OSREDNJA wtißTO XXXI, številka 2, 22.januar 1 9 9 9 Cena 2 6 9,0 0 S IT KI ČASOPIS !»«»»• ISSN D3SX-fimO 9 "770351 "814014 V 1 J P llljijljillll 1 ; 5 5 * t J 1' ! # f i S *«i ■* 1 >1 'tl M Sl» f ji < 1 j!j|| j j jjf j j I 'JI lil i If I £ jliflllf 1 I ® 'f ffLl la * IlilMli ii >’ t f 1 ’f 1 I! • ■ 4 J 1 F . *' 4 'f 1 i| J JP I if j i Ji j |ij|i?'i ilm |*f f'| ill; lin ul lil c"? JP 1 iftilBj 1 j 11H |||®W| JH-.J t ,1 f ||]> 1 ! j J 1 i ?! 11 ž% V‘ jlg|^ _• \ 1 S - 1 t|i f nm* vx Wr Mf' (■■S ' > f .- i : k Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ZA TEKMOVANJE V VELESLALOMU ZA TROFEJO OPULENA KURA" Tekmovanje bo dne 29.1.1999 ob 10. uri na smučišču LOŽEKAR v Logarski dolini POGOJI RAZPISA: 1. PRAVICO DO TEKMOVANJA IMAJO: * KMETI, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in njihovi nasledniki v starosti nad 16 let * ZAPOSLENI V ZADRUGI MOZIRJE * ZAPOSLENI V REPUBLIŠKEM ZAVODU ZA GOZDOVE OE Nazarje * ZAPOSLENI V SVETOVALNI SLUŽBI PE MOZIRJE 2. Tekmuje se posamezno ter ekipnopo Zadružnih enotah in Sindikalnih enotah. Za uvrstitev ekipe šteje 5 najboljših rezultatov. 3. Tekmuje se v kategorijah: ŽENSKE od 16 - 35 let nad 35 let MOŠKI od 16 - 35 let 36 - 45 let ____ 46-55 let nad 55 let SUPERSTAR (posebej vabljeni) Prijave sprejemamo v ZADRUGI MOZIRJE na telefonsko št. 831-521 int. 208 ga. Oblak Anica do vključno 27.1.1999. Zamudniki se lahko prijavijo na samem štartu 1 uro pred pričetkom tekmovanja. Žrebanje štartnih številk bo 28.1.1999 ob 12. uri v sejni sobi v ZADRUGI Mozirje. ISäjgliT.— V Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke želimo, da bi bil prenos plačilnega prometa v banko kakovosten, hiter in čim manj obremenjujoč za stranke. Želimo tudi, da bi naši komitenti s pridom uporabljali Evro storitve. S tem namenom bomo dne 22.01.1999 ob 11.00 v Hotelu Paka Velenje organizirali srečanje gospodarstvenikov Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter drugih področij. Gosta bosta: - mag. Peter Centrih, direktor plačilnih sistemov v Banki Slovenije, - g. Matjaž Ribaš, namestnik vodje projekta Evro v NLB, ki bosta odgovarjala na zastavljena vprašanja. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke TOM V2GQRHJI «BUBI«** r v • • g ^ Jf lecaii za: vf« - predšolske otroke - šolske otroke - najstnike - odrasle Informacije: VfiiEue\in OSREDNJA knjižnica TRETJA STEAM ISSN 0351-8140 \\ \\v Leto XXXI, št. 8, 23. januar 1999 Izhaja vsak drugi pe.töK\v\v's Us tanoviteyt Skupščina občine Mozirje ,izd^ey:w^x snN\\v\\\nN Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik \\V\ \V\\ '\\ Stalni sodelavci: ’ , \ Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, , Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik,.Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marjja Sodja-Kladnik, Franjo .Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetjjska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik ssS Računalniška obdelava: Tomaž Tržei^ei\\ \\v\nSNx Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 ;Fais: 063/833-2i^\;;; E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: . ase je Rokopise, objave, razp potrebno dostaviti v i najkasneje osem dni pred i2idom tekoče številke. ^Pc^innenju Ministrstvaza\\ informiranje RS št. 23/130-92 z dne ' 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ; Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje V skladu s pričakovanji smo se Zgomjesavinjčanipred štirinajstimi dnevi na referendumu odločno izrekli (vsaj tisti, ki smo šli na volišča) proti predlaganemu načinu financiranja gradnje tretje trboveljske termoelektrarne. Lepo in prav. Toda še lepše bi bilo, če bi se v tolikšni meri poenotili tudipri nekaterih drugih zadevah, ki so za razvoj naše doline še bolj pomembne. Na primer na področju turizma, kjer kljub številnim poskusom še vedno nimamo usklajene in kompleksne ponudbe. To se neposredno odraža v času zimske sezone, ko se, denimo, smučarji vozijo direktno na Golte in nazaj domov. Veliki večini njih še na misel ne pride, da bi se malce zapeljali v Mozirje, posedeli v kakšnem gostinskem lokalu, pobrskali po kateri od trgovin... Pa še ni tako zelo daleč nazaj, ko seje to redno dogajalo. Kje je torej napaka? Zagotovo je izvirni greh v (pre)slabi informiranosti gostov, ki pravzaprav ne vedo, kaj jim dolina sploh ponuja, čeprav je tudi res, da jim v primerjavi s turistično razvitimi dolinami ponuja bolj malo. Še vedno v dolini na ključnih mestih ni prevladalo spoznanje, da turizem zares potrebujemo oziroma daje v tem naša velika priložnost. Ni torej čudno, da smo samozadovoljni z obstoječim stanjem po povprečnih plačah padli povsem na dnov državnem merilu. Zbudi se, Zgornja Savinjska, in poglej, kaj se dogaja okrog tebe! Razvoj, razvoj, razvoj... Investicije, nova delovna mesta... Kajpa pri nas? Ko nekdo odpre nov lokal, mu z iskreno zgornjesavinjsko nevoščljivostjo zaželimo, da mu ne bi šlo preveč dobro. Če je koza crknila meni, naj pa še njemu! Dajte no, ljudje moji, tako zares nikamor ne pridemo! Tudi ‘jamranje”, kako je hudo in kako smo ubogi, nam ne bo nič pomagalo. Šele ko bomo sami prevzeli odgovornost za lastno usodo, hotno lahko delali spremembe. Vendar nekateri veliko raje poiščejo tisoč zunanjih vzrokov, zakaj to in to ni mogoče, kot pa da bi zastavili svoje znanje in energijo za napredek. Prihodnja številka Savinjskih novic bo izšla vjtetek, 5.februarja. Torej tik pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom. Priložili ji bomo že četrto izdajo Savinjskih rojenic, v kateri se bodo znova predstavili zgornjesavinjski amaterski kulturni ustvarjalci. Referendum o TET3: Velika večina Banka Celje: Pripravljena na evropske Šport center Prodnik: Nova pridobitev - savna.. 5 Lopata pri Celju; Nov bencinski servis OMV Istrabenza^^»^x»^K^ Logarska dolina: Okrepljena zimsko turistična ponud^a^^^\ LuČteV^ Odprli prvi- Občinski svet Solcavä:; V složnem delu so razvojne možnosti........... 8 Jakob Presečnik, poslanec državnega zbora: Aktualna dogajanja v p arlame ntu^:;, j Otroški parlament: Prijazni mediji za prijazen Bernarda Podlesnik z Ijubnega:^ “Bernarda, ponosni smo Intervju:^ Prof. p. Viktor Papež.:...:.;il4 Zgodovina in narodopisje: Zdravilni kamm^M^M^ Tema meseca: Za ženske Zgodovina in narodopisje: Z dravilni. kamnK^S^dL^ Intervju: Marko Kortnik, novi komandir PP Mozirje.... 19 NASLOVNICA Bernarda Podlesnik z Ljubnega Foto: Jože Miklavc Referendum o TET 3 Velika večina proti V nedeljo, 10. januarja, je v Sloveniji potekal referendum, na katerem so se volivci odločali o tem, ali sme biti država porok za najetje posojila za gradnjo tretje trboveljske elektrarne (TET 3). Po pričakovanju je bila volilna udeležba z izjemo zasavskih občin slaba. Na volišča je prišlo je 27,3 odstotka volilnih upravičencev. Zapredlagano finančno konstrukcijo gradnje TET 3 je glasovalo 19,76 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma, proti pa jih je bilo 78,04 odstotka. Neveljavnih je bilo 2,2 odstotka glasovnic. V mozirskem volilnem okraju, v katerega sodijo vse zgornjesavin-jske občine, se je referenduma udeležilo 4.541 volivcev oziroma 35,06 odstotka volilnih upravičencev. Na zastavljeno referendumsko vprašanje jih je samo 421 oziroma 9,27 odstotka odgovorilo pozitivno, proti pa jih je bilo 4.020 ali 88,53 odstotka. Po zagotovitvah predstavnikov elektrogospodarstva Sloveniji brez tretje trboveljske termoelektrarne ne bo zmanjkalo elektrike, saj stav Brestanici predvidena dva nova plinska bloka, jedrska elektrarna v Krškem bo po modernizaciji pridobila sto megavatov moči, do leta 2 004 pa bo končana tudi prenova elektrarn na Soči in Dravi. Ne glede na rezultat in mnenje stroke se kaže vprašati o ceni takšnega merjenja politične moči, saj je omenjeni referendum stal državo okrog 400 milijonov tolarjev. Če bo šlo tako naprej, bodo poslanci klicali volivce na referendum še zaradi najrazličnejših drugih vprašanj, kar pa v razvitih demokratičnih sistemih seveda ni praksa. Tam poznajo samo posvetovalne in poizvedovalne referendume, ki niso zavezujoči, in naknadne zakonodajne referendume, na katerih volivci sprejmejo ali zavrnejo že sprejeti zakon. Franci Kotnik Ljubno ob Savinji Bo tokrat Planinka prodana? Precej negodovanja in hude krvi je bilo med Ljubenci zaznavati v zadnjih letih, vsemu pa je bilo skupni imenovalec vprašanje “njihove” Planinke. Nekdanji paradni gostinski objekt kraja že vrsto let preživlja ponižujoče čase, v smislu gostinske ponudbe še prav izstopajoče, zadnji lastnik, Turist Nazarje pa je že nekaj časa v stečajnem postopku. Medtem sta imela lokal na Ljubnem vrokah že dva najemnika. O čit-no se tudi njima računica ni izšla. Kljub dejstvu, daje najemnina znašala le tretjino predstečajne. Stečajni upravitelj Harald Karner je prepričan, daje rešitev v prodaji objekta, najemništvo je namreč v trenutnih razmerah precej tvegana odločitev. Usoda Planinke torej do nadaljnega ostaja odprta. Po najnovejših informacijah naj bi bila prodajna licitacija še v mesecu januarju, upravičenci pa naj bi svoj lastninski delež uveljavili preko odškodninskih obveznic. Do takrat in prav mogoče tudi še v prihodnje pa bo objekt hvaležna tema govoric ter raznih, bolj ali manj upravičenih, sumničenj in pritožb. Zgodba torej, ki se vleče že vse predolgo. Slednje seveda ni kritika tistih, ki problem rešujejo v zatečenem stanju. Zgodba je drugačna, v temo zavita in že nekoliko postarana. Savinjčan .j.i.I.L...1.;..L....1.i.i....J.L...1.j.i.j..;.i.;..