomanjkanje in teZave in da je tudi zaradi tega znal ceniti solidarnost. Obenem
pa se je vselej prizadeval in spodbujal kulturno in intelektualno rast nadarjene slovenske mladine.
Iz teh predpostavk je nastal tudi sklad, ki nosi njegovo ime in ki je bil pred leti razširjen tudi na Benečijo in sicer na učence Dvojezičnega šolskega centra iz Spetra.
Ob tem bo potrebno spodbujati skupne javne in privatne investicije, senzi-bilizirati javno mnenje glede dejanske potrebe po skupnih projektih ter odpraviti obstoječe ovire, ki izhajajo predvsem iz različne družbene ureditve in zakonodaje v sosednjih državah. Poleg tega je Stavar iznesel predlog o ustanovitvi mešanega delovnega telesa, ki naj v obliki posvetovalnega organa združi predstavnike slovenskih in italijanskih gospodarskih organizacij ter javnih uprav z namenom, da usklajuje in zbira skupne pobude ter izdela enotne smernice.
Na temo evropske širitve na Vzhod so nato spregovorili predsednik deželnega odbora F-JK Renzo Tondo, tržaški Zupan Roberto Dipiazza, poslanec Riccardo llly, podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Cuk, ki so, vsakdo iz svojega gledišča, izpostavili prednosti in izzive evropskih integracijskih procesov. Slednji bodo namreč ponovno povezali v enoten prostor široko območje, ki gre od Dunaja preko Ljubljane in Trsta, vse do Zagreba in čez. (igb)
Bogati svet potrebuje vojno
V študentskih letih in tudi pozneje sem spoznal marsikaterega Palestinca. Prihajali so na študij v Ljubljano (in seveda v druge prestolnice) zato, da bi palestinski narod ne ostal brez izobražencev. Osebno ne hranim kakega spomina na fundamentalizem, čeprav so bili mladi študentje zaverovani v svoj prav.
Ti spomini mi žal ne pomagajo ob branju sedanjih tragičnih dogodkov na Bližnjem Vzhodu. Ne morem vedeti, kje so danes nekateri fantje, ki sem jih spoznal v Ljubljani pred več kot petindvajste-timi leti. Marsikdo je šel po svetu, drugi domov. Vojne med Izraelom in Palestinci pa ni konec in tudi konca ni videti. Vojna za-dobiva skrajno mrko podobo tako, da nam je vedno manj jasno, kdo ima prav. Zgodovina je sicer jasna. Prav tako sta jasni vloga Evrope in ZDA. Sam nastanek izraelske države je povzročil nasilje nad Palestinci.
Države, ki so v vprašanju odločale, so si pozneje umivale roke ali pomagale Izraelu, da je postal vojaška velesila. Status Palestincev je očitno nižji in blizu skrajne revščine. Vse te ugotovitve pa so tamkajšnjim ljudem, živim in mrtvim, bolj malo v pomoč. Sovraštvo in razni
ekstremizmi prevladujejo nad voljo po miru. Objektivno je Bližnji Vzhod srce svetovne krize, veliko bolj kot Afganistan. Izraelski premier Sharon je človek vojne, Arafat je bleda figura, ki pomeni vedno manj. Tudi on je preveč kolebal in danes so jastrebi glasnejši. Tako v Izraelu kot med Palestinci prevladujejo voditelji, ki menijo, da je izhod iz krize v uničenju nasprotnika. Tega pa ni zmožna storiti ne ena in ne druga stran. Kljub temu je očitno, da dokler med Izraelom in Palestinci ne izbruhne mir, ne bo niti konca terorizma.
Ker je bližnjevzhodna kriza med osrednjimi problemi globalnega sveta, bi bilo razumno pričakovati, da bi jo pričele Evropa, Zda in nekatere sosednje arabske države reševati. Iz zapisanega sledi, da je verjetno možen le vsiljen mir, ki bi ga države dosegle z vsiljenim mirovnim načrtom, z vsiljenimi mirovnimi četami ter predvsem pa tako, da bi ZDA, Evropa in nekatere arabske države prenehale finančno in drugage podpirati sprti strani. Izhod je le v tem, da bi eni in drugi ostali brez municije, brez bencina za tanke in brez bomb. Zakaj do tega ne pride? Tu bi lahko razlagali moč judovskega lobi-
ja v ZDA, podporo Palestincem s strani drugih držav, itd.
Verjetno pa je resnica v tem, da sodobni in bogati svet potrebuje in na svoj način neguje vojna žarišča. Morda je vseobsegajoči nadzor le utopija, ki je še tako ogromna organizacijska mreža ne zmore. Kdo ve, kje je resnična resnica. Dejstvo ostaja, da se terorizem vedno bolj uveljavlja kot učinkovita bojna taktika. Tu mislim na vse saj so tudi izraelske povračilne ekspedicije silno podobno terorističnim akcijam. Skratka, navajamo se živeti s terorizmom, ki polni televizijska poročila in prve časopisne strani. Pri tem pa je težko predvidevati, do kot bo peljala protiteroristična ofenziva sodobnih velesil. Nevarnost je namreč jasna: terorizem in protiterorizem se bijeta na mejah med bogatim in revnim svetom. Verjetno je v tej razpoki resnični vzrok spopadov in ne v hipotiziranem boju dveh civilizacij. Vera, ideologija in fanatizem so psihološki rekviziti za način vojskovanja, ki se dogaja med civilnim prebivalstvom, s samomorilskimi akcijami ter z lovom ljudi iz hiše do hiše. Terorizem je vojna taktika rednega sveta. Tanki in letala so orožje bogatih. Kdor želi resnično izolirati terorizem, mora nujno pogasiti požare ter jih nadomestiti z diplomacijo, ki naj vodi k miru. V določenem trenutku ni niti bi-st\’eno, kdo je kriv. V vojni imajo vsi krvave roke. Vprašanje je, kdo lahko ustavi vojno. Na Bližnjem Vzhodu ima Evropa posebne odgovornosti.
V kinogledalisču v Tolminu bo v petek 7. decembra ob 20. uri nastopila igralska skupina iz Dreznice, ki bo uprizorila igro “Sumljiva oseba”.
