270. štev,
**ti»s*ax3iteweii vs.^*»e»aHet^i«wwo-Ariii *ere^ecv^=v
tafislE rasen steešail to Pfsziitbos v s a k c< s « efe t©. suri dffipolaias.
Uredništvo je v Ljubljani, Fraaciškanska vtlica St 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi ec ne \ racajo.
Oglasi: Prostor 1X55 min po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 8. Pri večjem naročilu popust.
Poštnina plafana v gotovini*
ml, ¥ (»ondellek 28. mmmmfera 1921.
v-?-
msam
nmmm
Pšjjagsga?^
.	.r::}ii;Vv.-.- K".i‘
p&sasR&sna Sfcsv. 30 ptr = IS 1*20.
Leto V.
(Mm o .if riacjafAt-j- .-Ji.*. i<- «* ^oikm
TeS«f<msfca U V* 12«
Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom 2.a celo leto K 33G, za pol leta K 168, za četrt leta K i 4, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
R e k I a ra a c i J e za I i s so poštnine proste.
t
fešSSSi!®1 JU. o
liseslov. feclfeino - deiKOkrtntne strsnsts
UpravniStvo je v Ljubljani, FfančiSkanska ulica G/l., Učiteljska tiskarna.
Večinska državna politika.
.Dolgotrajna vladna kriza, v kateri je zmagal Pašič, je takorekoč končana. Poročali smo že, da v ministrstvu ostane posestno stanje nespremenjeno, samo klubi imajo naročilo, da avtonomno presojajo, ali le izprememba oseb v vladi potrebna ali ne. Demokrati in radikalci torej obdrže dosedanja ministrstva. Ministri so takorekoč podali demi-sijo svojim klubom, ker imajo ti odločevati o tein, ali še ostane ta ali oni njih strankar minister.
V režimu torej ne bo bistvenih Sprememb in v tem najbrže tiči velika napaka. Režim, oziroma način vladan ia, ter tendenca sedanje večine je' absolutno meščanska, brez demokratična in socialno uvidevnosti, dasi bi pričakovali, če bi verovali raznim izjavam in imenom strank, da je nekaj v njih, kar bi »r.oralo vplivati na politične in socialne razmere v državi.
Vidimo pa ravno nasprotno. Prve narodne vlade in še pozneje narodno predstavništvo je izdalo precej socijalno' važnih naredh, vse to pa skuša sedanja vlada omejevati in je že precej omejila in tudi odpravila.
Taka politika ni umestna. To ui liberalno, marveč je konservativno. Taka politika zbuja med ljudstvom, opravičeno, zlasti med ■ delavstvom, nevoljo, ogorčenje in odpornost, ki se širi in širi. Zakaj če pomislimo, da je vojna vplivala na razvoj in pa mentaliteto človeštva, ki sedaj sicer nekako spi v dušah, moramo priti do zaključka, da se ob tej tišini zbira proti tej vladni politiki črn oblak. Naravno je, da se sedaj z drakonskimi naredbami in odredbami tišči k tlom naravni proces, dasi bi morali vladni možje vedeti, da je to temeljno nezdravo. Tudi Bismark je hotel nekoč zadušiti razvoj Nemčije. In vendar moramo priznati, da je v naj-hujšem terorizmu zmagovala misel svobode, ki je končno pomedla z njim.
Razmere za tako Bismarkovo politiko so pa danes še manj ugodne kakor pred petdesetimi leti, tem-manj še v državi kakršna je Jugoslavija, ki ima jako živahno mentaliteto, rekli bi revolucionarno,
Revidirana vlada nam v tem oziru ne bo nudila nikakih prednosti, dasi bi bilo to silno potrebno.
Ignoranca, največfa ovira napredka la
9 «1«	e	S•	\
civilizacij.
Svet je v kaotičnem stanju. Upori v Indiji, vojna med Turki in Grki, bitke med Maročani in Španci, civilna vojna na Kitajskem, tekma med državami v oboroževanju, ogromni dolgovi, lakota, brezposelnost, eksplozije velikanskih skladišč streliv, eksekucije, atentati, profitarstvo, stavke, pregoni, monarhistični intrige na Ogrskem in na Portugalskem, teror v Španiji, padanje valute, irski boji, cenzura časopisja. imperialistični ropi, podjarmljenja itd., so reči. ki spremljajo današnje človeštvo po poti tisočletij iz barbarizma v civilizacijo. V pro-šlosti smo imeli vojne morije, v mnogi hozirih brutalnejše od današnjih, pregone, ki so bili krvoloenejši od sedanjih, divjaška požiganja in rušenje mest, grozne »justične« umore, sežiganja na grmadah, sveto inkvizicijo, spremljano z največjimi brutalnostmi, ki jih je mogla iznajti sveta cerkev, telesno suženjstvo, tlako, desetino, brezpogojno poda-ništvo in tako bi lahko naštevali skozi več strani. Današnji svet je še vedno barbarski. Toda svet prostosti je bil še bolj barbaričen. V bodočih desetletjih in stoletjih bo postajal barbarizem manjši in civilizacija popolnejša. Do dobe, ko bo zavladala prava civilizacija, pa je še dolga pot.