\.i.j..\.i- Nova internet SN stran http://www.savifij-ncmce-sp.si AKTUALNO, GOSPODARSTVO Banka Celje Pripravljena na evropske izzive V Banki Celje so zadovoljni s poslovanjem v minulem letu, saj so dosegli vse cilje, ki so si jih zastavili. Obseg poslovanja so povečali za 25 milijard tolarjev in se s 5,7-odstotnim tržnim deležem še utrdili na petem mestu med slovenskimi bankami, katerih število se je lani zmanjšalo na 24. Med najpomembnejše dosežke minulega leta v Banki Celje štejejo pripojitev Hmezad banke (zgodila se je 1. oktobra 1998), najetje dolgoročnega sindiciranega posojila v višini 20 milijonov DEM, ki ga je odobrilo šesttujih bank, znižanje aktivne obrestne mere za 2 do 5,4 odstotne točke, znižanje realne obrestne marže za 0,5 poena, razvijanje novih storitev, kot so bančno pismo, telefonsko in elektronsko bančništvo, prilaganje organizacijske strukture in tehnološkega okolje še bolj učinkovitemu poslovanju in razvoj novega integralnega informacijskega sistema z uvajanjem sistema tolarskega plačilnega prometa. V Banki Celje so ponosni tudi na zelo dobro bonitetno oceno, ki so jo izdelale tri mednarodne institucije in z njo celjsko banko uvrstile v kategorijo najboljših bank Srednje in Vzhodne Evrope. Ključni cilji Banke Celje za leto 1999 so: širitev poslovanja in približevanje komitentom s postopnim prenosom poslov v mrežo in obravnavo komitenta na enem mestu, aktivno vključevanje v izvajanje reforme plačilnega prometa z nudenjem vseh finančnih in svetovalnih storitev komitentom ter zagotovitev osnov in začetek razvoja lastne informacijske tehnologije. Banka Celje načrtuje, da bo v letošnjem letu poslovala kot samostojna in univerzalna banka, v smislu večje učinkovitosti, poslovnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja pa bo odprta za povezovanje in poslovno sodelovanje z drugimi bankami. Z odpiranjem predstavništev na tržno zanimivih področjih bo banka intenzivno širila svoje poslovanje na celotno področje Slovenije, hkrati pa želi ostati najmočnejša banka v celjski regiji. Aktivno bo proučevala možnosti uvajanja novih storitev (Davčno svetovanje, pokojninsko varčevanje, kapitalska zavarovanja) in s širitvijo mreže bankomatov pospeševala samopostrežno poslovanje. Z uvajanjem novih kartičnih storitev bo širila brezgotovin- sko poslovanje in nadaljevala z razvojem telefonskega in elektronskega bančništva. V skladu z navedenimi cilji Banka Celje v letu 1999 načrtuje 11-odstotno nominalno rast obsega bilančnega poslovanja, kar ob predpostavki 6,8-odstotne inflacije predstavlja štiriodstotno realno rast. Banka načrtuje tudi 12-odstotno nominalno rast zunajbilančnega poslovanja in šestodstotno rast plačilnega prometa s tujino. Prenos tolarskega plačilnega prometa v banke se izvaja v skladu z rokovnikom Banke Slovenije, ki je nosilec reforme plačilnega prometa. Banka Celje se aktivno vključuje v izvajanje omenjene reforme in bo v letošnjem letu po zaključenem testnem obdobju začela opravljati vse storitve plačilnega prometa za komitente. S pravočasno izdelavo lastne računalniške podpore namerava banka komitentom omogočiti ne le hitro in kvalitetno opravljanje plačilnega prometa, ampak tudi izvajanje plačil v celotni poslovni mreži banke oziromadirekt-no s sedeža podjetja. Banka Celje bo poleg širitve poslovanja z že uveljavljenimi plačilnimi karticami iz družine Activa začela z izdajo debetne kartice Maestro, ki bo nadomestila uporabo čekov. Kartica Cirrus Maestro bo namenjena poslovanju s tujino. Na osnovi pridobljene licence bo banka pospeševala tudi poslovanje s kombinirano kartico Visa. V pogojih vedno ostrejše domače in tuje konkurence ter zaostrovanja pogojev poslovanja se bo celjska banka trudila ne le ohraniti temveč tudi povečati svoj ugled v slovenskem in mednarodnem bančnem prostoru. Za zaupanje sedanjih in pridobivanje novih komitentov si bo po besedah generalnega direktorja Nika Kača prizadevala s kvalitetnimi storitvami, ažurnim in strokovnim delom, približevanjem storitev komitentom in pravilnimi poslovnimi odločitvami. Franci Kotnik PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje Telefon: (063) 898-170, Telefax: (063) 853-645 Koledar posebnih akcij ravnanja z odpadki v letu 1999 Z nami v čisto mesto! SEPTEMBER MAJ JANUAR Po 4 11 18 25 To 5 12 19 26 Sr 6 13 20 27 Če 7 JA 21 28 ft L 8 JL5 22 29 So 2_ 9 16 23 30 Ne 3 10 17 24 31 Ul Po 1 8 15 22 To 2 9 16 23 Sr 3 10 17 24 Če 4 11 18 25 Pe 5 12 19 26 So 6 13 20 27 Ne 7 14 21 28 I Po 1 8 15 CNI CM 29 To 2 9 16 23 30 Sr 3 10 17 24 31 Če 4 11 18 25 Pe 5 12 19 26 So 6 13 20 27 Ne 7 14 21 28 Q. < Po 12 19 26 To 6 13 20 Sr 7 14 21 28 Ce 1 8 15 22 29 Pe 2 9 16 23 30 So 3 10 17 24 Ne 4 11 18 25 Po A 24 31 To 11 18 25 Sr 12 19 26 Če 6 13 20 27 Pe 14 21 28 So T| 15 22 29 Ne 2 9 16 23 30 Po 6 m ro o 27 To 7 ■ '21 28 Sr 1 [ i '22 29 Če 2 9 16 23 30 Pe 3 10 17 24 So 4 lil 25 Ne 5 12 19 26 . Po 7 14 21 28 To 1 8 •] 29 Sr 2 C 1 m 30 Z Če 3 10 [j 1 24 Pe 4 11 18 25 So 1 12 19 26 Ne 6 13 20 27 OKTOBER Po 4 11 18 25 To 5 12 19 26 Sr 6 13 20 27 Če 7 14 21 28 Pe 1 8 15 22 29 So 2 9 16 23 30 Ne 3 10 17 24 31 1 Po 5 12 19 26 To 6 13 20 27 ( Sr 7 14 21 28 Ji Če 1 8 15 22 29 Pe 2 9 16 23 30 t So 3 10 17 24 31 Ne 4 11 18 25 GC lil ,Po 1 8 15 22 29 iTo 2 9 16 23 30 1ST-- 3 10 17 24 SE u > jCe 4 11 18 25 ! Pe 5 12 19 26 O |So 6 13 20 27 Z 'Ne 7 14 21 28 Po 2 9 16 23 30 . To 3 10 17 24 31 Pe 6 13 20 27 < So 7 14 21 28 Ne 1 8 15 22 29 M Po 6 13 20 27 E lil To 7 14 21 28 m Sr 1 8 15 22 29 SE ■ ■■ Če 2 9 16 23 30 lil o Pe 3 10 17 24 31 lil So 4 11 18 25 Q Ne 5 12 19 26 SPOMLADANSKO ČIŠČENJE CU Občina Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki(1.3. - 31.5.) H Občina Gornji Grad (3. 5.-12. 5.) I Občina Nazarje (13. 5. - 22. 5.) H Občina Ljubno (24. 5. - 31.5.) I Občina Luče (1. 6. -10. 6.) H Občina Solčava (11.6.-19.6.) ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV ■ Občina Ljubno (1.6. -12. 6.) OD VRAT DO VRAT (OKOLJA> H Občina Luče (14. 6. -19. 6.) EJ Občina Solčava (21.6. - 26. 6.) S Občina Gornji Grad (1.9. -11.9.) H Občina Nazarje (13. 9.-18. 9.) [D Občina Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki (20.9. - 30.10.) ZBIRANJE POSEBNIH ODPADKOV O Občina Solčava (14.6.) O Občina Luče (15. 6.) O Občina Ljubno (16. 6.) Občina Gornji Grad (17. 6.) O Občina Nazarje (18. 6.) O Občina Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki (13. 9.-15.9.) RTC Golte Ugodna smuka Po nekaj zaporednih zelenih zimah se v letošnji zimski sezoni rekreacijskemu centru Golte obetajo boljši poslovni rezultati. Sezona se je zaradi snežnih padavin pričela pred rokom, trenutno je snega na Golteh dovolj, tako da se lahko privrženci zimskih športov mozirskih planin. V zimsko športnem centru Golte so se na letošnjo zimsko sezono dobro pripravili. Poskrbeli so za naprave, opravili tehnične preglede in z optimizmom čakali na začetek, ki naj bi ga prinesel sneg. Sneg je v zadostnih količinah zapadel že pred uradnim začetkom zimske sezone, zato se je začetek premaknil na prve dni decembra. Delavci RTC Golte so uredili proge in ugodna smuka seje pričela. Že pred začetkom sezone so razprodali tudi nočitvene zmogljivosti. Sredi decembra je Slovenska razvojna družba, ki je večinski lastnik Golt, objavila prodajo svojega premoženja v paketu z ostalim premoženjem RS. Ker dražba ni bila uspešna, Golte še vedno nimajo znanega večinskega lastnika. Doslej ima definiranih 25 lastnikov, ki pa nimajo večinskega deleža. Da- lo konca naužijejo danosti turn nove dražbe, ki bo morda na Golte le pripeljal novega lastnika, ki bo voljan vlagati v razširitev infrastrukture, še ni znan. Direktor RTC Golte Marjan Prelog dosedanji potek zimske sezone ocenjuje z mešanimi občutki. S snegom, ki je zapadel v pr vili dnevih novega leta, se prava sezona zares začenja, saj bo mogoče urediti vse proge in pognati vse naprave. Z razgibanimi tereni se Golte uvrščajo med zanimivejša smučišča v Sloveniji. Žal jim vreme v zadnjih letih s snegom ni bilo naklonjeno. Zimska sezona 98/99 bi lahko ta vtis popravila, prav gotovo pa bi lahko na zasnežena pobočja, kakršna so sedaj, vrnila smučarje, ki so ta center že obiskovali, poleg tega pa pripeljala nove, ki bodo te danosti šele spoznali. Benjamin Kanjir GIP Vegrad Velenje d.d. Odlični rezultati Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Velenja uspešno prodira na mnoge evropske trge, kjer s svojimi izkušnjami in konkurenčnostjo dosega izvrstne poslovne rezultate. Sredi januarja je vodstvu podjetja pripravilo tradicionalni sprejem za poslovne partnerje, s katerimi gojijo dobre odnose in vzajemno ekonomsko korist. Zbrane v pivnici Martin Krpan v velenjskem nakupovalnem centru je najprej pozdravila pravnica podjetja, Hilda Tovšak. Za njo je spregovoril glavni direktor, Muharem Bolid. Vegrad v novo poslovno leto