Presentate a Cividale le iniziative a 1200 anni dalla morte
Un anno dedicato a S. Paolino, santo a dimensione europea
“Paulinus Patriarcha 802-2002. Un uomo per l’Europa di ieri e di oggi” è il titolo del progetto che, a partire dal prossimo 11 gennaio e per un anno intero, coinvolgerà numerose associazioni ed enti attorno alla figura di S. Paolino d’Aquileia. E’ un santo a dimensione europea, quello che Cividale si appresta a celebrare.
A dodici secoli dalla sua morte un comitato presieduto dall’arciprete monsignor Guido Genero sta mettendo in cantiere una serie di iniziative “con l’intento - ha spiegato lo stesso Genero venerdì nel corso di una conferenza stampa - di fare di Cividale un centro che guarda alla realtà dell’intera Europa. In luce non sarà messo tanto il ruolo teologico di S.
Paolino, già celebrato nel 1996, quanto la sua figura di uomo di cultura”. Cesare Costantini ha quindi illustrato le linee guida del programma, mentre Paolo Chiesa, dell’università di Udine, ha parlato del convegno internazionale di studi che si sta organizzando grazie al lavoro di un comitato scientifico che comprende tra l’altro nove studiosi di nove diverse u-niversità europee.
11 calendario delle iniziative prevede, oltre al convegno, un’indagine di antropologica e di risco-struzione fisiognomica delle reliquie di S. Paolino, la realizzazione di un video, un seminario sul tema dell’interculturalità, un meeting per i giovani che avverrà in concomitanza con il “Palio di S. Donato”,
un evento musicale su testi e ispirazioni paoliniani e u-na mostra didattica interattiva. Proprio su quest’ulti-ma si stanno concentrando gli sforzi degli organizzatore, visto che, come ha chiarito l’avvocato Antonio Picotti, presidente dell’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici, “le manifestazioni del 2002 le possiamo fare, per la mostra didattica c’è un costo ulteriore”. Ci dovranno pensare le associazioni irfteressate (dalla parrocchia all’Ente Friuli nel mondo, dal circolo Adi della fondazione De Clari-cini) ma anche, spingendo per avere finanziamenti da Provincia e Regione, le amministrazioni locali di Cividale e Premariacco, luogo quest’ultimo dove S. Paolino nacque, (m.o.)
Iz Rezije
Na mokinja powozila Dantina Bertulavaa
Ise reči so be na melo mèt wmej okazjun za je pi-set. So ba tèlo pi'set kòj te lipe reči, ki parnošajo va-sajè.
Mo to mi parja jošt spo-monot Dantina ano njaa famejo ano skuza ise me baside jin awguret zdrawjè ano kuraž.
W petek 23 dni novem-barja blizo Pordanuna pojiitrè na mokinja
Hlocje - GRMEK občinska sala v petek 14. decembra ob 18. uri
NASTOP
UČENČEV
Glasbene
šole
Vsi vabljeni!
powozila Dantina. Dante Lettig stoji wže karjè lit tu-w Pardanunè ziz njaa famejo ano an ma no ofičin tu ki an dila briiser wkop ziz njiaa sinon. Dante to je pa president od osočacjuni od briisarjòw ano zawojo isaa tu-w Reziji so more raóyt, da skorè wsy a zno-jo. To jè bil den yrdi incident ano zawojo isaa Dante an se nalaža ščale tu-w ošpodale tu-w Vidnè.
Wsy tu-w Reziji somo ostali slabo čot iso rie ano wsak barìwa kako an stoji ano du vi či an jè kej bojè.
Spiromo da počaso, po-Caso Dante oščapej lopo zajtò ki dardo injyn an jè owdèlel karjè nè kòj zo-njaa ano za njaa famejo mo pa za Solbico, ves tu ki an se nošinel, ano mislin da an be tèi radè naredit Sèè kej.
Beneške križanke
Rešitev prejšnje številke
L	A	D	E	N
S	N	I	T	E
J	K	■■		D
	R			I
K	A	K	O	S
O	T	A	R	K
s	■	F	T	I
K	I	R	E	P
R	E	A	■	u
I	T	m	P	0
T	■	B	O	B
■	R	A	K	I
s—	Moja vas ———
Miklavži nagradil otroke an Suole
%
V nediejo 2. v špietarski občinski dvorani
novi matajur
Četrtek, 6. decembra 2001
na Balloch), celodnevna Suola iz Tipane an dvojezični vartac iz Spietra.
Posebne nagrade, zak so se pru potrudil za njih spise an risbe, so udobili tudi Simone Chialchia, Emma Golles, Davide Tomasetig, Vida Rudi, Marco Chiabai, Alessandra Brida, Antonella Trusgnach, Massimiliano Zufferli, Ilaria Ciccone, Natalia Ciccone, Giovanni Banelli, Mirko Chiuch,
Alessio Codromaz, Sara Chialchia, Veronica Galli, Cristina Della Dora, Kaja Canalaz, Andrea Trusgnach, Noemi Vogrig, Marta Giro, Piero Ciccone, Stefania Rudi, Antonio Bevilacqua an Archimede Treppo.
Drugi otroc so bli nagrajeni z bukvami an barvami. Vsi pa so nesli damu publikacijo “Vartac”, diploma an bombone.
s prve strani Zaries puno ljudi se je zbralo v občinski sali, an vsi so se lepuo zabaval, kar Marina Cernetig je parvo sprejela te parvega Svetega
Miklavža, ki pa je znu guo-rit samuo po laSko, an potlé pa Se te druge tri. Puno otruok so tud pošjal, sami al pa v skupini, besedila al risbe za konkorš, ne samuo tle z Nediških dolinah, pa tud iz Rezije an Terskih dolin.