Šest milijonov delavcev in delavk v Zedinjenih državah je brez posla. Samomori vsied obupa se množe, v tisoče delavskih družin se |e naselil glad. V deželi pa je vsega v izobilju; živil je toliko, da se jih uničuje. Vseh drugih potrebščin je toliko, da jih preostaja —- v skladiščih. In če bi bi! sisetm tak, da bi ljudstvo lahko nabavljalo vse, česar potrebuje za življenje in razvedrilo, bi imeli šo vedno znaten preostanek celo v današnjih razmerah.
Milijoni v Rusiji stradajo in kljub vsem pomožnim akcijam se ne bo innglo doseči drugega, kakor da se jim reši življenje pred poginom vsled lakote. Na Kitajskem je prizadetih vsled glada na milijone prebivalcev; idad v obeh deželah je v prvi vrsti povzročila suša, v drugi pade krivda na ignoranco, ki je poosebljena v glavah ljudi.
Z modernim obdelovanjem zem-Ue, z umnim kmetijstvom so lahko Postoterijo pridelki. Produkcija polj-®*ln sadežev se lahko pomnoži do
*nime’ 0 k‘^er' sc niti ne sanja starokopitnemu kmetu. Kmetovanje ni j yse*1 deželah enako. V Zedinjenih avflh ie naprednejše kot .v Rusi-
ji; na Češkem je mnogo praktičnej-še, kakor na Kranjskem; in na Kranjskem je mnogo mirnejše kakor v Srbiji; na Japonskem je bolje kakor na Kitajskem: v Mehiki ni tako nazadnjaško kakor v Perziji. Umno kmetijstvo pomeni večji pridelek — več živil za ljudstvo, večjo rezervo hrane za dežele, kate_re vsled raznih vremenskih nezgod ali drugih vzrokov pridelajo manj kakor potrebujejo za življenje. Moderna transportna sredstva omogočajo hiter prevoz živil v prizadete kraje in lakota je popolnoma nepoznana — danes še ne, ampak čez stoletja bo nepoznana. Čitaio se bo o nji le še v zgodovini.
Rusija je velikanska in poleg tega agrikulturna dežela, če bi imela naoredno kmetovalstvo, če bi imela popolnejša moderna transportna sredstva, bi danes ne potrebovala pomoči od zunaj. Toda stara Rusija ni skrbela za kmetijske šole; kmečkih otrok ni pošiljala v šole, da bi se naučili čitati kmetijske in druge strokovne liste, ftusija trpi vsled ignorance, ki je omogočala carizmu tiranijo, da je moral končno popolnoma omagati od lastne gnilobe. Vzelo bo desetletja, predno bo nova Rusija modernizirala svoje poljedelstvo, izboljšala prometna sredstva in ustvarila moderni vzgojevalni sistem. Od stare Rusije je podedovala le gnilobo in milijone anasfabetov, Učiti ljudi je posel, ki se ga ne more izvršiti 7. ukazi, ne z zakoni, ne s proglasi, ampak z neprekinljivim procesom vzgojevanja. Ruska revolucija ni napravila ljudi inteligentnejših kot so bili pod carizmom. Šele po revoluciji se je to ljudstvo pričelo vzgajati z energijo, ki nima primere v dosedanji zgodovini. Ali s tem, da sc človeka nauči čitati, sc ga še ne izobrazi. Milijone ljudi je, ki znajo čitati, toda njihova izobrazba je le malo ali nič večja kakor ona analfabetov v Ruisiji in drugih deželah v Evropi. V nekaterih ozirih je celo slabša, kajti ljudje, ki ne znajo misliti, toda znajo čitati, so prepojeni z vzgojo, ki sploh ni vzgoja, nego zavajanje.
Ena največjih ovir razmahu soci-jalistične propagande je ignoranca. Znanstvenemu soeijalizmu je masa še nepristopna; to je, ona se ga ne trudi razumeti in poglabljati vanj. Govorniki, ki predavajo o socialističnih naukih in ga razlagajo kot učitelji, ne najdejo odziva v masi. Agitatorji, pi znajo rabiti bombastiko in govore o krivicah, ki slikajo raz-
mere in znajo dobro napadati kapitaliste, dobe boljši odmev. Masa ploska, masa hoče, da se stvari takoj spremene, masa zabavlja in pri tem ostane. Ona ostane lojalna gospodarjem, ne skuša razmišljati o pomenu organizacije in izobrazbe, ne muči se z načrti, kako izboljšati razmere -v deželi, v kateri živi. Zato gleda rajši v druge dežele, kjer je baje že raj, in iz tiste dežele pričakuje, da bo prišel čudež, ki bo tudi tu nekega lepega dne pomel z vsem kar je slabega in dal nekaj boljšega. Taka je masa in z njo moramo računati. Ona je steber današnjega družabnega reda, ker nič ne misli, ker ne razmišlja o drugem, kakor kako bo jedla in pila; ker vsega tega nima dovolj, se tolaži, da bo enkrat bolje.
Kakor je v kapitalistični državi težko miniti kak dober zakon ali za ljudstvo koristne naprave, tako je težko tudi pridobivanje somišljenikov za socijalistični nauk. Mnogo ta-kozvanih »radikalcev* ne pozna niti ABC socializma; niti ne marajo ničesar čuti o njem. Kar hočejo, je preobrat, revolucionarno strmoglavljenje vlade. Kdo pa ni danes radikalen ? Mi imamo v mislih naše delavstvo. Kake koristi ima organizirano socialistično delavstvo od tega radikalizma? Koristi nič, pač pa škodo, imamo ljudi, ki so tako radikalni, da jim ni nihče dovolj radikalen. ii» zato ne čutijo potrebe spadati k organizaciji ali čitati socijalistično literaturo: to jim ni potrebno, ker so radikalni.