vstopa z ambicioznimi načrti, kar bo še utrdilo ugled uspešne družbe. V preteklem letu so s prvo skupščino delničarjev, ki je bila sredi septembra, zaključili lastninsko preoblikovanje. Na tej skupščini so izvolili nadzorni svet družbe in imenovali upravo. Na prvi seji nadzornega sveta so potrdili poslovne načrte in strategijo za naslednje pet-letno obdobje. Ena izmed smernic je tržna usmeritev v širši slovenski prostor, predvsem na področje Ljubljane, kjer že izvajajo nekaj obširnih projektov, enako se bodo usmerili proti Mariboru. Vegrad na zunanjem tržišču izvaja dela v Zvezni republiki Nemčiji, v Rusiji, na Hrvaškem, pripravljajo pa se na vstop v BiH. V pripravi imajo velik projekt z družbo Siab iz Stockholma, s katero sodelujejo že 18 let. Projekt se nahaja v južni Afriki. Z znanjem, pridobljenimi izkušnjami in ugledom bo Vegrad dobre poslovne rezultate dosegal tudi v bodoče. Takšni rezultati zagotavljajo obstoj ter finančno varnost delničarjev, ki so omogočili lastninsko preoblikovanje. Novoletni sprejem, ki so se ga udeležili direktorji podjetij, bank, predstavniki malega gospodarstva, obrti ter mnogi župani, so popestrili člani pihalnega kvinteta Akademije za glasbo iz Ljubljane. Benjamin Kanjir Šport center Prodnik v Juvanju Nova pridobitev - savna Šport center Prodnik v Juvanju je gotovo ena izmed šport-no-turističnih lokacij, ki jih obiskovalci Zgornje Savinjske doline najbolje poznajo. Ugodna lega ob regionalni cesti in reki Savinji je Ediju Jurjevcu pred mnogimi leti dala idejo o ponudbi čolnarjenja, ki se je odlično uveljavila. Kasneje so v pritličju gostinskega objekta uredili sodoben fitnes center, pred štirinajstimi dnevi pa so odprli še savno. Na priložnostni otvoritvi je Edi Jurjevec povedal, da se s tem načrti njihovega družinskega podjetja še ne zaključujejo. V načrtu imajo še ureditev solarija in masažnega salona, tako da bi bila tovrstna ponudba ne enem mestu zares popolna. ativno vlago le okrog štiri odstotke. Infrardeča savna je novost, ki prihaja izjaponske. Imajo jo tudi pri Prodniku in menda je šele šesta te vrste v Sloveniji. V tej savni, ki deluje na principu sončnih žarkov, vendar brez škodljivih UV žarkov, je temperaturanižja-od45 Dr. Žunter je savno ocenil kot zelo kvalitetno (foto: KF) 0 pomenu savne in njenem vplivu na človeški organizem je ob tej priložnosti spregovoril dr. Tonč Žunter, priznani zdravnik iz Nizke, ki ima svojo ambulanto z zasebno zdravniško dejavnostjo v Lučah. Kot je dejal, je savna za človeško telo koristna iz večih razlogov, med katerimi so zlasti krepitev srca in ožilja, višja poraba kalorij, pospešeno izločanje strupenih snovi z znojem in razbremenitev delovanja ledvic, pozitiven učinek na mišice in kožo, večja odpornost proti virozam, prehladom in gripi. Poznamo finsko in infrardečo savno. Prva je znana že več tisoč let. V njej dosega temperatura 90 do 110 stopinj Celzija, pri čemer pa relativna vlaga ne sme biti previsoka. Po Žunterjevih besedah je finska savna v Šport centru Prodnik odlična pr av zato, ker ima rel- do 65 stopinj Celzija. Ima nekatere prednosti pred finsko savno, keržarki prodirajo globlje v telo, povzroča izločanje večje količine znoja, energetsko je bolj varčna in jo je mogoče zračiti. Dr. Žunter je poudaril, da ima savna temvečji efekt, večji so temperaturni kontrasti (valjanje po snegu, tuširanje z mrzlo vodo), vendar to velja predvsem za finsko savno, medtem ko pri infrardeči savni ne sme biti tako ekstremnih kontrastov. Zelo pomemben je tudi počitek po savnanju, ki pravzaprav prinese glavni užitek celotnega postopka. Seveda v savni veljajo tudi določenapravilaobnašanja, s katerimi se je dobro seznaniti pred začetkom njene uporabe. Franci Kotnik Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065131 160 RAČUNALNIŠTVO Lopata pri Celju Nov bencinski servis OMV Istrabenza Pred tednom dni so ob avtocesti Vransko-Maribor tudi uradno odprli nov bencinski servis OMV Istrabenza, že 94. po vrsti v njihovi mreži bencinskih servisov. Tako kot že 58 prej so tudi servis na Lopati oddali v franšizni najem, saj sodi poslovanje po sistemu franšize med strateške opredelitve družbe. Bencinski servis na Lopati upravlja podjetje Javico iz Logarske doline, katerega lastnica je Martina Plesnik. Nov bencinski servis OMV Istrabenza je bil zgrajen v slabih štirih mesecih oziroma 115 dneh, poskusno pa so ga odprli že v zadnjih dneh lanskega leta. Ima šest otokov za točenje goriva, odprt pa je neprekinjeno 24 ur nadan.Vrednostnaložbe je znašala 350 milijonov tolarjev. Avtocestno postajališče Lopata je posebnost na slovenskih avtocestah, saj se bo OMV Istrabenzu na nasprotni strani s svojim bencinskim servisom pridružil konkurenčni ponudnik - Petrol. Jordan Klabjan, glavni direktor OMV Istarbenza, je na otvoritvi o tej neposredni kon- Trak pred novim bencinskim servisom je v navzočnosti Jordana Kiabjana prerezal celjski župan Bojan Šrot; desno Martina Plesnik (foto: F. Kotnik) kurenci dejal: “Z bencinskim servisom na Lopati stopamo v šesto desetletje razvoja svoje maloprodajne mreže. Naš celoten razvoj bi lahko komentirali kot trmasto prizadevanje za vzpostavitev konkurenčnih razmerij, zato je tovrstno soočenje za nas neke vrste doseganje cilja. Pri cenah goriv ne moremo tekmovati, zato pa razvijamo konkurenčne storitve. Lahko rečemo, da smo Slovenci na tem področju povsem enakovredni z evropsko ponudbo in jo celo presegamo.” Franšizing je sodoben sistem prodaje storitev in poslov, ki doživlja v svetu izreden razmah. V Zahodni Evropi posluje kar 99 odstotkov bencinskih servisov v franšiznem sistemu. OMV Istrabenz ga je v poslovanju svojih bencinskih servisov začel razvijati leta 1992. Tako, kot je značilno za franšizing v svetu, nudi tudi OMV Istrabenz svojim partnerjem uveljavljeno blagovno znamko, znanje in izdelan sistem poslovanja. Najemnikom nudi vso pomoč, ki je potrebna, da lahko poslujejo v skladu z njegovimi standardi. Najizdatnejša je podpora pri zagonu poslovanja, nato pa področni vodja OMV Istrabenza spremlja in usmerja franšizojeinalca ves čas , sodelovanja. V naslednji fazi gradnje postajališča na Lopati se bo servisu pridružilaše restavracija, v tretji fazi pa motel s prenočišči in DARS-ov muzej gradnje slovenskih avtocest. Kompleks bo s cesto in vso infrastrukturo neposredno povezan s Celjem. Sicer pa je v sklopu bencinskega servisa že sedaj posebej urejeno počivališče za voznike tovornjakov, kjer imajo tudi možnost uporabe telefona in telefaksa. Franci Kotnik Martina Plesnik: Restavracija z manjšim hotelom že letos Podjetjejavico d.o.o. iz Logarske doline je nosilec koncesije za izgradnjo avtocestnega postajišča na Lopati pri Celju, kot franšizojemalec pa je vzelo v najem tudi OMV Istrabenzov bencinski servis na tej lokaciji. Kaj o nadaljevanju gradnje pravi lastnica podjetja Javico, Martina Plesnik? To naj bi bil naš začetek tukaj na Lopati. V letošnjem letu imamo v načrtu gradnjo restavracije z manjšim hotelom, ki bo zelo atraktivne izvedbe. Upamo, da bodo dela zaključena do konca letošnjega ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. - Katere objekte poleg obstoječega bencinskega servisa torej zajema celoten projekt na Lopati? Celoten projekt se bo delal v dveh oziroma treh fazah. V prvi fazi, ki je zdaj najbolj pomembna, bomo zgradili omenjeno restavracijo z 250 sedeži, ki bo razdeljena v samopostrežno restavracijo in restavracijo s strežbo. V sklopu objekta bodo tudi konferenčni prostori in manjši hotel z dvanajstimi dvoposteljnimi sobami. - Lahko terminsko bolj natančno opredelite začetek gradnje? Z gradbenimi deli naj bi začeli v mesecu maju, seveda pod pogojem, da bomo do takrat uredili vso potrebno dokumentacijo, ki še manjka. Rešiti moramo tudi še nekaj odprtih vprašanj z DARS-om in če ne bo prevelikih težav z gradbenim dovoljenjem, bomo spomladi zares začeli s polno paro. Luče ob Savinji Cesta do Luč še letos? Vsakodnevni in tudi občasni koristniki ceste Ljubno - Luče že nekaj časa nekoliko skeptično opazujejo zastalo gradnjo na omenjenem odseku. Sedanji izvajalec del, gradbeno podjetje SCT iz Ljubljane ima sklenjeno pogodbo do konca maja. Do takrat naj bi Direkcija za ceste Republike Slovenije objavila razpis za novega oziroma starega izvajalca. Tajnik občine Luče Ciril Rose je prepričan, da bodo dela potekala naprej. Objavljena je bila tudi že namera o javnem naročilu in sicer v dolžini skoraj treh kilometrov. Predvidena dela naj bi državno blagajno stala 5 50 milijonov tolarjev, kot je slišati naj bi bila sredstva zagotovljena. To pa seveda pomeni, da bo cesta prenovljena skoraj do Luč in če se bodo predvidevanja uresničila, v praksi pomeni, da rabi država za rekonstrukcijo deset kilometrov dolgega cestnega odseka debelih deset let. Razen tega je v Lučah že precej časa prisoten problem obvoznice, s katero želijo razbremeniti ozka grla in zastoje, ki so v Lučah skorajda vsakodnevna težava, še posebej izrazita v poletnih mesecih. Na ministrstvu za okolje in prostor so izdelali študijo o izgradnji krajšega tunela, skozi katerega bi se stekale visoke vode Savinje. Dolžina predvidenega tunelaskozi Breznico naj bi bila okoli 70 