Nagrajeni so bli vartac an osnovna Suola iz Sauo-dnje, vartac iz Podbunie-sca, osnovna Suola iz Barda, skupina uCencev iz Ah-tna (koordirtirala jo je Bru-
Priložnosti
pokojninske
Odbitki do 10.000.000 lir na leto
S 1. januarjem 2001 je stopil v veljavo zakonski odlok št. 47/2000, ki je vnesel pomembne fiskalne novosti. Za nove življensko-zavarovalne pogodbe, sklenjene po 1. januarju 2001, je bil ukinjen 19% davčni odtegljaj na zavarovalniških premijah.
Z uvedbo novih pokojninskih skladov se nudi varčevalcem možnost znižanja osebnega dohodka do 12%, oziroma maksimalno 10.000.000 lir letno. To pomeni, da od prejšnjih 475.000 lir se lahko davčni prihranek dvigne na preko 4.000.000 lir letno.
Nova možnost privarčevanja, tako za dopolnilno pokojnino kot tudi za zmanjšanje obdavčljive osnove, je namenjena vsem davkoplačevalcem: podjetnikom in tudi posameznikom s stalnim dohodkom. Za tekoče leto jo je treba koristiti že letos: prim. v razpredelnicah dva značilna primera. Za informacije se lahko z zaupanjem obrnete do finančnih svetovalcev in zavarovalnih agentov, ki so člani sekcije samostojnih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (glej seznam).
Izvedenci SDGZ Vam bodo rade volje in s strokovnostjo svetovali najboljšo rešitev glede omenjenih priložnosti ter vseh ostalih proizvodov in ponudb, ki jih ponuja finančni trg varčevalcem.
Opportunità della nuova riforma pensionistica
Deduzioni fino a 10.000.000 di lire all’anno
Con il 1. gennaio 2001 è entrato in vigore il D. Igd. 47/2000 che ha introdotto importanti novità fiscali. Per i nuovi contratti del ramo vita stipulati dal 1. gennaio 2001 è stata abolita la detraibilità del 19% sui premi assicurativi.
Con i nuovi fondi previdenziali è stata data, invece, l'opportunità ai risparmiatori di abbattere il proprio reddito lordo imponibile fino al 12% con un limite massimo di 10.000.000 di lire annui. Ciò significa che dalle 475.000 lire, previste in precedenza, il vantaggio fiscale può ora arrivare oltre i 4.000.000 di lire annui.
La nuova possibilità di risparmio, a parziale integrazione della propria pensione e anche per la riduzione della base imponibile, è a portata di tutti: imprenditori e contribuenti a reddito fisso. La scadenza utile per l'anno in corso è il 31.12.2001 : cfr. i due casi tipici in tabella.
Per ogni informazione potrete rivolgervi con fiducia ai Promotori Finanziari e agli Agenti Assicurativi iscritti alla sezione liberi professionisti dell’Unione Regionale Economica Slovena (vedi elenco).
Gli esperti URES potranno consigliarvi, con disponibilità e competenza, la miglior soluzione per questa opportunità e per altri prodotti offerti dal mercato finanziario ai risparmiatori.
Primer 1		Esemplo 1	Primer 2		Esemplo 2
Bruto dohodek	50.000.000	Reddito imponibile	Bruto dohodek	100.000.000	Reddito imponibile
Davek	12.400.000	Imposta	Davek	31.200.000	Imposta
Zavarovalniška premija	6.000.000	Premio assicurativo	Zavarovalniška premija	10.000.000	Premio assicurativo
Maksimalni odbitek	6.000.000	Massimo premio deducibile	Maksimalni odbitek	10.000.000	Massimo premio deducibile
Obdavčljivi dohodek	44.000.000	Reddito imponibile	Obdavčljivi dohodek	90.000.000	Reddito imponibile
Fiskalni prihranek	1.920.000	Risparmio fiscale	Fiskalni prihranek	3.900.000	Risparmio fiscale
Odstotek na premiji	32%	Percentuale del premio	Odstotek na premiji	39%	Percentuale del premio
KORISTITE UGODNOST SE LETOS!	LE AGEVOLAZIONI 2001 ENTRO L'ANNO!
B ARINI MASSIMO
NUOVA MAA ASSICURAZIONI Prosek/Prosecco 282 (TS) tel/fax 040 225046	3483057533
DURIAVIG CLAUDIO
INA INASIM ulAia Centrala 23/a Srednje/Stregna (UDÌ 0432 72400Ž- 339 7599105 cduriavig@tin.it
QARBAZ CLAUDIO
CREBERG SIM - Gruppo Bancario
Popolare di Verona
Seuza 26 - Grmek/Grimacco (UD)
0432 725078 - 339 2726149
garbazdaudio@interime.it
GODINA WALTER
LLOYD ADRIATICO Assicurazioni ul/via di Prosecco (TS) 040214524	040212753
348 2442556 godwa@vnet.lt
GRUDEN IVAN
COPERNICO SIM ul/via Roma 28 (TS) 040660001-3474400895 fax 040 632711 grudeng@copemco.com
HUSU WALTER
ul-Ma Cicerone 2 (TS) 040361899-348 7092018 lax 040 361832
KOSUTA PAOLO
BANCA GENERALI Nabrežina / Aurisina 97 (TS) 040 200580 - 339 6951425 lax 040 2025217
FINANČNI SVETOVALCI &
ZAVAROVALNI AGENTI SEKCUA SAMOSTOJNIH POKLICEV
AGENTI ASSICURATIVI &
PROMOTORI FINANZIARI SEZIONE UBERI PROFESSIONISTI
MAGAINA GIOVANNI
UNIPOL ASSICURAZIONI ul. / via di Prosecco 18 (TS) tel/fax 040 214744	3356380585
MARSEU CARLO
ul/via luretig 16 - Pulfero (UD) INTESABCI ITALIA SIM
3385276823	’	camarseu@tin.it
MARSIC MARINO
BIPOP - CARIRE Corso Italia 5 (TS)
3482257195 wmars@tin.it
OBERDAN DEAN
UNIPOL ASSICURAZIONI tra / piazza Venezia 1 (TS)
348 5289451 - fax 040 300665
PAHOR MAURIZIO STOJAN
UNIPOL BANCA tra / piazza Venezia 1 (TS) 040 3220283- 348 4440474 spahor@xnet 1
PALUDGNACH ROMANO
ul. / via del Tei 18 Moimacco (UD) INTESABCI ITALIA SIM Ag. piazza Belloni, 9 (UD) 3356229144 romano@paludgnach.it
SEMEN ALESSANDRO
BANCA MEDKXANUM ulAria Torrebianca 21 (TS) tra/piazza Unità d'Italia 3 (TS)
335 6560128 alsemen@libero.it
SV AB CORRADO
ASSICURAZIONI GENERALI Strada per Vienna 9 Opčine /Opidna(TS)
040 211489 - 333 5995912 fax 040 2155000
TERCICH SILVANO
INA ASSITALIA
Prosek/Prosecco 129 (TS)
tei/fax 040 225329
347 8390082 ina.carso@Hbero.it
INFO - Sekdla nmostofnìh pokflcev SDGZ
Finančni svstovald, zavarovalni apen# in Se: aitxteMI, geometri, InJanir), tomordafaii. pravniki, prevajala, psiholog), svetovalci trgovski zastopniki, zdiavnM, umetniki itd.