Na milijone ljudi, »ustvarjenih po božji podobi«, je bilo zapletenih v morijo zadnje svetovne vojne. S polki so marširafl vojaški kaplani in jih bodrili k vztrajnosti v boju, kajti smrt na bojiščih pomeni takojšen odhod v nebesa. Škofje, prelati In drugi duhovniki vseh krščanskih ver so blagoslavljali morilna orožja in vojaštvo. Taki so ljudje, ustvarjeni po božji podobi. Nekoč so bili še slabši.
Bostonski kardinal je naročil katoliškemu ljudstvu, naj moli za uspeh Hardingove konference za omejitev oboroževanja, ki je pričela zborovati ta mesec v Washingtonu. Ce Zedinjene države napovedo jutri vojno, bo ravno ta kardinal blagoslavljal armado in naročal katoliškemu ljudstvu, naj moli za zmago. In tako smo imeli priliko opazovati v zadnji vojni, da so katoliški duhovniki molili za zmago in blagoslavljali armade vsevprek; v Italiji za zmago proti katoliški Avstriji, v Avstriji proti katoliški Italiji in Frun-cji, v Nemčiji za zmago proti vsem tristjanskim deželam, ki so bile v vojni proti nji.
Človeštvo bo napredovalo po isti poti kakor v prošlosti. Vzporedno z napredkom vzgoje se bo pomikala civilizacija naprej. Z r/jolitvami, s proglasi in apeli se ne izpreminja ljudi. Čim bolj bo prodirala socialistična vzgoja, tim bolj bo napredovala civilizacija, ki bo spreminjala sedanje ljudi, polne živalskih instinktov, v prava človeška bitja.
Socijalizem je že silno veliko storil za duševni napredek človeštva. Še več bo storil v bodočnosti, kajti njegovo delo sc šele pričenja. Bratstvo med narodi pride; vojne bodo izginile; mej ne bo; izkoriščanje bo iztrebljeno; pomanjkanje bo nepoznano; ljudstvo bo preski/bljeno z \sem, kar bo potrebovalo za življenje — za udobno življenje. Vse to bo prišlo polagoma, v teku dolgoletnega razvoja, ko se bo sedanji sistem umikal in bo njegovo mesto prevzemal socijalistični družabni red. Ta proces se vrši že precej let, kajti razmere se polagoma izboljšujejo. Delavci se morajo tega zavedati, zakone razvoja morajo razumeti, kajti le kot taki bodo dobri borci za ideje pravičnosti, resnični bojevniki za socijalizem in pravi vzgojitelji duševno zaostalega, nezavednega proletariata. (Po „Pnleta“)
Napredovanje delavstva na Japonskem, v Kitaiu in Indiji.
liltSi
Na shodu Delavske stavbinske centrale v Labor templu v Njujorku
je nek govornik poročal o razmerah na Japonskem od starega veka pa do danes. Povedal je, kako je v letu 1853 amerikanski admiral Perry otvoril prvo trgovanje s pomočjo svojih vojnih ladij z japonskimi pri-
novili kuliji, ki so bili med vojno na Francoskem kot delavci pri kopanju jarkov in drugih delih. Danes se že po tako kratki dobi nahaja na KI« tajskem 200.000 organiziranih tovar*< niških delavcev, kar sicer ni mnogo med 400 milijoni prebivalstva, a venflar komaj za dveletno delova«
stanišči. Od tedaj se je pričel razvi- uje povoljm uspeh. Kakor na Japon«
i ______________________________________ D..,A	drom tnkn imain tudi na
jati kapitalizem na Japonskem. Pred tem časom je bilo vsakemu tujcu poti smrtno kaznijo zabranjeno prestopiti Japonsko. Kako je po otvoritvi Japonska napredovala, se je že pokazalo v raznih vojnah in v primeroma dobri upravi države. Najbolj pa se je v novejšem času razvil imperializem, s katerim je istočasno tudi vstalo moderno delavsko gibanje, katero se je pričelo leta 1897. Takrat so se ustanovile posamezne
skem, tako imajo tudi na Kitajskem še preveliko vpliva svečeniki, ki varajo ljudstvo z raznimi verskimi dogmami. Od vsega prebivalstva zna komaj 5 odstotkov ljudi pisati in čitati.
O gibanju rebelnih indijskih vsta« šev je govornik povedal mnogo zanimivega. Vse gibanje je v glavnem posledica uspešnega komunističnega gibanja na Ruskem. Industrijski de« lavci so še vedno odvisni, kakor je
organizacije železarskih in mornar- ! to na Japonskem. Prve unije tek* skih delavcev, ki so danes najmoč- I stilnih delavcev so bile ustanovljene
nejše. Vodile so se tudi uspešne stavke, ustanavljali delavski listi in socialistične zveze. V vedno naraščajoči moči je videl vladajoči razred pogubo in pričel z odločnim bojem proti delavstvu, pri čemur se mu je tudi posrečilo velike organizacije zdrobiti. To je bilo v mirnem času, ruska in pozneje sevtovna vojna sta zopet okrepili delavsko gibanje na Japonskem. Točasno je velika gospodarska kriza na Japonskem, v kateri ie delavstvo najbolj prizadeto in ker uvideva potrebo, se tudi organizira vedno bolj.