metrov. Takšno rešitev podpira tudi prometno ministrstvo, saj naj bi modificiran model služil tudi cestni povezavi. V letošnjem letu naj bi pripravili predlog za izdelavo ustrezne tehnične dokumentacije in pridobili predpisana upravna dovoljenja za poseg v prostor, pristojni ministrstvi pa naj bi se medsebojno uskladili o financiranju tako vodnogospodarske kot cestne prometne ureditve. Savinjčan Logarska dolina Okrepljena zimsko turistična ponudba Logarska dolina si s svojo lego in naravnimi danostmi ne-prizivno zasluži laskav naziv najlepše predalpske doline v Evropi. Ta laskava ocena je seveda precejšen adut v promocijskem smislu, ni pa seveda dovolj. Prav slednjega se močno zavedajo v podjetju Logarska d.o.o. Po lanski nekoliko skromnejši beri zimskega turizma, vzroke gre iskati predvsem v pomanjkanju snega, pa so trenutno z letošnjo bero zadovoljni. Predvsem je pomembno, da je sneg zapadel pravočasno, tako da so imeli za božične in novoletne praznike dovolj gostov. Tako domačih kot iz sosednjih držav. Tudi sicer znajo v Logarski dolini dobro poskrbeti za zimskih radosti željne goste. Vztrajnejši lahko preizkusijo svojo kondicijo na lepo speljani 14 kilometrski tekaški progi, za romantike bo morebiti dobrodošlo naravno drsališče pred hotelom na Plesniko-vem travniku, s konjsko vprego vas popeljejo podobne, poskrbljeno pa je tudi za ljubitelje zračnih višav ki lahko poletijo z jadralnim padalom. Seveda v tandemu, pod budnim varstvom izkušenega jadralnega pilota. Novost letošnje zime je sankaška proga. Od slapa Rinke, pod Orlovim gnezdom, do hotela je speljana najdaljša. Manj zahtevni pase lahko preizkusijo nadveh krajših, je novost predstavil direktor Gusti Lenar. Kar tri kilometre vznemirljive vožnje s sanmi bo gotovo pritegnilo številne navdušence, ki bodo lahko prijetne sankaške preizkušnje združili z ogledom zaledenelega slapa Rinke. Naravno lepoto z pridom koristijo številni alpinisti iz cele Slovenije, spopad z ledeno mogočnostjo pa zagotovo zahteva celovito pripravljenega in izkušenega alpinista. V zadovoljstvo in občudovanje številnih gostov. V Logarski se seveda zavedajo, da je potrebno gostom in ostalim obiskovalcem nuditi poleg naravnih lepot in naštetega še kaj, zato že nekaj let organizirajo državno prvenstvo pasjih vpreg. Letošnjo tekmo bodo speljali 30. in 31. januarja, poleg najboljših slovenskih pričakujejo tudi tekmovalce iz tujine. Zares škoda, da jim jo je lansko zimo zagodlo vreme, bili so namreč v urniku za izvedbo tekme za evropski pokal. Izvedba le-te bi bila gotovo izredna promocijska priložnost, Gusti Lenar pa je trdno prepričan, da bodo slej ko prej uspeli pripeljati v Logarsko dolino najboljše evropske tekmovalce. Sicer pa podjetni Logarčani ne držijo križem rok. Že 28. februarja nameravajo izvesti tradicionalni tek na smučeh, začetek februarja pa je rezerviran za sankače. Na zares lepo speljani progi bodo izvedli odprto prvenstvo Solčave in za nameček še odprto prvenstvo občin Zgornje Savinjske doline. Logarska dolina je vteh zimskih dneh gotovo idiličen kot miru. Ravno pravšnji za družinsko in tudi individualno nabiranje energije ter sproščanje napetosti preobremenjenega vsakdana. Prijazni domačini znajo poskrbeti tudi za to plat. Vse predhodno najavljene skupine, ki si želijo ogledati slap in se s sankami dričati po nezahtevni progi, pa bodo za nameček v lastni režiji dostavili v podnožje Kamniško Savinjskih Alp. Savinjčan Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065131 160 RAČUNALNIŠTVO Luce Odprli prvi TIC Koncem decembra so v Lučah, v prostorih stare pošte, odprli vrata novega turistično informacijskega centra. Tu naj bi bil v bodoče tudi sedež podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o., ki je tik pred formalno registracijo. Direktor, v bližnji prihodnosti ustanovljenega podjetja, Marko Lenarčič je na otvoritvi TlC-a v Lučah s kratkim nagovorom pozdravil prisotne družbenike, predstavnike turističnih društev in ostale goste. Sledil je prikaz računalniškega programa, ki preko informacijskih ekranov v Lučah in Logarski dolini že seznanja turiste s ponudbo lučkega in solčavskega turističnega območja. V prihodnje bodo na podoben način večji kraji naše doline povezani med seboj in prekoTIC-a v Lučah s centralnim informacijskim sistemom Centra za promocijo turizma Slovenije. Direktor podjetja Logarska dolina d.o.o., Avgust Lenar, je zbranim nadalje predstavil delovanje TlC-a v Logarski dolini. Žal so se vrata dopadljivo urejene pisarne, ki si bo delila prostor z lučko knjižnico, za prvimi gosti zaprla in ostajajo zaprta. Po zagotavljanjih predsednice upravnega odbora se bodo prav kmalu spet odprla, zaživele pa bodo tudi akcije s spodbudnim ciljem - povečati število obiskovalcev Zgornje Savinjske doline in jim zagotoviti kvalitetne in usklajene programe aktivnosti. V preteklem letu je podjetje Zgornja Savinjska dolina d.o.o., in z njim vsi turistični subjekti v dolini, zaradi zavlačevanja z registracijo zamudilo veliko dobrih priložnosti na poti k že omenjenemu cilju. Držimo torej pesti, da bodo tokrat besede res postale stvarnost. Marko Slapnik Občina Nazarje Zaključna gradbena dela na novem šolskem objektu V Nazarjah gre gradnja novega šolskega objekta proti koncu. V teku so pleskarska dela in fina montaža elektroinsta-lacij, že pred novim letom pa je bil objekt priključen na toplovodno ogrevanje. Tehnični pregled je predviden sredi prihodnjega meseca. Med zimskimi počitnicami naj bi se v novi objekt že preselil en razred, s čimer bi obema paralelkama prvega razreda omogočili enoizmenski pouk. V času poletnih počitnic bo stekla adaptacija starega šolskega objekta, tako da bo pouk kombiniran med starim in novim delom. Gradnja telovadnice in ureditev okolice sta povezani s sredstvi ministrstva za šolstvo. Na Občini Nazarje intenzivno iščejo varianto, po kateri bi z gradnjo telovadnice pričeli še v letošnjem letu. Po besedah tajnika Jožeta Štiglica so se v minulih tednih ukvarjali predvsem z zaključkom toplovodne napeljave in s sanacijo po novembrskih poplavah. Most preko Drete v Kokarjah je saniran in normalno prevozen že od novega leta, v Kraš- Med najbolj aktivnimi na ah pa je sanacija mostu še v teku. novi šoli so v teh dneh Franci Kotnik pleskarji (foto: F. Kotnik) Občinski svet Solčava V složnem delu razvojne možnosti Solčave Župan Vojko Klemenšek in svetniki so na prvi delovni seji sveta jasno nakazali, da mislijo z delom za dobrobit občine resno. V tem svojstvu je jasno, da bodo z vso odgovornostjo uresničevali predvolilne obljube. Za začetek dela so morali sprejeti statutarni sklep, v katerem je jasno definirano delo župana, svetnikov in uprave. Statutarni sklep je začasni nadomestek za statut, ki naj bi bil sprejet do konca marca. Gre torej za pravni akt, brez katerega bi po zakonu ne smeli pravno zasedati in sprejemati odločitev. V Solčavi se zavedajo, da je čas denar, saj so po proceduralno statutarnem začetku potrdili odlok o turistični taksi. Za občino, ki veliko pozornosti namenja razvoju turizma, je odlok seveda precejšnjega pomena. Taksa znaša 140 tolarjev in je poenotena za vse občine Zgornje Savinjske doline. V preteklih letih so denar nakazovali na Občino Luče, sedaj pa se bodo sredstva zbirala na posebnem računu Občine Solčava. Nadaljevanje seje so solčavski svetniki namenih informaciji s ses- tanka županov in Upravne enote Mozirje, s katero jih je seznanil župan Vojko Klemenšek. Županja Ljubnega Anka Rakun naj bi skladno z zakonodajo pripravila predlog o plačah županov, ki naj bi bile na podlagi poenotenih kriterijev v največji meri uravnotežene. V Solčavi so se tudi odločili, da bodo ravnanje in odvoz odpadkov zaupali velenjskemu podjetju PUP. V sezoni naj bi odvoz vršili na celem območju občine, zaradi pretežno hribovitega območja pa za zimsko obdobje načrtujejo pobi- ranje na določenih mestih. Dosedanje kontejnerje bodo odpeljali v Velenje, v času pobiranja kosovnih odpadkov pa jih bodo ponovno začasno namestili. Kot je znano, so se župani pogovarjali tudi o možnostih skupnega komunalnega nadzornika. Način financiranja in pristojnosti le-tega naj bi predlog pripravil gornjegrajski župan Toni Rifelj. Na območju občin Zgornje Savinjske doline je še vedno nerešena delitvena bilanca po bivši občini Mozirje. Ustrezne predloge in rešitve naj bi v doglednem času pripravil Jože Kramer, župan občine Mozirje. Časa namreč ni ostalo prav na obilico, delitvena bilanca mora biti urejena do 30. septembra letos, v nasprotnem primeru bo zadeve uredila država. Trenutno začasno financiranje Občine Solčava bo potekalo preko ločenega skupnega računa z Občino Inče. Sredstva bodo nakazovana po dvanajstinah, osnova je lanskoletni proračun. Vsekakor je v interesu tako občine Solčava kot Luče,dav najkrajšem času potrdijo zaključni račun skupne občine Luče, sprejmejo proračune in zaživijo vsak na svojem. Seveda kot dobri sosedje, kar je župan Klemenšek še posebej poudaril. V Solčavi se namreč zavedajo, da je vodenje samostojne občine odgovorno in zahtevno delo, zato bo po potrebi dobrodošla tudi zunanja strokovna pomoč. Prav zato so razvojne možnosti Solčave v povezovalnem