NFD - Saikm ■»)< pnoteefonMi (MES
Promotori tnanPeri, agent aasicurakvi ma anche) avvocati, arcfrSeOi, commerciateti, consulenti, geometri, ingegneri, interpreti, meda, psicologi, agenti d commercio, artisti eoe.
Slovensko datino gospodarsko zdnaent* - Untone mgtanab economica statane vla-ul. Manzoni, 25,33043 Clvldate-Cedad, tel./tax 0432.730153 vla-ui. Cicerone 8,34133 Trleste-Trst, tel. 040.67248, fax 362692
email edgz(3>««rvl».lt - wwwuservle.lt______________________
6
novi matajur
četrtek, 6. decembra 2001
Risultati
1. Categoria
Valnatisone - Buonacquisto	0-1
3. Categoria
Arteniese - Savognese	4-0
Gaglianese - Audace	1-1
JUNIORES
7 Spighe - Valnatisone	0-4
Pulcini
Audace - Bearzi/C	4-0
Amatori
Bar Roma - Reai Filpa	0-0
Valli Natisone - Warriors	1 -2
Poi. Valnatisone - Gunners	1 -1
Calcetto
Merenderos - Varmo	5-5
Dlf Bpu - Bronx team	7-7
Bronx team - Paradiso dei golosi 4-4 Il santo e il lupo - Klupa 99	6-3
Prossimo turno
1. Categoria
Flumignano - Valnatisone
3. Categoria
Savognese - Moimacco Audace - Bearzi
JUNIORES
Com. Lestizza - Valnatisone
Amatori
Caffè Miani - Reai Filpa Valli Natisone - Bar Roma Carioca - Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat - Plaìho
Calcetto
A. Novomillennio - Merenderos Special five - Paradiso dei golosi Pizzeria Moby dick - Bronx team Poi. Valnatisone - Il santo e il lupo
Classifiche
1. Categoria
Ancona 24; Lumignacco 21 ; Reanese 19; Unione Nogaredo 17; Colloredo di Mon-talbano, Tarcentina 16; Buonacquisto, Flumignano 15; Riviera 14; Venzone 13;
Sport
Trivignano, Majanese 12; Valnatisone, Tricesimo 11 ; Tre stelle 10; Villanova 6.
3. Categoria
Moimacco, Arteniese 23; Chiavris 21 ; Stella azzurra, Serenissima, Gaglianese 17; Ciseriis 16; Bearzi 15; Fortissimi 14; Savognese*, Savorgnanese 11; S. Gottardo 4; Audace 2; Donatello* 1.
JUNIORES
Buonacquisto 21; Valnatisone19; Lava-rian/Mortean 17; Serenissima 15; S. Gottardo 14; Cussignacco 13; Azzurra 11; Rivolto 9; Corno, 7 Spighe 8; Com. Lestizza 2; Trivignano 0.
Amatori (Eccellenza)
Bar RomaManzano 13; Osteria della salute, Anni 80, Reai Filpa, 11 ; Warriors 9;
Baby Color, Ediltomat 8; Valli del Natisone, Termokey 7; Fagagna, Mereto di Capitolo 6; Caffè Miani 5; S. Daniele 4; Tissano 3.
Amatori (2. Categoria)
Linea golosa, Bar Savio 10; Pizz. Rispoli 9; Polisportiva Valnatisone, S. Lorenzo 8; Agli Amici 7; Campeglio, Carioca, Gunners 6; L’Arcobaleno 5; Team Calli-garo 3.
Amatori (3. Categoria)
Osteria al Colovrat 16; Piaino, Ravosa 10; Moulin Rouge 9; Atletico nazionale 7; Pizza Split, Moimacco 6; Xavier 5; Bar Manhattan 4; Panda calcio 3; Orzano 2.
Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente.
* Una partita in meno
Primo posto grazie alla vittoria sul Sette spighe e alla contemporanea sconfitta del Buonacquisto
Juniores, finalmente la vetta
Sconfitta la Savognese, l'Audace trova un punto a Gagliano - Pareggiano Real e Polisportiva Valnatisone Finisce senza vinti né vincitori il derby tra Bronx team e Paradiso dei golosi, impresa di II santo e il lupo
La Valnatisone presa alla sprovvista
Continua la serie negativa dei risultati della Savognese che, in formazione di emergenza, ha perso a Montenars con l’Arteniese.
Nel derby giocato a Gagliano l’Audace di S. Leonardo, con in campo i sette undicesimi del suo organico di età inferiore ai vent’anni, ha costretto gli amaranto al pareggio. Passati per primi in vantaggio, i ragazzi guidati da Zam-belli sono stati raggiunti dagli avversari. Nei minuti finali, con un po’ di fortuna, poteva arrivare per i valligiani il primo successo stagionale. Purtroppo la conclusione di Michele Martinig è stata rinviata sulla linea bianca da un difensore avversario. Da segnalare l’ottima prestazione del portiere Mauro Speco-gna.