Govornik je tudi o Kitaju prvo govoril o zgodovinskem razvijanju dežele, o nekdanji kulturi, o nazadovanju in o novem prebujenju, katerega so največ prinesli Angleži, in sicer z veliko brutalnostjo. Povedal je, iz kakih vzrokov so Angleži Ki-taice prisilili po dveletni vojni, da morajo dovoliti uvažanje opija in odstopiti važna trgovska pristanišča za angleško, evropejsko in ameriško trgovanje. Po svetovni vojni šele Je pričel delovati proletariat na Kitajskem. Prve delavske unije so usta-
Pcištišn® vesti.
+ Vladna Urlza. Po vesteh Iz Belgrada so se demokrati in radikalci sporazumeli v toliko, da se iz-vrše v vladi nekatere osebne izpre-membe. Nove osebnosti v novo vlado bodo pa nominirala demokratski in radikalni klub vsak zase po svojem lastnem prevdarku. Šele ko bo sestavljena nova ministrska lista, bo Pašič podal demisijo sedanjega kabineta.
Klerikalni napuli. »Novi čas«, klerikalni »list za delavce« (klerikalci imajo namreč svoje liste, enega in še več za zabitega kmeta, kakor sami pravijo, nekaj jih imajo za svoje buržuje in klerikalne uradnike enega za delavce, drugega za tercl-jalke itd.); in v vseh teh listih seveda pišejo tako, da paše tistim, katerim je list namenjen, vsi skupaj pa da pomagajo klerikalni politični Špekulaciji; ta *Novi čas« se torej silno napihuje od samega napuha ko pravi, da ima klerikalna J SZ v delavski zbornici v Ljubljani pravico do 17 članov in da bi jih socijalni demokrati smeli imeti kvečjemu tudi le 17. Kakor lvdite so klerikalci zelo korajžni! Zahtevajte rajši kar vseh 50 članov zase in recite, da socialističnega razredno zavednega delavstva sploh ni več! Sklicevanje na število glasov pr! volitvah je pa povsem prazno, gospodje, ker jih Je 99 odstotkov klerikalnih glasov kmečkih gruntarskih, duhovniških in meniških, socialno demokratični glasovi (32.000) pa so vsi delavski! In j zato ima socialistično delavstvo | menda vendar pravico Zahtevati v j delavski zbornici pravico večine za- j se! V tercijalskih zbornicah Imate ! pa vi že itak 100 odstotkov večine! I Kaj potem še hočete več?.	*
v Madrasu leta 1918. Mnogo stavk se ie že uspešno končalo pri teh unl-i jah, ki so v slučaju, da je stavkala ena, združile vse in tudi same zagrozile s stavko, ako se ne ugodi prvim unijam. Točasno se je delavstvu pridružil tudi premožnejši razred do* mačinov, ki skupno deluje v boju proti Angležem. Vodi sc boj za na-« c!onalno neodvisnost. Delavsko ljud« sivo še jako trpi vsled še neiztreb* ljenega duha o različnih človeških kastah. Mezde so v splošnem še sla*« bejše kakor na Kitajskem ali na Japonskem. Od 320 milijonov prebival« cev jih zna čitati in pisat! 6 odstot« kov.
H koncu Je še izjavil govornik, da se amerikanski delavci solidarni napram vsemu tudi nebelepolinemu delavstvu in mu žele, da bi v vseli deželah izvojevalo vse svoje pravi* ce. Le na ta način, da bo delavstvo vsega sveta združeno kakor močna veriga, bo mogoče ukrotiti nasprotnika, kateri istotako ne pozna nobene narodnosti, temveč so vsi njegov( cilji samo v izkoriščanju in izmoz-gavanja delavstva. •
-f Ta je pa dobra! Belgrajskc »Novosti« so prinesle na uvodnem, mestu članek, v katerem zahtevajo, da se Protiču izroči portfelj notra* njega ministrstva. — Počakajmo še , malo. V nekaj dneh bomo brali v belgrajskih »Novostih« zahtevo, da se da Protiču koncesija za tovarno bomb, s katerimi bo potem poslal vso državo zračiti se med oblake, ker ne uvažuje njegovih bolestnih hrepenenj po najvišjem sedežu v dr« žavi SHS. Slišali smo že, da ljubljanski klerikalci nabiraio solde za osnovno glavnico temu podjetju. Pravijo siccr. da bi toliko denarja že imeli, ampak če tega naložijo, jim ne ostane nič za beg. Tako nabi« rajo pod pretvezo zgradbe nove ši* j šenske cerkve. Kar je pa bosa, ker ! je v Ljubljani cerkva že skoro več kot kantonov . . .
-!- Komunista Julija Algarija so v Pragi aretirali, ko se jc tam nahajal na važni misiji po nalogu sovjetske vlade. Algari je znan izza sovjetske« ga režima na Ogrskem, ko je bil desna roka Beli Kuhnu. Po polomu tega režima je zbežal na Slovaško, kjer se je bavil s komunistično agitacijo.