in ekipnem delu. V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sta bila poleg predsednice Romane Lukovič imenovana Vinko Slapnik in Alojz Lipnik, delo župana in občinskega sveta bodo nadzirali Franc Ošep, Stanko Štiftar, Darko Plesnik in Helena Krivec, za pripravo proračuna pa so odgovorni župan Vojko Klemenšek, Janez Čerček ter Gusti Lenar. Slednji je med izvoljenimi svetniki dobil na volitvah najvišjo podporo volilcev, zato mu po enotnem mnenju kolegov iz sveta pripada odgovorna funkcija podžupana občine Solčava. Savinjčan Kdo so krajevni svetniki po naših občinah Temeljita kadrovska prenova v krajevnih skupnostih Na novembrskih lokalnih volitvah so volivci v občinah Mozirje, Nazarje in Gornji Grad poleg županov in občinskih svetnikov volili tudi člane svetov krajevnih skupnosti. V mozirski občini sta krajevni skupnosti dve, v mizarski in gornjegrajski pa po tri. Svetniki občine Solčava z županom Vojkom Klemenškom (foto: Ciril Sem) V Krajevni skupnosti Mozirje so volivci naklonili zaupanje Stanislavu Krajncu, Alojzu Zavolovšku, Jožetu Acmanu, Vidi Petrovič, Romanu Čretniku, Mihaelu Kovaču, Leopoldu Mikeku, Jožetu Br-ezovniku in Avgustu Strnišniku. Svet krajevne skupnosti je nato za svojega predsednika izbral Romana Čretnika. Na Rečici ob Savinji je sestav novega sveta krajevne skupnosti naslednji: Ivan Prislan, Peter Kolenc, Vincenc Jeraj, Jože Žlebnik, Vinko Rakun, Marjana Rakun Jurič, Janko Žuntar in Boštjan Kolenc. Predsedniško mesto je zasedel Peter Kolenc. V Krajevni skupnosti Nazarje so volivci za predsednika neposredno izvolili Mateja Pečovnika, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu, člani sveta KS pa so postali: Stane Kotnik, Milan Matko, Roman Dobovičnik, Toni Cigale, Aleksander Klemše, Roman Goltnik, Stanko Ramšak, Dušan Praznik, Rajko Časi in Franc Šemenc. V Kokarjah je bil za predsednika sveta KS izvoljen Anton Blatnik, ostali krajevni svetniki paso:Jože Bricelj, Zvone Poličnik, Zvonka Zakrajšek, Leopold Škotnik, Matjaž Ugov- šek in Antonjanžovnik. V Šmartnem ob Dreti so volivci potrdili zaupanje dosedanjemu predsedniku Franju Remicu, njegovi sodelavci v svetu krajevne skupnosti pa so: Dore Slapnik, Božo Govek, Melita Mikek, Martina Zakrajšek, Srečko Štrukelj, Franc Praznik, Janez Zabreznik injure Ugovšek. Svet KS Gornji Grad šteje pet članov. Na rednih volitvah 22. novembra lani so bili izvoljeni Ivan Ugovšek, Rajko Zavolovšek in Marko Jelšnik, na naknadnih volitvah 6. decembra pa še Jože Božič injakob Filač. Na konstitutivni seji sveta je bil za predsednika izvoljen Jakob Filač. V tričlanski svet Krajevne skupnosti Bočna so bili izvoljeni Marko Potočnik, Ivan Ročnik in Majda Remic, ki so za predsednika izbrali Marka Potočnika. Tri člane šteje tudi svet Krajevne skupnosti Nova Štifta, v katerega so bili izvoljeni Ivan Belaj, Jelka Petek in Ksenija Petek. Novi predsednik sveta KS Nova Štifta je Ivan Belaj. Občine Ljubno, Luče in Solčava nimajo krajevnih skupnosti. Franci Kotnik Mozirje, Rečica Kabelska TV (menda) bo Želja če že ne pravica vsakega posameznika je, da sprejema v svojem domu čist televizijski signal, ki mu omogoča spremljanje raznih TV programov. To pa v krajih Zgornje Savinjske doline zaradi konfiguracije terena ni tako enostavno. Marsikateri Zgomjesavinjčan dobi zato v svoj dom popačen signal, posledica je slaba slika, ki povzroča slabo voljo in nezadovoljstvo. Marsikdo si je zato omislil satelitsko anteno, ki lovi nekatere programe, ki jih TV hiše oddajajo preko satelitov. Vse prevečkrat je moten tudi takšen sprejem, saj na signale vpliva vreme. Trajnejša rešitev je tako le kabelski sistem. Mnogi kraji po obeh dolinah so si zgradili kabelsko-razdelilne sisteme, ki so jih nato dali v upravljanje kabelskim operaterjem. Le-ti jim zagotavljajo dober in nemoten sprejem. Večina teh krajevnih sistemov je trenutno v upravljanju podjetja Elektro Turnšek iz Celja. Za tega operaterja so se pred novim letom odločili tudi na mozirski občini. Turnšek je nudil najboljše pogoje v smislu razširitve sistema, posodobitve obstoječega in ugodne naročniške cene. Seveda pa brez zapletov ne gre. Prvi del širitve obstoječega sistema je bil predviden za naselji Ljubija in Loke. Z deli bi morali pričeti septembra ali oktobra lani. Pa ni šlo. Potrebno je bilo pridobiti razna dovoljenja, ki pa jih kar ni in ni bilo. Konec oktobra je bil v Mozirju zbor krajanov. Tam je upravitelj sistema, Janko Turnšek obljubil, da bodo z deli pričeli takoj po prvem novembru. Pa se je zopet zataknilo. Prišle so poplave, ki so uničile dobršen del kabelskega sistema med Celjem in Laškim. Potrebno je bilo zamenjati mnogo delov, za Mozirjane pa je to pomenilo znano zakasnitev. Nov sestanek je bil 12. januarja letos. Sestali so se župan občine Mozirje,Jože Kramer, predsednika KS Mozirje in Rečica ter Janko Tlirnšek. Turnšek je zamudo argumentiral poleg poplav tudi z nepri-dobljenim gradbenim dovoljenjem. Obljubil je, da bodo dela v Ljubiji stekla takoj v začetku februarja, sledila bo razširitev v Lokah, kasneje pa v sodelovanju s Telekomom tudi v Varpoljah in Spodnji Rečici. Do objave članka je Tlirnšek gradbeno dovoljenje že pridobil, edina ovira tako ostaja vreme in temperature, ki se ne smejo spustiti pod 10 stopinj pod ničlo. Pretekli teden se je sestal tudi gradbeni odbor za gradnjo novega mostu preko Savinje v Loke. Projekte, ki naj bi bili gotovi sredi februarja, izdeluje mariborsko podjetje Ponting. Izdelava mostu je predvidena na zgornji strani obstoječega, tako da obvoz med gradnjo ne bo potreben, saj bo sedanji ves čas v funkciji. Nov most bo širok osem metrov in 10 centimetrov, dolg pa 42 metrov. Izdelan bo v loku, brez vmesnih podpornikov. Sam most bo predvidoma stal okoli 45 milijonov tolarjev. Benjamin Kanjir Ljubno ob Savinji Zdravo gospodarstvo Na sprejemu, ki ga je županja Anka Rakun pripravila za direktorje in vodilne gospodarstvenike, ki delujejo na območju občine Ljubno, so se sogovorniki pogovarjali predvsem o možnostih sodelovanja. Direktorji so bili seznanjeni s poslovanjem občine v preteklem letu, temeljna naloga vseh pa bo tudi v prihodnje ohranjanje delovnih mest. Razveseljivo je, da največja gospodarska subjekta, Iskrin obrat in kovinska industrija, zaključujeta poslovno leto z dobičkom. Uidi sicer so trendi poslovanja ljubenskega gospodarstva stabilni, kar je seveda pomembno tudi z vidika financiran- ja občine. Z novelo zakona o lokalni samoupravi bodo občine po novem od države dobile samo toliko finančne izravnave kolikor prihodkov bodo z lastnimi prilivi tudi same zagotovile. Sistem financiranja občin bo kot kaže zagotavljal možnost relativnega razvoja predvsem občinam z zdravim gospodarskim zaledjem. Savinjčan Most na Kropi Začasna rešitev Odpravljanje posledic novembrskih poplav je v občini Gornji Grad terjalo precejšnje napore, ki so seveda praviloma povezani z denarnimi sredstvi. Za večino je bil gotovo največji problem porušen most preko Drete na Kropi, ki je popolnoma ohromil pretok prometa med Gornjim Gradom in Bočno. Z angažiranjem gornjegrajske nikov zemljišč in dokumentacija, občine in Direkcije za državne ceste Republike Slovenije je bil v dneh pred božičem postavljen vojaški most, ki omogoča enosmerni promet. Rešitev je seveda začasna, pristojni so namreč že začeli priprave na gradnjo novega betonskega mostu, ta naj bi stal tik ob začasnem. Za takšno rešitev so potrebna soglasja last- vsekakorpanaj bi bil nov most zgrajen še letos. Poleg mosta na Kropi v Gornjem Gradu nameravajo letos graditi tudi most v središču kraja. V kolikor ne bo nepričakovanih zapletov, bodo dela zastavili v marcu, most pa naj bi bil dokončan v petih mesecih. Savinjčan Krajevna skupnost Kokarje V novi mandat s svojim grbom in zastavo V zadnjem tednu pred novim letom so se na pobudo prejšnjega predsednika sveta KS Petra Korena na skupni seji sestali člani starega in novega sveta Krajevne skupnosti Kokarje. Seja ni imela obsežnega dnevnega reda, saj je bil njen namen predvsem v tem, da prejšnji svetniki novim simbolično predajo svoje poslanstvo. Bivši predsednik Peter Koren vošči novemu predsedniku KS Kokarje Antonu Blatniku uspešno delo (foto: F. Kotnik) To so tudi storili. Peter Koren je vsem članom novega sveta KS čestital za izvolitev in jim zaželel čimbolj uspešno delo. V grobem je preletel delo sveta, ki ga je vodil dve leti, in ocenil, daje bilo uspešno. Novi svet bo moral nadaljevati začete projekte, kar še zlasti velja za obnovo dvorane in prizidek kokarskega zadružnega doma in za izgradnjo športnega parka na Lazah. Za realizacijo navedenega se bo novi svet KS po besedah njegovega predsednika Antona Blat- nika trudil po najboljših močeh. Ob tej priložnosti so na drogove pred zadružnim domom obesili državno, občinsko in krajevno zastavo. KS Kokarje ima namreč sedaj svojo zastavo in grb, v katerem so elementi občinskega grba in lonec kot simbol zadrečkih lončarjev ter kokarska božjepotna cerkev. Skupno sejo so svetniki v zaključnem delu izkoristili za prednovoletno srečanje. Franci Kotnik Jakob Presečnik, poslanec v Državnem zboru RS Aktualna dogajanja v parlamentu Za nami so dnevi, ko smo na vseh