Gli Juniores hanno continuato la loro serie di vittorie imponendosi alla grande anche a Basiliano sul Sette Spighe. Gli azzurri guidati da Claudio Baulini hanno sbloccato il risultato trasformando un calcio di rigore con Gabriele Miano. Sono andati a segno poi con Andrea Dugaro, Elmir Tiro ed ancora con Miano. Con questo successo e la contemporanea sconfitta del Buonacquisto a Morte-gliano i nostri ragazzi hanno conquistato la vetta del
VALNATISONE 0 BUONACQUISTO 1
Valnatisone'. Tu-niz, Rossi (24’ st. Domeniš), Piccaro, Cappello, Mulloni, Sacca-vini, Bergnach (34’ st. Gaspardo), Mottes, Peddis (17’ st; Gol-les), Podrecca, Loren-zini.
S. Pietro al Natisone, 1 dicembre - I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi sono scesi in campo con la mentalità sbagliata, affrontando gli udinesi deconcentrati tanto da subire il gol decisivo al 29’ del primo tempo mentre erano i-nutilmente impegnati nel protestare con l’arbitro per una punizione a loro sfavore concessa sulla trequarti. L’astuta battu-
girone con un punto di vantaggio sugli udinesi.
I Giovanissimi della Valnatisone, campioni d’inverno dopo la meritata settimana di riposo concessa dal tecnico Renzo Gua-
ta di Masetti, dai cui piedi è partita l’azione del gol decisivo siglato da Sich, ha preso la difesa alla sprovvista.
Il Buonacquisto ha così potuto giocare con la tattica che predilige, difendendo a denti stretti l’esiguo vantaggio.
La Valnatisone aveva i-niziato discretamente, orchestrando il gioco a centrocampo a suo piacimento e rendendosi pericolosa con Rossi, Lorenzini (atterrato in area avversaria con l’arbitro che portava il pallone al limite per decretare un calcio di punizione) e Piccaro. Clamoroso al 42’, a pochi passi dalla rete udinese, l’abbraccio di Florea-ni a Mottes, con il centrocampista locale letteralmente trascinato a terra dall’avversario. II fallo commesso dal difensore e-ra meritevole della massima punizione che però non
randini, hanno ripreso gli allenamenti. Sabato prossimo, festa dell’Immacolata, la squadra al completo, assieme a dirigenti e familiari, andrà a piedi a Castel-monte dove assisterà alla
veniva concessa dal mediocre direttore di gara.
Nella seconda frazione di gioco la squadra di casa cercava il pareggio che sembrava raggiunto al 34’ quando, con una difficile
conclusione da fondo campo, Mottes calciava la sfera verso la porta sguarnita. Con un prodigioso recupe-
Santa messa. Seguirà il rientro in sede ed il pranzo in un noto locale della zona.
I Pulcini dell’Audace hanno chiuso il girone di andata ospitando la formazione del Bearzi/C. I ragazzini allenati da Michele Podrecca ed Antonio Primo-sig hanno regolato gli udinesi con una quaterna firmata dalla doppietta di Lorenzo Crisetig ed i gol di Alberto Vogrig e Mattia Si-moncig. Sabato 15 dicembre, nel pomeriggio, è in programma la festa natalizia con genitori e dirigenti.
Nel campionato amatoriale di Eccellenza pareggio a reti inviolate per il Reai Filpa impegnato sul campo della capolista, il Bar Roma di Manzano. Dopo due vittorie consecutive la Valli del Natisone ha fallito il tris perdendo la gara casa-
ro Tosolini riusciva a rinviare il pallone prima che varcasse la linea bianca.
All’ultimo istante il Buonacquisto rischiava con un’azione in contro-
piede di Berlasso il raddoppio negato per due volte consecutive dalle respinte di Tuniz. (p.c.)
linga con i Warriors. Sotto di due gol, gli škrati sono riusciti a siglare nel finale il gol della bandiera con Marco Carlig su calcio di punizione.
In Seconda categoria la Polisportiva Valnatisone
ha pareggiato con i Gunners grazie alla rete messa a segno da Petrizzo.
In Terza categoria si è arrestata la marcia dell’Osteria al Colovrat di Dren-chia, ma soltanto a causa del programmato turno di riposo. I ragazzi di Roberto Tomasetig riprenderanno il loro cammino sabato 8 a Merso di Sopra nella penultima gara del girone di andata ospitando il Piaino.
Nel campionato di calcetto di Eccellenza venerdì 30 sera a Campeglio i Me-renderos, trovatisi in svantaggio di quattro reti nei confronti della capolista
Varmo, hanno chiuso la gara con il risultato di 5-5 realizzando una grande impresa. La straordinaria rimonta è iniziata con il gol siglato da Walter Petricig al quale sono seguiti quelli realizzati da Michele Osgnach, Nicola Sturam, Gianluca Gnomi e quello definitivo, sempre di Osgnach.
In Seconda categoria il
Bronx Team ha pareggiato la gara esterna col Dlf/Bpu andando a segno con le doppiette di Nicola Pinatto e Cappello e con un gol a testa di Stefano Moreale, Giuliano Causerò e Gianni Qualizza.
Il derby tra il Bronx Team ed il Paradiso dei golosi si è chiuso in parità. I ragazzi di Michele Guion, in vantaggio per 4-1, si sono fatti raggiungere dagli avversari. Per il Bronx Team sono andati in gol tre volte Matteo Trinco ed una Stefano Moreale, mentre per il Paradiso dei golosi hanno risposto David Spe-cogna, Massimo Medves ed Andreas Gosgnach, che con la sua prima doppietta della carriera ha regalato la parità alla sua squadra.
In Terza categoria II santo e il lupo, grazie alla tripletta di Roberto Clarig e alle reti di Andrea Zuiz, Graziano Iuretig e Patrick Birtig, ha superato la Klupa 99 portandosi nelle posizioni di vertice della classifica, (p.c.)
In occasione della recente gara di campionato di calcio tra l'Udinese e la Lazio, hanno fatto visita al mister capitolino Alberto Zaccheroni (ex tecnico bianconero e del Milan dell'ultimo scudetto) quattro tifosi laziali: Claudio Beltrame, Walter Obit, Alessandro Zogani e Claudio Venica (nella foto)
La squadra degli Juniores della Valnatisone con dirigenti e tecnici
Naša mama je veliko ljubila potovati.