H- Lord Curzoii, ki nadomestuje Lloyd Georga namerava odstopiti, ker so se mu ponesrečita pogajanja z Egiptom in ker so mu Francozi s svojim sporazumom z Angoro prc« križali nade, ki jih je nameraval Izvršiti v Aziji. Da, Francozi, četudi najboljši bratci Angležev, vendar ne pljujejo sebi v skledo, kadar jim gre za svojo korist.
-h Buržfijskl listi poročajo te dni, da je izvrševalni odbor 11. internacionale na kongresu v Bruslju odklonil boljševiško prošnjo za pomoč gladujoči Rusiji. Stvar v tej obliki je sleparsko zavit*. Resnica je namreč,
Slran 2.
da bo II. internacionala kakor vedno kadar je šlo za stvari, skupne vsem proletarcem, tudi to pot priskočila bednemu ruskemu proletariatu na pomoč in sicer direktno njemu brez posredovanj?, komunistične internacionale.
+ Pri volitvah za parlament v Belgiji so dobili socialisti 66, katoličani 82. liberalci 33, stranka »bojevnikov iz fronfe“ 5 mandatov. — Belgija je znana po svoji klerikalno-sti, vendar pa so socialisti, kakor razvidno tudi V tej državi znatno napredovali.
NalitoveHe.
DEMOKRATI NIMAJO RADI SVOJIH MINISTROV.
LDF. Zagreb, 26. nov. »Večer« poroča iz Belgrada:	V	demokrat-
skem klubu se čuti nezadovoljnost poslancev, ki očitajo vsem ministrom, da nimajo dovolj tesnih zvez s svojimi klubi. Demokrati zahtevajo, naj njihovi ministri redno obve-ščajo^ klub o delu vlade, ker so poslanci narodu ravuotako odgovorni kakor v lada. — Demokraški klub razpravlja celo že o tem, da bi port-
_ fiotraiijcga ministrstva vzeli Pribičcviču in ga dali kakemu drugemu vladežejiiemu možu. Zlasti se za to zavzemajo hrvaški demokrati.
SPOPADI V TRSTU.
LDU 1 rst, 25. nov, V zvezi s splošno stavko je prišlo do izgredov, pri katerih so bile vržene bombe. Fašisti in komunisti so se večkrat spopadli. Usmrčen jo bil tajnik organizacijo stavcev Muller, več drugih zaupnikov je težko ranjenih.
KAJ ZANIMA SEDAJ ANGLE/E,
LDU. London, 25. nov. »Daily Lspress« poroča: Angleška vlada bo, ko se konča konferenca v Wa-
fcJmigtonu, začela akcijo za vzpostavitev miru med Grčijo in Turčijo. — Svojo miroljubnost pa bodo Angleži, če drugače ne bo šlo, pokazali ma-gari z novo vojno.
vesti.
Sodru™ Etbln Kristan zopet doma. V soboto zjutraj je prispel s. Et-
bin Kristan v Ljubljano. Njegov prihod iskreno pozdravljamo. Posvetil se bo v prvi vrsti parlamentarnemu delu našega kluba.
Slovenska mladina za stradajočo rusko deco. Kakor čujemo, se bo ua iniciativo pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja letos 6. decembra pobiralo po šolah v Sloveniji prispevke za stradajočo rusko deco v Rusiji, kakor so take , slično akcije v naši državi priredili tudi že v Dalmaciji, Vojvodini in Bosni, pa tudi že v vseh zapadnih državah. Ta akcija je zelo hvalevredna.
Ogroženi rudarski obrati? Ka-i'0r so nas informirali, je obrat v rudniških revirjih zaradi velikega pomanjkanja vagonov v nevarnosti, da se skrči na 3dnevno delo v tednu Dočim bi moralo biti vsak dan za ocivazanje premoga 300 vagonov na razpolago, jih je včasih na razpolago le do 20 in sc je premog, ki so ga pridni rudarji toliko producirali, nakopičil že v veliki množini. — Oblasti naj vendar takoj preskrbe, čc so naše informacije točne, da se ne bo ustavljal in skrčeval obrat. To je pač v inteiesu produkcije, ki jo gospodje kapitalisti vedno tako radi povdarjajo, kadar delavci zahtevajo zvišanje plač, kakor tudi v interesu delavstva, ki bi sicer trpelo veliko gmotno škodo ali pa bi odšlo v tujino.
Skrb za deco. V vsej naši državi ]c oo državnih in 99 privatnih deejih domov. V domovih se oskrbuje blizu 10.000 otrok.
Za invalide. V ministrstvu za so-eijalno politiko sc ustanavlja fond, iz katerega sc bodo dajale podpore invalidom.
Skrb za ptice pozimi. Mestna uprava je kot prejšnja leta tudi letos Postavila ob vseh prometnejših krajm molskega in drugih parkov hranilna koritca za ptice-pcvke, ki ostanejo preko zime pri nas. Dolžnost naša je, da hranilna koritca od časa do časa napolnimo ter s tem skrbimo za to, da nam te koristne ptičke ne pomro gladu! Spomladi
Ptul.
Stanovanjska oblast ptujskega magistrata še sedaj ne posluje, kar je seveda v nemalo škodo po sta-I novanjski bedi prizadetemu prebi-
nani trud in stroške bogato nagradijo s svojim petjem; še več pa s tem, da uničijo na milijone raznih škodljivcev na sadnem in drugem drevju, na polju, travnikih, vrtovih itd. V skladiščih se vedno kaj strga in raztrese, zato naj se te odpadke ne meče v stran, ampak zbira in polaga ptičem. — Žitni in semenski trgovci naj, ako nimajo 'sami časa za to, naznanijo z dopisnico mestnemu vrnarskemu nadzorništvu v nemil vrtnarstvu nadzorništvu v kar pošlje odpadke semenja iskat ter jih nato porazdeli v nastavljena krmilna koritca. Upamo, da ta apel ne najde gluhih ušes pri našem občinstvu.