področjih potegnili črto pod preteklo leto, tako na osebnem, družinskem, poslovnem, kulturnem, športnem, pa med ostalim seveda tudi na področju upravljanja s to našo državo. Analitikov slednjega ne manjka, ne manjka pa tudi razprav o tem, ali je sedanja koalicija tista ta prava, ali bi bila katera boljša. Osebno sicer mislim, da je najboljša od realno možne, pa tega stališča ne mislim vsiljevati nikomur. Važni so seveda rezultati in po tem se tudi vsako delo ocenjuje. Za zadnje obdobje preteklega leta bi iz parlamentarnih logov omenil predvsem dva dogodka, to je sprejem Zakona o davku na dodano vrednost in sprejem proračuna RS za leto 1999- Prvi v tem trenutku (veljati bo pričel 1. julija letošnjega leta) vnaša mnogo negotovosti pri poslovanju firm, ljudje pa se bojijo predvsem podražitev. Osebno sem prepričan, da bodo različne davčne stopnje problem omilile in da bo uvedba davka na dodano vrednost minimalno vplivala na inflacijo. Je pa uvedba DDV eden od prioritetnih zakonov, ki jih moramo prilagoditi evropskim ne glede na to, kdaj bo Slovenija postala del Evropske skupnosti. Uvelj avitev zakona je za poslovanje z Evropo potrebna že danes. Drugi, to je sprejem proračuna za leto 1999, pa je pomemben za samo funkcioniranje države, lokalnih skupnosti in gospodarstva v celoti. Pomembno je tudi to, daje bil proračun sprejet v sicer predpisanem rok u (pred novim proračunskim letom), pa vendar po dolgih letih prvič, saj je bil že celo vrsto let šele med letom, na katerega se je nanašal, v letu 1997 celo tik pred koncem leta. Pravočasni sprejem je skoraj pomembnejši od vsebine (žal tudi letos vsebuje negativno pokritost odhodkov s prihodki in povečuje zadolževanje države), saj pomeni pravočasno pripravo investicij tako na državnem kot na lokalnem nivoju, da omenim samo najpomembnejše. In kje se v tem proračunu najde Zgornja Savinjska dolina? Najpomembnejša faza pri pripravi proračuna je vsekakor sama priprava predlogov po ministrstvih in nato koalicijsko usklajevanje. K sreči pri tem usklajevanju na nekaterih, za dolino pomembnih področjih tudi sam sodelujem (seveda tudi dr. Franc Zagožen). Z zadovoljstvom ugotavljam, da so se končno v lanskem letu nadaljevale aktivnosti na cesti Ljubno - Luče, pričela se je izgradnja ceste proti Pavličevemu sedlu, kar nekaj kilom- etrov cest je dobilo novo asfaltno prevleko, zgrajen je bil jez v Strugah, pred zaključkom je jez v Spodnji Rečici, pričele pa so se tudi nekatere pomembne šolske investicije. In kaj se bo dogajalo v letu 1999? Nadaljevala se bo izgradnja ceste Ljubno -Luče, ceste proti Pavličevemu sedlu, v gradnjo gre most v Gornjem Gradu, pripravljala se bo izgradnja novega mostu na Kropi (ob sedanjem začasnem), dokončan bo Graščinski jez (Špendetov jez) v Spodnji Rečici in jez na Ljubnem, nadaljevale pa se bodo tudi šolske investicije. Kaže, da je tik pred razrešitvijo tudi problem mejne točke prehoda Pavličevo sedlo. Po diplomatski poti bo ta problem razrešen in nadejamo se lahko odprtja prehoda v letu 2000. Tu se kaže, kako pomembno je, da imamo naše ljudi (gospoda Jožefa Jeraja) na pravih mestih tudi v diplomatskih in konzularnih predstavništvih v tujini. Še na nekaj bi rad opozoril. Na mojo pobudo (kot predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje) smo se 11. januarja v Celju sestali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor z ministrom dr. Pavletom Gantarjem, predstavniki vodarske stroke, najbolj prizadetih občin ter člani odbora na temo “Poplavni dogodki v oktobru in novembru 1998 - Sanacijski program in dolgoročni ukrepi za manjšo poplavno ogroženost”. Zadnje poplave so bile dovolj tehten razlog za temeljit razmislek in trezno ukrepanje, kar je pomembno tudi za našo dolino. O tej temi in še o drugih, ki bodo aktualne v januarju bom poročal v eni od februarskih številk Savinjskih novic. Vsem bralkam in bralcem in uredniškim sodelavcem želim mnogo uspehov v letu 1999 z željo, da me pokličejo ter seznanijo s svojimi pobudami. Če ocenite, da lahko kak problem pomagam razrešiti, bom to z veseljem storil. To velja tudi za občine, ki v večini primerov te možnosti sodelovanja ne koristijo ali se je poslužujejo v minimalni obliki. Izkoriščam pa tudi to priliko, da se vsem Zgornjesavinjčanom, s katerimi sem sodeloval v preteklih letih pri mojem dosedanjem delu v prejšnji občinski upravi in nazadnje kot župan občine Mozirje, za to sodelovanje in pomoč iskreno zahvalim. POLITIKA, ORGANIZACIJE Otroški parlament Prijazni mediji za prijazen svet V začetku decembra lani, bil je ponedeljek, je bilo v veliki dvorani državnega zbora živahno kot že dolgo ne. Po letu dni je namreč spet zasedal nacionalni otroški parlament, ki ga je sestavljalo 172 mladih “poslank in poslancev”. Zbranim mentorjem in gostom so predstavili svoj pogled na medije in vlogo, ki jim jo pripisujejo. Gostje, med katerimi so bili tudi častni pokrovitelj otroškega parlamenta Mitja Meršol, ministra Slavko Gaber in Mirko Bandelj ter predstavniki angleške organizacije Save the children, so izvedeli, da slovenski otroci gledajo televizijo v povprečju 20 do 36 ur na teden. Večina staršev jim pri tem ne postavlja omejitev, vpliv učiteljev pa je minimalen. Mladi, ki se sami marsikdaj bolj zavedajo (ne)zdravega gledanja televizije kot odrasli, so tokrat želeli opozoriti vse tiste, zlasti pa starše, ki naj bi jim dajali dober zgled. Tudi mozirski osnovnošolci so imeli v nacionalnem parlamentu svoja predstavnika. To sta bila Vasja in Suzana, ki so ju izvolili na zasedanju šolskega parlamenta, ki je bilo le nekaj dni pred nacionalnim. Tudi mozirski šolarji so ob tej priložnosti razpravljali o vlogi in vplivu medijev. Anketa, ki so jo naredili, je pokazala, da je televizija med mediji, ki privlačijo otroke, absolutno na prvem mestu. Nekateri jo gledajo zgolj iz dolgočasja, nekateri pa se želijo preko televizije tudi izobraževati. Med najbolj priljubljenimi TV oddajami so komedije in kriminalke, najbolj nepriljubljena pa so oglasna sporočila. Po mnenju anketirancev je v televizijskem programu preveč nasiljain premalo poučnih oddaj, toda četudi slednje že so na sporedu, se večina raje odloči za oddaje z zabavno vsebino. Tudi mozirski osnovnošolci so bili kritični do svojih staršev, ker jim ne postavljajo praktično nobenih omejitev pri gledanju televizije, poleg tega pa tudi sami preveč časa preživijo pred TV sprejemniki. Na rezultate ankete naj bi starše opozorili učitelji, ki naj bi poudarili tudi željo šolarjev, da bi se starši z njimi več ukvarjali. V bistveno manjši meri kot televizija so za mlade privlačni ostali mediji: radio, časopisi, revije. Posebno mesto v tej paleti si ustvarja internet, ki pa še ni dostopen tolikšnemu številu učencev, da bi ga lahko bolj temeljito ocenili. Kljub temu je že sedaj jasno, da lahko ima internet poleg pozitivnih učinkov raziskovanja po svetovnem spletu zaradi nekontrolirane vsebine najrazličnejših strani tudi negativne učinke. Za temo otroškega parlamenta v letu 1999 so mozirski osnovnošolci predlagali odnose s starši ali pa šolski sistem v prihodnosti. Franci Kotnik Godba Zgornje Savinjske doline Novoletni koncert Godbenice in godbeniki Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline so pred koncem leta 1998 izvedli novoletni koncert. Ta koncert je tradicionalen, z njim pa želijo mladi glasbeniki, pod vodstvom Francija Goljufa, obiskovalcem in vsem, ki jih podpirajo, polepšati novoletne praznike in jih z glasbo popeljati v novo leto. Da je glasba resnična govorica srca, nam najlepše dokazujejo člani zgornjesavinjske godbe na pihala. S svojo predanostjo igranju iz tedna v teden poustvarjajo vedno nove in nove melodije, ki popestrijo prenekat- zavest, najprej njim samim, takoj nato pa tudi ostalim, ki so se udeležili koncerta. Izvajanje je bilo dodelano, kakor pač mora biti in kakor pristoji ansamblu z renomejem, kakršnega so si v lanskem letu ustvarili na Franci Goljuf je s svojimi godbeniki znova navdušil občinstvo (foto: Ciril Sem) ero kulturno prireditev, ki bi bila brez njihove prisotnosti precej okrnjena. S tradicionalnimi novoletnimi koncerti godbeniki pod neutrudnim vodstvom Francija Goljufa že dolga leta razveseljujejo svoje pristaše ter naključne obiskovalce. Njihovo gromoglasno, a ubrano izvajanje vedno zimzelenih melodij v dvorani mozirskega kulturnega doma na zadnjo nedeljo v letu 1998, je dvignilo samo- Polzela, Velenje in Grmovje Obisk v domovih Kot vsako leto v času božično novoletnih praznikov so člani mozirskega društva upokojencev in zgom jesavinjskega medobčinskega društva invalidov tudi konec lanskega leta obiskali njihove člane, ki prebivajo v domovih upokojencev na Polzeli, v Velenju in Grmovju. Ostarele v domovih na Polzeli, v Velenju in Grmovju je pozdravil tudi mozirski župan Jože Kramer državnem tekmovanju. Njihovo znanje, prežeto z virom mladosti, jih je popeljalo med najboljše v državi, žal pa za druženje med njimi zgornjesav-injski godbeniki nimajo dovolj finančnih sredstev. Za kaj takšnega bi potrebovali močnega sponzorja, kipa ga v današnjem času skorajda ni moč dobiti. Tako jim ostane le to, da igrajo. Benjamin Kanjir Bilo je