Telkrat je Sla na rajžo, ki samo ona pozna in vie kot pelje in kam pride. Vemo pa, da jo vozi bliSčecja luč, ki in dan jo bo pokazala tudi nam.
Zalotilo, nov. 2001 - Lucia, Rosina, Giuliana, Marisa
Alla nostra mamma piaceva molto viaggiare. Questa volta è partita per un viaggio di cui solo lei sa l'itinerario e la destinazione.
Sappiamo, però, che è guidata da una luce splendente che un giorno indicherà anche a noi. Rucchin, nov. 2001 - Lucia, Rosina, Giuliana, Marisa
Če an mož nose deset liet le tist plašč, kapot, za njega ženo je an bardak an šparo-van človek. Pa če ona muore nosit dvie lieta le tist plašč, nje mož je uoharan an misli samuo za se!
Franc je šu jest v gostilno.
- Dobar dan - je jau kamerier - donas imamo an dobar izik kuhan.
- Oh ne, se mi gra-uža. Tist izik je paršu von z ust adne žvine. Pamesitami rajš dvie jajca!
An mož že nomalo par lieteh je pobrau z auto-stopam adno mlado čečato s kratko kikico. Kadar se j’ usedinla blizu njega, jo je lepuo pogledu an ji je jau:
- Mi se zdi, de si nomalo premlada. Dost liet imaš?
- Jih imam seda-najst! - je odguorila čeča.
- Sedanajst! Za Božjo voljo, leti naglo h toji mami, ki bo bu-ojš!
Čeča ga ji nomalo počaries pogledala an mu je odguorila:
- Ka’ se na čuješ nomalo smiešan imiet take uraže na toje lieta?
**%
Mat an nje mičkena hčerka sta sediele na hlodeni klop pod debelo smrieko. Ciči-ca je imiela okuole štier lieta, kar otroc vpraš ajo nimar “zakaj?”: mama zakaj tuole, zakaj to druge... Dokjer buoga mat se j’ uštufala an ji je storia mučat. ’Na garda gospa, ki je sediela blizu njih na klop ji je jala:
- Vpraši žihar mene, čičica, ti odguorim na vse “zakaj”, ki boš tiela.
- Alora poviejte mi, zaki imate moštače?
***
An mišile an adna šupošta sta se srečali.
- Ti si buj majhana, ku ist - je jau mišile -pa srna se podobna.
- Oh ja - sej’ poku-mrala šupošta - imaš ražon, pa naši namie-ni so drugačni. Srečan ti, ki puojdeš po lu-htu!!!
na te mali fotografii, kakuo je vesela an kakuo se zvestuo smieje.
Buog vam Ioni, don Ri-
naldo, an tudi vsiem tistim, ki sta paršli na tel senjam zak ist bi tiela saldu videt mojo mamo takuo veselo.”
Mama Rina je dopunla 80 liet
V Podsriednjem so za telo parložnost naredil senjam na sred vasi
stjo se bomo nimar spominjal na njo. Zelmo zahvalit vse tiste, ki so nam stal blizu an ki so jo paršli pozdravjat zadnji krat.
Hčere an vsi tisti, ki so jo imiel radi.
Ricorderemo per sempre con tanto amore e tristezza la nostra cara mamma, nonna e bisnonna Antonia Vogrig, vedova Massera, Loškina di Polava.
Desideriamo ringraziare tutte le persone che ci sono state vicine in questo momento di dolore e tutti coloro che sono venuti a darle l’ultimo saluto.
Le figlie e tutti coloro che le hanno voluto bene.
PODBONESEC
Ščigla - Videm Zapustila nas je Lina Piatta
V videmskem Spitale je umarla Lina Piatta, uduova Gusola. Lina se je rodila v Spinjakovi družin v Scigli 86 liet od tega. Ze mlada je šla dielat po sviete kot dik-la. Kar se je oženila, je vzela za moža adnega vasnja-na. V rojstni vasi je Ziviela dokjer zdravje jo nie zapustilo. Kar je bluo pretežkuo sama živiet, je šla h hčeri Loretti v Vidam. Dokjer ni stala previe slavo so jo nimar vozil damu, v rojstno vas, miez svojih vasnjanu.
Z nje smartjo je v žalost pustila hčere Loretto an Ma-rizzo, zete, navuode, sestro Alves an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v rojstni zemlji, saj nje pogreb je biu v Lažeh v petak 30. novemberja popudan.
Gorenjavas Smart parlietne tene
Tudi par svetim Stan-dreže je tele dni zuon žalo-
stno zazvoniu an oznanu takuo smart adne naše va-snjanke.
Umarla je Antonia Pus-sini, uduova Qualla iz Gorenje vasi. Učakala je 86 liet. Žalostno novico so sporočile hčere Alba an Gigliola, neviesta Irene, zeti, sestra, kunjada, navuodi an pranavuodi, pru takuo vsa žlahta.
Zadnji pozdrav smo ji ga dali v saboto 1. dičemberja popudan go par svetim Standreže.
SPETER
Sarženta Žalostna novica
V čedajskem Spitale nas je zapustu Albino lussa. I-meu je 74 liet.
Albino se je rodiu v Tončičjovi hiši par Lipi, z njega družino pa je živeu v Sarženti.
Za njim jočejo žena Magda, sin Tiziano, hčere Raffaella an Donatella, neviesta, zet, bratje, kunjadi an kunjade, navuodi an vsa žlahta.
Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 4. dičemberja zjutra v Spietre.
Spietar Zbuogam Pierina
Na naglim nas je zapustila Pierina Blasutig, u-duova Coren. Umarla je v videmskem Spitale v ne-diejo 2. dičemberja. Perina je na 12. Zenarja lietos, v objemu svoje družine an parjatelju, praznovala 80 liet.
Je bla šele majhana, kar ji je umarla mama. Sla je dielat po sviete, v Anglijo. Kar ji je umaru mož, ni o-stala sama saj sta lepuo skarbiela za njo hči Isabella, zet Perin an navuod Da-
niele. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, kunjade, navuode an vso žlahto.