Tajnik Samostojne strokovne delavske^ unije (JDS) Franc Zupanc, načelnik pa Franc Curhalek. Curhalek je bil nedavno vroč komunist; Zupanc pa je „špital tudi i že vse farbe“. Socijalisti so gir bili j vzeli v službo ne kot pristaša, pa ; se ni obnesel; potem ga je imela Jugoslovanska strokovna zveza (klerikalci) sedaj ga imajo demokrati. Zakaj se ni obnesel, je pa bolj zaupna stvar.
Visoki obisk. V Ljubljano je dospel minister n. r. dr. Velizar Jankovič radi komisionelne oddaje glavnih zalog tobaka, ki se vrši te dni.
Propagandne vinjeto na poštnih pošiljkah. Pošte ne bodo opravljale korespondence, ki bodo imele vinjete kakršnekoli vsebine, če pa bodo pošte vzilc temu še dobile med poštno tvarino pošiljke s takimi vinjetami, imajo nalog, da te pošiljke zaplenijo.
Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnica za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 13. do 19. novembra 1921 dela 367 moških in 65 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 467 moških in 56 ženskih delavnih moči. Posredovanje se je izvršilo 373. Dela iščejo: pisarniške moči. rudarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, dninarji, dninarice, sluge, trgovski sofrudniki, sotrudnicc, vzgojiteljice, bolniški strežniki, bolniške strežnice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo sc sprejmejo: elvktroinontor-ji, mizarji, kolarji, usnjarji, zidarji; tesarji, tapetniki, čevljarji, lončarji, štoparice za čevlje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Izobrazba postaja luksus za kapitaliste. V nekem listu ugotavlja , pedagog, da na srednjih in višjih j šolah študira čimdalje manj kmetskih sinov. Študirajo le še mestni otroci, sinovi trgovcev, gostilničarjev, uradnikov in bogatili kmetov. Kmet ne zmore več velikih stroškov, da bi dajal svoje sinove izobraziti. — In kaj naj mi rečemo k dejstvu, da delavec dandanašnji šc prav posebno ne more dati v višje šole svojih otrok. Kruta resnica je, da ^ postaja v kapitalistični družbi izobrazba le že luksus za kapitaliste.
Maribor.
Izpit kovinarskih vajencev v Ma« f riboni. V letošnji jesenski oprostilni sezoni se je priglasilo 14 kovinarskih vajencev k izpitu in sicer; 10 ključavničarskih in po 1 kleparski, urarski in kotlarski vajenec.
Kandidati za mariborsko pokrajinsko oblast. Kakor poročajo iz ; Maribora, so za voditelje maribor-; ske pokrajinske oblasti predvideni 1 kot kandidati dvorni svetnik Ploj, prof. dr. £olgar, dr. Sagadin in dr. Baltič.
Pri mariborskem občinskem
sodišču je odložil mandat kot poslovodja sodrug Slanovec.
Coli©,
Krvava uš se širi po celjskem jabolčnem drevju. Ako so ta nevarna drevesna bolezen ne začne takoj zatirati, bo napravila mnogo škode.
Stanovanjski oblasti za mesto Celje hi za okolico sta se združili, ker sc je izkazalo, da je ločeno delovanje za obe občini nemogoče.
   NAPREJ«
valstvu. Kdaj vendar misli vladna gospoda urediti redno poslovanje novo Izvoljenega občinskega odbora?
Kulturni vestnik.
Naš tenorist Rijavec je na Dunaju v »Rigolettu« doživel sijajen uspeh. Kritika je zanj navdušena, kakor je bila pred kratkim, ko je nastopil Zikov kvartet na Dunaju.
»Šport«, dvojna številka je izšla kot Zimsko-športna propagandna številka. V svojih ilustracijah prinaša krasne slike zimskih krasot naših Alp. Iz vsebine posnemamo-Smučarski šport. S smučmi na Kriško planino. Smučarski šport in turisti ka. Glavna skupščina J. OO. Jugoslovanski Davos. Narodne razmere. Zimsko-športui termini in pregled športnega gibanja. Številka kot dvojim stane 7 I(, v aboiiementu 56 Iv četrtletno. Priporočamo vsem najtopleje, da se naroče na edini slovenski športni list, ki je v okras vsaki hiši.
Tvcrnica keksov in prepečencev V. Bizjak & drug v Rogaški Slatini ! je odlikovana z nazivom: Kraljevi ! dvorni dobavitelji, V kolikor nam je ! znano, je to prva slovenska tvor-nica, ki je prejela ta odličen naslov.
— Sprejeta je v Belgradu na~ redba o oprostitvi ognjegaskih društev od carine in taks za predmete, katere potrebujejo.
Stev. 270.
bine, a je potom svojih študij prišel do spoznanja, da je v socializmu rešitev in bodočnost vsega človeštva. Odslej je delal neiurudoma celih 60 let, on in še par drugih mož je, ki so maixizmu na Angleškem pravzaprav dali trdnih tal. Slava njegovemu spominu!
Ostre kazni v Rusiji. Revolucionarno sodišče je 200 nameščencev na vladikavkazkih železnicah obsodilo na smrt, ker so plenili že-1ezniŠke pošiljke. Kraja državnega
--- Bivša cesarica ZUa je izrazila željo, odpotovati v Švico, da bi bila liavzcčna pri operaciji slepiča enega njenih otrok. Naprosila je potem portugalske vladne zavezniške sile za dovolitev odpotovanja.
— Velita nesreča pri filciskj prerlsia-vi. V Hamburgu je ob priliki filmske predstave, pri kateri je sodelovalo tudi par sto otrok, prišlo do grozne eksplozije, katera jo zahtevala veliko človeških žrtev. Dosedaj so našli 11 trupel, od ranjencev pa, ki so jih prenesli v bolnišnico je že osem umrlo.
— Kova eksplozija v L«d\vigs-Jiaien«. V znani tvornici aniliiiskih pridelkov, kjer sc je pred kratkim Zgodila tista strašna katastrofa, ki je zahtevala tisoče človeških žrtev, je ponovno prišlo do eksplozije iti sicer se je razletela velika posoda s smodnikom. Na srečo ob tistem ča-su ni bilo prisotnih dosti delavcev, j tako da sta izgubila le dva človeka življenje, osem pa jih je bilo več ali manj težko ranjenih.
— Srečno mesto mora biti Bratislava.
Ce drugega ne, ima pa vsaj zelo pametne, iznajdljive ljudi, V mestu je bilo namreč izvoljenih — 6 županov, ki so vsi potrjeni, ki tudi vršijo svoje funkcije — en čas ta, en čas drugi. Pii občinskih volitvah namreč posamezne stranke nikakor niso mogle priti do rezultata glede izvolitve enega župana, zafo so v skrajni sili sklenile, da da vsaka po enega. In ljudje so s tem baje zelo zadovoljni.
— Prva obsodba v procesu JRa-doslavova na Bolgarskem je izpadla tako, da je dobil bivši član Rado-slavovega kabineta Uzunov tri leta zapora ter pol milijona levov denarne kazni. Uzunov je kaznovan kot krivec na tem, da je Bolgarsko v svetovni vojni zadela katastrofa.
— Nezaposlencev v Italiji je sedaj 473 216, med temi 93.914 žensk. Velika kriza vlada posebno v Lombardiji.
— Na Poljskem so našteli 2S milijonov 940.000 prebivalcev.
— Kapitalen rop v Krakovu. Razbojniki so napadli banko »Hermes«. Ubili so lastnika in dva nameščenca in težko ranili dve drugi osebi, ki sta bili slučajno navzočni. Banditi so uplenili kakih 1000 dolarjev in večje zneske drugih inozemskih valut Doslej jih še niso mogli izslediti.
— Plebiscit glede prepovedi prodaje alkohola nameravajo izvršiti v Švici. Glasovalo sc bo po občinah in po kantonih.
— Hyndmann umrl. Iz Angleške poročajo, da je umrl stari sodrug Hvndmami, eden najboljših ^ v vrstah angleških revolucionarnih rnar-x!stov in socialnih demokratov. Rodil se je leta 1842, iz meščanske rod-
imetja se na Ruskem sploh kaznuje s smrtjo,
— Eden najpametnejših načrtov je -isti, ki ga je znani avtomobilski industrijalec, velemiliarder in pacifist I1enry Ford predložil ameriški vladi: Ford namreč prosi, naj vlada s svojim vplivom doseže, da bo dobil od vseh držav vsa njihova vojna brodovja kot staro železo naprodaj, da bo potem iz njih dal izdelovati pluge in druge stroje, ki so človeštvu vsekakor koristnejši. — Vlada je nato odgovorila, naj bi Ford zgradil s svojim denarjem toliko vojnih ladij za ameriško mornarico in naj Ameriki s svojim denarjem pridobi toliko prostovoljcev za te ladje (ker ameriško ljudstvo za to ni pripravljeno), daji bo takoj mogoče napovedati vojno vsem državam ua svetu, poraziti jih in jim potopiti vojna brodovja. Nakar se bodo ista lahko še bolje porabila kot že preparirano staro železo.
— Lepo starost je dočakal neki Parižan Louis Dorgen, ki so ga te dni pokopali. Štel je 153 let —- bil je torej najstarejši med ljudmi — njegov prvi sin pa, ki ga je spremil na zadnji poti nosi že 11 križev. Pa ti križi niso ženske, temveč desetletja na njegovem hrbtu • ■ . Bog mu jih daj še enkrat toliko doživeti, da se mu bomo vsi čudili! In nam tudi!
— Naraščanje samomorov v Ameriki je zelo razvidno iz naslednje statistike: V prvih šestili mesc-ciii lanskega leta se je umorilo 2771 oseb, v istem razdobju tega leta pa je naraslo to število na 6509. Kot glavne vzroke lega pojava označujejo težko gospodarsko krizo v državi in vedno težji položaj revnejših slojev! Med samomorilci je 1932
ženskega spola. !u kar je najbolj
žalostilo, je to, da se je letos usmrtilo 507 otrok (med temi 293 deklic do 15 let), v tem ko jih je bilo lansko leto »samo« 225. Vzroki samomora med otroci so v splošnem šolski neuspehi in zapostavljanje po starših. Opažati je, da izberejo deklice kol usmrtilno sredstvo povečini strup, dečki pa revolver.