Od nje smo se poslovili v torak 4. dičemberja popudan v Spietre. Zavod za slovensko izobraževanje/dvojezična Suola v Spietre se v telim žalostnim momentu stisnejo okuole kolegice I-sabelle an nje družini.
Spietar
Pogreb
Zapustu nas je Vittorino Mantovani. Imeu je 67 liet.
Vittorino je biu taz Milana, oženu pa je adno našo čečo iz Ažle. Ziviela sta v Milane dokjer on ni za-služu penzjona, potlè sta paršla živet v Spietar.
Z njega smartjo je Vittorino v žalost pustu ženo Marijo, sinuove, neviesto, navuode an vso žlahto.
Za mu dat zadnji pozdrav so se zbrali v Cedade v četartak 29. novemberja popudan.
“Mojo mamo mi je všeč jo videt šele kadar nas je varva-la v naruočeh. Je bla mlada an takuo liepa, čeglih je bla obliečena takuo, ki je mogla. Ist, Teresa, san bla takuo majhana, de me je varvala v nje naruočih, te druge dvie so moje sestrice Adriana, ki je bila ta parva od družine od Kozličjove hiše iz Podsrie-dnjega (na čepami roki), an ta druga je pa Giulietta. Potlè so se rodili še Diana an Luigino, ki je biu te zadnji od družine. Muoj tata, ki je biu Giovanni Postregna, dokier ni imeu pu-oba tu družin, nje genju gledat otruok, zak se je bau zgubit primak od naše družine. Muoj tata je vic, ku dvajst liet, ki je umaru. Moja mama pa pogledita jo, kakuo je ku-
ražna an vesela. Na 28. vošta je dopunla 80 liet. Nje otroc, navuodi an žlahta so ji nardil liep senjam ta na sred vasi.
So ji spekli ‘no griljato, so ji napravli torto an ji zagodli z ramoniko. An vesta, duo je paršu jo obiskavat tisti dan?
Don Rinaldo Gerussi, naš ga-spuod, ki je takuo bardak za te stare, za te nadluožne an te bune. Na parmanjka jih iti gledat an jim pamest Boga. So vsi ljudje takuo veseli za tuole, de ga na genjajo zahva-ljuvat. Pogledita mojo mamo
NEDISKE DOLINE
Klasa 1941
Lietos so dopunli 60 liet an za praznovat na posebno vižo tel poseban rojstni dan so se tisti od klaše 1941 srečal že na puomlad an šli na špancier dol po Italiji. Pa priet, ku pride telo lieto h koncu, so želiel se srečat še ankrat. Zgodilo se je telo zadnjo nediejo,. 2. dičemberja. Zbral so se par sveti maši v Sauodnji.
Kuo je tuo, de so paršli v telo vas? Zak tudi ga-spuod, ki skarbi za telo faro, Natalino - Božo Zuanel-la, je njih klaša. Takuo so vsi kupe zmolil an zahvalil Boga, de jim je dau zdravje an srečo za partapat do še-stdest liet življenja. Po maši, takuo ki se spodobi, so šli na kosilo an veselico. Buog jim di uživat take srečanja še puno puno liet.
SOVODNJE
Polava V spomin naSe mame
Sta že prebral na Novim Matajure, de naša mama, nona an bižnona Tonina (Antonia Vogrig, uduova Massera - Loškina) nie vič med nam. Za nimar smo jo pozdravili v četartak 22. novemberja v Ceplešišču. Puno nam bo manjkala an z veliko ljubeznijo an žalo-
GRMEK
Zaločilo Zbuogam Matilde
V objemu svoje družine, v videmskem Spitale, je za venčno zaspala Matilde Iurman, uduova Zufferli. Matilda se je rodila v Pinkacovi družini iz Za-ločila 83 liet od tegà. Nje mož je biu pa Giuseppe Mašinu le iz tiste vasi, ki je urnam že puno puno liet.
Z nje dielam, z nje skarbjo an ljubeznijo do hčer je zaslužila, kar vsak človek želi: topluoto svojih otruok an svojih te dragih okuole sebe, dokjer toje sarce tuče. Matilda nie nikdar ostala sama.
V liepem spominu ostane hčeram, zetam, navuo-dam, bratu Vittoriu, sestram Marii an Pierini an v-si Zlahti. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v četartak 29. novemberja go par svetim Stuoblanku.
Kronaka
Spet je parjela bukva v ruoke, kar ji je zrasla čičica
Laurea s pohvalo za Gianfranco Giro
Tisti od klase 1933 so se že srečali!
Muore bit zaries lepuo parjet bukva tu ruoke an zaCet spet se šuolat potlè, ki je Slo napri petnajst liet, odkar si maturirala.
An tarkaj studjat, de prideš do lauree an zaslužeš an liep 110 an pohvalo! Za tuole se more pohvalit Gianfranca Giro iz Hlocja.
Gianfranca ima 41 liet. Vešuolala se je par mundjah v Cedade, kar jih je imiela 19. Je zaCela die-lat, se je oženila, je šla živet dol na Buro (Buttrio) an devet liet od tegà je ra-tala mama adne liepe čiči-ce, Anne.
Kar Anna je šla v var-tac, Gianfranca je spet parjela v ruoke bukva an zaCela študjat.
Vpisala se je na videmsko univerzo v tuje jezike an literaturo, vebrala je francuošCino an angleščino. Na varh je študjala tudi niemšCino.
Sest liet truda (poštudie-rita vi: družina, CiCica, hiša an še posebni izpiti, esami!) an v Cetartak 8. no-vemberja... laurea!
Nje teži je bila: “L’esperienza concentraziona-ria e i problemi dell’identità nella trilogia ‘Je vivrai
l’amour des autres’ di Jean Cayrol”. (“Concentrazio-naria” pride ree od koncentracijskih taboriščih - campi di concentramento an naslov trilogije pa “Ist bom živeu od ljubezni od te drugih”).