— Kako živi Wilson, Wilsou, da-si se ne bavi več z državnimi temveč z advokatskimi posli, je v Ameriki vendar še vedno ena izmed vodilnih glav. Ena izmed njegovih zaslug je, da je Amerika z Nemčijo sklenila mir, ker je on tako svetoval, ko so ga vprašali senatorji njegove demokraške stranke za svet, kako bi se naj pri tem vprašanju vedli. Wilson mnogo dela v svoji pisarni, posebno korespondence rešuje vsak dan toliko, da je naravnost čudno. Vsako popoldne se pelje ^ avtomobilom na sprehod, vsak večer poseti gledališče, kjer so mu z ozirom na njegovo starost pripravili posebno mehak sedež. Poslušalci mu večkrat priredijo viharne ovacije, kar ga očlvidno veseli. Sicer pa pravi, da ga to najbolj radosti, da se mu ni treba več baviti z državnimi posli. Wilson pa je seveda lisjak in tudi o kislem grozdju govori, kakor lisjak. Ko so ga vrgli s predsedniškega trona, sc je, kakor znano, naravnost jokal.
— Še vedno ja vročo v Ameri-riki. V Washingtonu pripeka n. pr. te dni sobice kakor v toplem poletju. •— Zato pa ni čudo, da je vse, kar prihaja z \va3hingtonske konference v svet kakor po solnčni kapi
zadeto, in da razpravljajo tam sa*
*,° ze*° vr°čih zadevah, 11. pr« bodočih vojnah.
rV ~ Banditi napadli vlak. »Prage«
. I1/ iaXlj’a iz Moravske Ostra-*
-Ve 'd dvajsetih med Staudingomi
in biramoergom vozeči poštni vlak
je v sredo takoj po njegovem odho«
du napadlo 5 fantov, od katerih sta
bba dva oborožena z browning-sa-i
mo/.resorna. Ko je stopil službujoč/
postni asistent proti njim, je eden
rooarjev ustrelil nanj in ga
mn.iL Zetezničarji so naposled
I71 TJriJeti tri roparje, katerim je
, o zluno> (!a ie v vlaku 200.000 I< denarja.
— Kako boš dolgo živel. Japonci imajo na to vprašanje odgovor, ki se sliši kakor deset zapovedi: 1.’ delal čim mogoče ua prostem, 2. jej samo enkrat na dan, 3. vsak dan se okop-' Iji v mrzli vodi, 4. nosi obleko iz giobega platna, 5. spi vsak dan ne manj kot šest ur, a tudi ne več ko£ sedem, 6. v nedeljo počivaj, 7. va-* ruj se strasti in notranjih razburjanj 8. oženi se, 9. ne delaj preveč, 10. ne govori preveč! — Poslušaj te za« povedi in boš zdrav in boš dolgo žh vel.
„Kres“, naš najlepši družinski me• sečnik je izšel S odru gl, ali ste naročeni nanj?
Društvene vesti.
Društvo stanovanjskih najemni, kov za Slovenijo s sedežem v Ljubi ijani, opozarja, da se vrši prihod-, nja javna odborova seja v sredo' dne 30. novembra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno cd 18. do 20. ure informacije Sv, Petra cesta št. 12, pritlično "desno.
Ko preeiiate „Naprei“, ga oddajte Vsšim prijateljem!
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepkujoče deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči »KlsaflukL, mnogo močnejši in bolj-ši kakor francosko žganje za drgne-*
nje rok, nosr, lirbta. in celega telesa,
kakor tudi kot kosmetikinn za negovanje kože. las in ust, skozi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skupno z za-i motom in poštnino za 48 K pošilja:! Eiigen V. Feller, Stubica donja. El-* satrg št. 252, Hrvaško.	de
Izjava.
Obžalujem in preklicujem kot neresnične žalitve, katere sem izrekel dne 9. julija t. 1. v kamniškem vlaku o g. Martinu Lubeju, vratarju v hotelu „Slon“, in se zahvaljujem g. Lubeju, da mi je odpustil.
Maks Fajdiga.
tu. Milim m m e
= HtGBTEOKH« ZfDRCCt 1 OMEJENO ZAVEZO. ==3 TISKOVINE Zfi S©IE, ŽliPAK-STVfl EK URfiišE. *3AJMOE»ER» NEJSE PLAKATE IM VflBSLS SKOSE IH VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
KAJMODERMEJSA USUEDB& ZA T5SK&HJE GfiSOPISOH,
BK©Šim EYS>.
5TEREOTIPIJA.
. S&HBREN
velika zaioga vsakovrstnega
USNJA
is boksa
na d e Ss ® S &
ko2, pee3?iffiftv, gsniiisili lafKjaesou
MESTNI TRG 6
Kapital ! 20,000 ©86 kron.
Rezerve okrog 6,000.000 fcron.
Slcmnska eskomptna banka
Podružnice: Novomcsto in Rakek.	LJ&&Melfža	§el©nfe&£?g©!fa SlilC® it. 1« Izvršuje vse bsnene transakcije najkulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.
Izdajatelj; Ivan Alliuar.
Jisk Učiteljske tiskarne v. Ljubljani,
Odgovorni urednik; Maks 2?.gaf<