Težkuo dielo, ki pa ji je stuorlo “zaslužit” an liep 110 an pohvalo! Relator je biu prof. Jean Paul Dufiet.
Z Gianfranco se veseljo v parvi varsti nje CiCica Anna (“...ki je bla pru pridna an mi je pomagala”, nam je jala Gianfranca), nje mož Tiziano, mama Teresa, brata Paolo an Sandro, kunjadi Gianna, Marcella, Raffaele an Daniela an navuodi, Tonino, nona Ernesta, tašCa Jolanda pru takuo vsa druga žlahta an parjatelji.
Brava Gianfranca! ji diemo tudi mi.
* * *
Dev’essere proprio una bella soddisfazione riprendere i libri dopo quindici anni ed arrivare ad una laurea con un bel 110 e lode! E’ l’esperienza di Gianfranca Giro di Clodig.
A quindici anni dalla maturità, con un marito, u-na casa ed una bimba di tre
anni, Gianfranca ha ripreso i libri in mano ed è tornata sui banchi di scuola, questa volta presso l’Università di Udine, facoltà di lingue e letterature straniere. Ha ripreso a studiare inglese e francese (e per conto suo anche tedesco, già che c’era!) e 1*8 novembre è arrivata la laurea, con un bel 110 e lode.
A congratularsi con lei il marito Tiziano, la sua piccola Anna,"la mamma Teresa, i fratelli Paolo e Sandro, i cognati Gianna, Marcella, Raffaele e Daniela, i nipoti, la nonna Ernesta, Tonino, la suocera Jolanda e tutti i parenti ed amici.
Tele je poseban cajt v liete: zbierajo se koškriti vsake sort klaše. Narbuj nagli pa za nam parnest njih fotografijo, so tisti od klaše 1933. Bravi! Zbral
so se v saboto 24. novem-berja. Sklical so vse tiste, ki so se rodil v tistim liete tle po Nediških dolinah. An muormo reč, de se jih je še kar dobro zbralo.
Sli so h maš v Bamas, kjer jim jo je zmolu ga-spuod Paolo Caucig, ki je iz Hlaste.
Zmislili so se na tiste, ki na žalost jih nie vič med nam, pa tudi na tiste, ki žive po sviete an njim naj gre an poseban pozdrav od vsieh tistih, ki so se rodili 68 liet od tegà an ki žive tle doma.
Nie mogla manjkat veselica, an takuo so šli v Čedad “al Castello”.
Za de vsi bomo vidli, kakuo se dobro daržjo, so nam pošjal tudi fotografijo.
Buoh jim di srečo uživat še puno, puno liet.
Planinska družina Benečije
Izlet v neznano
v nediejo 9. dičemberja
se dobimo ob 8.00 uri na trgu Resistenza v Cedade in potem z avtom in pamogah... v neznano!
Silvestrovanje
Za pozdravit staro lieto, ki gre an parčakat te novo, ki parhaja kaj je lieušega, ku se zbrat na Matajure an v topluoti koče “Dom na Matajure” se veselit an se uoščit vse narbuoj-še? Kdor se nam misli pridružiti 31. dičemberja, naj pokliče.
Igor: 0432/727631 - Daniela: 04321714303
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka.
Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Ostetricia/Ginecologia
v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556)
Psicologo: dr. Bolzon
v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084)
Kada vozi litorina
12 Čedada v Videm: -
ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*. 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*.
15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05
Iz Vidma v Cedad:
ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*,	15.26,16.40,
17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki
Nujne telefonske številke
Bolnica Cedad  7081
Bolnica Videm 5521
Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046
Karabinierji...............112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Cedad 705611
URES-INAC 730153
ENEL................167-845097
ACI Cedad 731762
Ronke Letališče..0481-773224
Muzej Cedad 700700
Cedajska knjižnica ..732444
Dvojezična šola 727490
K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231
Občine
Dreka.................721021
Grmek.................725006
Srednje...............724094
Sv. Lenart............723028
Speter................727272
Sovodnje..............714007
Podbonesec............726017
Tavorjana.............712028
Prapotno..............713003
Tipana................788020
Bardo.................787032
Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553
Camilla, parvo lieto življenja
14. otuberja je bluo ‘no lieto, odkar v družini Novello je paršu an žarek sonca. Tel Zarek sonca se kliče Camilla an jo videta tle na fotografiji.
Tata je zlo ponosan, or-goljožast, kar mu pravejo, de mu je podobna. Za resnico poviedat, Camilla mu
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOV) MATAJUR tri
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spiin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
NaroCnina-Abbonamento
Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir
Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK SeZana St 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT
Včlanjen v USPI Associato all'USPI
je pru podobna, posebno tu oči. Pa mama ni pru nič na-vošljiva, ona je samuo vesela, zlo zlo vesela, imiet takega “škrakjaca” v hiši an se na pru nič jezi če kjer ankrat je bluo vse na mest, seda je vse puno igrač, pelušu, balončku...
An noni? Tudi noni so ku brez glave, na ku na njo študierajo an vsi se pretie-kajo za jo varvat.
Camilla živi z mamo Nadio an s tatam Francescani v Manzinello, blizu Manzana, pa je tudi nomalo naša, saj nje mama Nadia je po prejmku Predan an je iz Oblice an noni od čičice so Armido Predan -Baganu an nona je pa Gilda Borgù - Bariečova, obadva iz Oblice. Liepi čičici Zel-mo vse narbuojše, pru takuo vsiem v družini.
COMPRO casa tipica possibilmente in pietra, abitabile, o anche da ristrutturare, con scoperto adiacente, frazione fondovalle. tel. 0432/721248 (dopo le 20.30) -335/6160336
Giovane coppia cerca appartamento ampio o casetta arredata nelle Valli del Nat. Necessaria residenza. Canone mensile max lit.
600.000.	Telef. ore pasti 328/8788743 -339/7929905
AFFITTASI casa a Biarzo (San Pietro al Natisone), adatta per una o due persone, con cucina, soggiorno, due camere, bagno, lavanderia, garage. Tel. 0432/730412
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 8. DO 14. DIČEMBERJA Podboniesac tel. 726150 Cedad (Minisini) tel. 731175