lepo, sončno sobotno popoldne. Obiskovalcem se je pridružil tudi mozirski župan Jože Kramer, ki je iskrenim željam za obilo zdravja, veselja, sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1999 dodal še obljubo, da si bo po najboljših močeh prizadeval, da se dom za ostarele občane v Zgornji Savinjski dolini čimprej zgradi. Koliko lepše bi bilo, če bi lahko jesen življenja preživeli v domačem okolju! Predstavniki obeh društev so svoje člane ob tej priložnosti skromno obdarili, še posebej pa so jih razveselili z enournim koncertom, ki so ga izvedli člani upokojenskega pevske- ga zbora iz Mozirja pod vodstvom Antona Acmanastarejšega. Koncert so priredili v domovih na Polzeli in v Velenju, kjer so bili vsi njuni stanovalci, ki so lahko spremljali ubrano petje Mozirjanov, navdušeni in razigrani. Ob koncu so skupaj z zborom zapeli venček narodnih. Zahval in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Predstavnice stanovalcev domov so se ganjene zahvalile za obisk in lepe želje ter enkratno doživetje ob poslušanju zborovskih pesmi z željo, da bi tovrstna srečanja priredili večkrat in ne samo enkrat letno. Anton Gračner Sožitje Mozirje Novoletno srečanje V petek, 15. januarja, so se v jedilnici OŠ Mozirje letos nekoliko kasneje srečali duševno prizadeti otroci, njihovi starši, skrbniki, sorodniki in prijatelji ter strokovni delavci. Ravno na ta dan je bila tudi šesta obletnica ustanovitve Varstveno delovnega centra Mozirje. Prisrčnemu pozdravu in lepim željam ob novem letu predsednice društva Darinke Marolt je sledil kulturni program. Najprej so nastopili varovanci VDC Mozirje, ki so na svoj poseben, a lep način zapeli slovenski narodni pesmi. Vzpodbuden aplavz vseli prisotnih jim je poplačal ves trud, saj so morali za svoj nastop veliko vaditi. Nato so z razigranimi skladbicami na klavirju la, ki jih je podarilo podjetja BSII Hišni aparati iz Nazarij. Po uradnem delu srečanja so vsem postregli z okusno večerjo; tako se je popoldan prevesilvprijeten večer, ko so za sproščeno vzdušje z glasbo poskrbeli Darko Atelšek, Franci Skok Varovanci VDC so zapeli pod vodstvom Vilme Marčinko (foto: Ciril Sem) nastopili učenci Glasbene delavnice Osminka pod vodstvom Mire Kele-men. Zadnja sta nastopila harmonikarja Luka in Darjan. Z živahnim ritmom sta razgibala vse prisotne, ki so jima navdušeno zaploskali. V prijetnem vzdušju so nato razdelili darila. Lepa gesta gospe Zagerjeve, ki jena lastno željo za vse otroke sama pripravila darilca in veliko košaro bonbonov in sadja, je vse razveselila in utrdila v prepričanju, da s svojimi težavami niso sami. Uidi v društvu so za vse pripravili lepa novoletna dari- in Marko Atelšek. Najbolj pogumni so se ob zvokih glasbe veselo zavrteli. V pogovoru z otroki sem na njihovih obrazih in v iskrečih očeh ter njihovih besedah, ki so bile polne hvale, lahko opazila, kako znajo biti hvaležni za vsako pozornost. Druženja, kakršno je bilo petkovo, pomenijo tako prizadetim kot njihovim najbližjim sprostitev in vzpodbudo za premagovanje težav v njihovem vsakdanjiku. Vesna Banjevič KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ" MOZIRJE EGIPT, SINAJ, JORDANIJA PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI SOBOTA: 30.1.1999 OB: 18.00 V KINODVORANI MOZIRJE Vodi: p. PETER LAVRIH VLJUDNO VABLJENI! Medobčinska zveza kulturnih društev Izvolili novo vodstvo V zadnjem obdobju, po ustanovitvi območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo pa še posebej, je bil položaj in sploh obstoj Medobčinske zveze kulturnih društev precej nejasen. Določene naloge so se prenesle na območno izpostavo, katero operativno vodi Ivana Žvipelj. Po novem zakonu o društvih ima MZKD status društva in deluje pod enakimi pogoji kot vsa kulturna društva. Thdi financiranje programa bo moralo potekati iz sredstev proračunov občin tega območja. Predstavniki društev so se dogovorili, da bodo do konca januarja zbrali vse programe kulturnih društev, iz katerih bodo izbrani projekti vključeni v vsebinski program MZKD za leto 1999. Za najzaslužnejše kulturne delavce bodo ponovno pripravili priznanja. Dolgoletna praksa je z uvedbo lokalne samouprave ugas- nila, mnenje društvenih predstavnikov pa je bilo enotno, daje tozadevna pozornost še najmanj, kar si določeni kulturni delavci zaslužijo. Po razrešitvi dosedanjih organov MZKD so za novega predsednika izvršnega odbora izvolili Berta Savodnika iz Mozirja, delo tajnice bo opravljala Ivana Žvipelj, v izvršni odbor pa so bili izvoljeni Jože Grudnik, Majda Časi, Katja Kle-menšek, Slavica Suhoveršnik, Marija Rihter, Viktor Kovač in Milena Cigale. Savinjčan Pust Mozirski Priprave na letošnji pustni karneval Pred tednom dni, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani društva Pust Mozirski. Ob skoraj 100-odstotni udeležbi “pustnakov” so se občnega zbora udeležili tudi mozirski županjože Kramer, predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in predsednica domačega turističnega društva Mojca Finkšt. Iz letnega poročila je razvidno, da je društvo delovalo aktivno in plodno ne samo v času pusta ampak tudi preko celega leta. Tildi finančni rezultat za leto 1998 je pozitiven. Kot vsako leto je Pust Mozirski tudi lani pripravil dober pustni program s karnevalom. Med letom so se “pustnaki” udeležili promocije mozirske občine na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, srečanja avtohtonih pustnih skupin na Ptuju, predstavitve Mozirja na srečanju turističnih društev v Celju in snemanja televizijske oddaje Poletni most v Bohinju. Za največji uspeh v minulem letu si Pust Mozirski vsekakor šteje, daje uspel pripeljati svoj kraj v družbo največjih karnevalskih mest, saj je Mozirje postalo član Združenja evropskih karnevalskih mest - FECC. Na občnem zboru so že pričeli z intenzivnimi vsebinskimi pripravami na letošnji pustni karneval. Sodeč po razpravi na zboru bo le-ta dober, pester in zanimiv, saj jih družba velikih obvezuje za še boljše delo. SP Nekaterim je zrcalnost lastne sence tako moteča, da sebe razglašajo za sonce; središče torej, ki ima torišče miselnosti v slepem črevesu. Savinjčan Bernarda Podlesnik z Ljubnega “Bernarda, ponosni smo nate...” Če se ne bi nekoč mudil na “Podlesu” nad Rastkami, to je tam, kjer redko orli zaokrožijo s Tir skih peči, bi ne razumel dovolj dobro, kaj pomeni Podleškim glasba ob delu na kmetiji, v gozdu in s polnim hlevom rogatih “članov družine”. In če ne bi srečal Bernarde Podlesnik sredi Velenja ter se čudil, kaj tam počne, bi mi bilo še marsikaj bolj nejasno. Zdaj poznam vse ravno dovolj dobro, da lahko o njih, o družini Podlesnik napišem nekaj lepih stavkov. Dijakinja Šolskega centra Velenje, srednje šole za storitve - tekstilne usmeritve, doma v Teru nad Ljubnim ob Savinji, je vesela glasbenica s harmoniko. Igrati je začela pred petimi leti, dobri dve leti pa jo poučuje mojster harmonike Zupan z Vranskega. Prvi učitelj na različne instrumente je bil kar oče Janko, ki je naučil osnovne glasbene veščine tudi sina oziroma Bernardinega brata Tomaža, ki zdaj igra poleg harmonike tudi pihalne instrumente. Če jo “vrežejo” skupaj, so pravi domači trio Podlesnik, ki sicer igra bolj za zabavo in razvedrilo v lastnem domu kot zaradi preživljanja. Kmetija na skoraj osemsto metrih nadmorske višine namreč ne dovoli načina življenja, ki ga običajno živijo muzikanti. Ko sev hlevu oglasi kravji zbor, je potrebno biti zraven, saj čaka molža in nato lačna usta domačih prijateljic. Bernarda, devetnajstletna glasbenica, pa je dosegla že več lepih uspehov tudi na slovenski glasbeni sceni. Nazadnje je v konkurenci ženskih harntonikašic v Brestanici pri Krškem (Rajhenburg) postala zmagovalka. 0 tem in o svojih uspehih skoraj noče govoriti, saj ji je najpomembnejše dobro zaigrati in razveseljevati. No, uspehov so veseli vsi - domači in Ljubenci. Županja Anka Rakun je pred kratkim dejala: “Bernarda, ponosni smo nate in ti čestitamo, hvala ti za promocijo našega kraja in ohranjanje lepih, tradicionalnih melodij.” Jože Miklavc 4 Gozdno gospodarstvo Nazarje, d.d. Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Prodaja bukovih drv Gozdno gospodarstvo Nazarje d.d. obvešča interesente za nakup drv, da sprejema naročila za bukova drva. Za plačilo po predračunu, ponujamo kupcem ugodno znižano ceno, to ie 5.620.00 SIT/m*. dostavljeno kupcu na dom. Naročila bomo sprejemali do 30.4.1999 na telefonsko številko 832-365. Gozdno gospodarstvo Nazarje, d.d. Življenje brez droge Starši ponavadi zadnji izvedo, da je njihov otrok začel uživati drogo. Največkrat tega nočejo niti videti in se skupaj z otrokom slepijo: “Ne, meni se to ne more zgoditi. Moj otrok je izredno priden. Res ga malo dajeta mladost in puberteta, toda droge pa res ne jemlje! Tudi sam nam zatrjuje, da ni zasvojen. Tli in tam kaj popije in pokadi cigareto. Vendar v tem tempu življenja ni nič čudnega, saj tudi sami težko prenašamo vsa ta bremena in strese.” V številnih primerih zasvojenih otrok že starši posegajo po alkoholu, pogosto sta oče in mati prepričana, da je smisel življenja ravno to. Ne zavedajo pa se posledic, ki jih alkohol pušča na živčnem sistemu. Zasvojenci so prepričani, da uživanje droge ni sramota, ampak le dokaz, da je v naši družbi nekaj narobe. Družba pa smo mi vsi, zato si moramo prizadevati za izboljšanje razmer in odnosov. Bolje bomo živeli, če bomo začeli dojemati stvari takšne, kakršne so, da ne bomo bežali od njih, ampak se jim približali in jih sprejemali - ne spreminjali. V tekmi za pridobivanje materialnih dobrin pozabljamo na prave vrednote življenja (dmžina, ljubezen, strpnost, poštenost, odkritost, pravičnost), ki naj bi tvorili odnose v naši družbi. Otroke vzgajamo z našim lastnim vedenjem. Otroci nas opazujejo in nas posnemajo. Če so naša dejanja v nasprotju z našimi besedami, nam otroci ne bodo zaupali in bodo obviseli v negotovosti, ki se vedno bolj kopiči. Starše vedno bolj zanima, kaj si mislijo sosedje, kot pa to, kaj se v resnici z otrokom dogaja. T\idi to jim ni mar, da porabijo več energije za prikrivanje napak otrok, kot pa bi jo porabili za odpravljanje. Vsakdo živi samo zase in ne sme živeti namesto drugega. Lahko pa prisluhne, kako živijo drugi in kakšne probleme imajo, lahko jim poskuša pomagati. Imeti otroka rad, pomeni ne kaznovati ga, ampak naučiti ga prevzemati odgovornost in mu pri tem pomagati, ne pa sprejemati njegove odgovornosti nase. Starši, prisluhnite torej svojemu otroku. Otroci, vztrajajte, dokler vam starši ne bodo prisluhnili. (se nadaljuje) Ribiška družina Mozirje Ujet še zadnji sulec V nedeljo, 17. januarja, so v Ribiški družini Mozirje zaključili letošnjo sezono lova na kralja Savinje - sulca. Sezona sicer traja do 14. februarja, toda z ulovom desetih primerkov je po letnem načrtu ribiške družine nadaljnji ribolov prepovedan. Tokrat se je ribiška sreča izdatno nasmehnila mlademu, vendar že precej izkušenemu ribiču Mihu Fink-štuiz Mozirja. Pri ločkem oziroma Fer-dlnovem jezu je iz Savinje ob pomoči Oskarja Plavčaka tik pred mrakom potegnil 9S centimetrov dolgega in 10,30 kg težkega sulca. Izjemno lep primerek, so menili Mihovi tovariši iz ribiške družine in mu za uspeh seveda prisrčno čestitali. Ob tem velja dodati, da je Milta pred tem v teku letošnje sezone ujel že pet sulcev, vendar je kot pravi športni ribič vse izpustil nepoškodovane. Franci Kotnik Zadovoljna ribiča, Miha in Oskar (foto: KF) Pogovor s frančiškanom p. Viktorjem Papežem iz Dobletine, doktorjem cerkvenega prava, o njegovi življenjski in poklicni poti, ki ga je pripeljala v Rim, o beatifikaciji Antona Martina Slomška, o novih škofijah na Slovenskem in o njegovih stikih z domovino ter rodnim krajem “Vedno starejši ko postajam, raje se vračam v te lepe Nazarje” Skoraj štirideset let je že minilo, odkar je mladenič Janko Papež, po domače Jakopčev, zapustil domačo Dobfetino oziroma Nazarje in se podal v svet. Pot ga je vodila v Ljubljano na nižjo gimnazijo, od tam pa se je podal na bogoslovje. Njegova življenjska odločitev je bila, da postane duhovnik reda frančiškanov, in postal je pater Viktor. Na bogoslovju sem opravil tri letnike, potem pa so me predstojniki poslali v Rim, da bi tam dokončal študij teologije. Verjetno so imeli tudi v načrtu, da bom nadaljeval s študijem. V Rim sem prišel septembra 1968 brez znanjaitalijanskega jezika, z izjemo nekaj besed, saj je bila odločitev o mojem študiju zelo hitra. Vendar sem se kar hitro naučil italijanščine, da sem lahko začel komunicirati z ljudmi, s sošolci in da sem lahko opravljal izpite. Ko sem končal teologijo, sem bil v Rimu na Belo nedeljo, 13- aprila 1969, tudi posvečen. Na novo mašo je prišel v Rim cel avtobus Nazarčanov in Mariborčanov, ki so tam ostali teden dni, in vsem nam je bilo zelo lepo. No, potem sem se vpisal na pravno fakulteto. Ta je del papeške univerze Antonianum, ki je odprtega tipa in torej ni namenjena samo frančiškanom oziroma redovnikom ampak tudi civilnim osebam, moškim in ženskam. Kdorkoli želi študirati pravo, teologijo, filozofijo ali kaj drugega, se lahko vpiše na to univerzo. Tukaj sem opravil doktorat iz cerkvenega prava in se nato vrnil v domovino. - Kakšna je bila vaša nadaljnja poklicna pot? Najprej sem bil kaplan v Ljubljani in magister klerikov bogoslovcev. Eno leto sem bil kaplan tudi v Mariboru, potem sem bil na Brezjah, pa župnik v Šiški in kaplan za Bežigradom. Iz Rima so prihajale prošnje, da bi se vrnil na fakulteto kot predavatelj cerkvenega prava, vendar sem se za ta korak zelo težko odločil, saj me je župnijsko delo izredno zanimalo. Z veseljem sem ga opravljal. Po dveh letih pa so me le prepričali in vrnil sem se v Rim, kjer so mi sčasoma naložili še druge funkcije. Sedaj sem dekan pravne fakultete, na kateri sem študiral, in član dveh kongregacij. V pojasnilo naj povem, da so kongregacije neke vrste papeška minis-trstvazarazličnapodročja. Skupaj jih je devet, sam pa sem član kongregac- ije za vzhodne cerkve, ki delujejo v vzhodni Evropi, na Bližnjem in Daljnjem Vzhodu. To niso pravoslavne cerkve ampak katoliške, ki imajo svojo strukturo, svoje pravo in svoje značilnosti. Pri tej kongregaciji delujem kot svetovalec. Sem pa tudi član kongregacije za zadeve svetnikov in član papeškega najvišjega oziroma prizivnegasodišča-rimske rote.To je sodišče tretje stopnje, na njem branim zakon oziroma veljavnost zakona. Seveda poleg vsega tega opravljam še druga dela, saj nam iz raznih uradov neprestano pošiljajo različne vloge, ki jih kot pravniki potem rešujemo, dajemo odgovore in pomagamo kongregacijam ter vodstvu našega frančiškanskega reda pri opravljanju njihovega dela. - Vse te obveznosti vam gotovo ne dovoljujejo, da bi se prav pogosto vračali domov. Kako kljub temu uspete ohranjati stike z domačimi in z rodnim krajem? Vedno starejši ko postajam, raje se vračam v te lepe Nazarje. Privlačijo me ne samo spomini, ampak tudi sedanje življenje v kraju, seveda je pa tukaj tudi moj dom. Zdaj imam že dva pranečaka, poznam pa tudi še precej domačinov, seveda starejših. Domov se vračam takrat, ko sem prost oziro-makadar nafakulteti nimamo preda- vanj. To je predvsem v času božičnih in velikonočnih počitnic ter glavnih letnih počitnic. Žal mi kaj več kot nekaj dni bivanja v domačem kraju čas ne dopušča. -Pri opravljanju funkcij, ki ste jih prej našteli, se vsakodnevno gotovo srečujete z ljudmi z vsega sveta. Če jim poveste, da ste Slovenec, ali vedo, iz katere države prihajate? Ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država, sem v naši hiši v Rimu, kjer nas je preko dvesto iz 60 različnih držav, pripravil predstavitev naše države z zemljevidom. Takrat sem že imel slovenski potni list, slovenski denar, tudi prve slovenske znamke so že bile, dodal pa sem kratek opis Slovenije s cerkvenega, družbenega in gospodarskega stališča ter seveda našo zastavo. Za dodatek paše domače žganje, ki sem ga imel. Takrat sem opazil, daje Slovenija zares nepoznana, saj je tudi tisti, od katerih sem to pričakoval, niso poznali. Sčasoma se je stvar spreminjala na bolje, čeprav se mi sedaj še vedno dogaja, da mi ob tem, ko povem, da sem iz Slovenije, odvrnejo: “Aha, to je bila včasih Češkoslovaška.” Torej našo državo ljudje radi zamenjujejo za Slovaško, za Slavonijo pa v zadnjem času manj. Vsekakor je Slovenija premalo znanav svetu, premalo se piše in govori o njej, zato bo na tem področju treba narediti še marsikaj. - Slovenci težko čakamo na našega prvega svetnika Antona Martina Slomška. Postopek njegove beatifikacije traja že zelo dolgo. Zakaj je temu tako? Na kongregaciji za zadeve svetnikov poznamo dve smeri teh postopkov. Prva je smer, ki obravnava mučence, in v takšen postopek je bil vključen tudi zagrebški kardinal in nadškof Alojzij Stepinac. Postopki za mučence so krajši, ker je potrebno samo dokazati, da je dotična oseba trpela mučeništvo zaradi vere oziroma zaradi zvestobe cerkvi, evangeliju, svojemu duhovniškemu poslanstvu. Druga vrsta postopkov je zelo dolgotrajna. Pri Slomšku je šlo za tako imenovani zgodovinski proces, pri katerem neposrednih prič o njem ni bilo. Vse je temeljilo na podlagi zgodovinskih dejstev oziroma zapisov o njem. Ob tem moram reči, da se v Rimu za noben postopek posebej ne mudi, vsako stvar je treba pojasniti, dokazati in če zadeve niso jasne, je potrebno iskati nove dokaze. Vesel sem, da sem lahko v Slomškovem procesu tudi osebno sodeloval kot teolog, in sicer v predzadnji komisiji, ki je odločala o Slomškovem svetniškem življenju. Torej o tem, ali je kot škof, duhovnik in človek zares na izreden način živel glavne kreposti: vero, upanje, ljubezen, in tudi druge kreposti, kot so modrost, zmernost, vztrajnost, ponižnost. 0 Slomšku je bilo zbrano kompletno gradivo, vključno z njegovim srečanjem s pesnikom Francetom Prešernom. Slomšek je imel to “hibo”, daje ogromno pisal in vse to je bilo treba pregledati, analizirati in ugotoviti, ali tudi iz spisov, iz pridig, iz dnevnika, ki gaje vodil, sledi njegova duhovnost. Nazadnje se je vse lepo izšlo in sedaj smo v pričakovanju slovesnega trenutka, ko naj bi papežjanez Pavel II. Prof. p. Viktor Papež (foto: F. Kotnik) Slomška razglasil za blaženega. Ne vem, kdaj in kje bo to, aliv Rimu ali v Mariboru, to je pač papeževa odločitev. - V Sloveniji je v zadnjem času zelo aktualna tema o novih škof-ijah. Lahko kaj več poveste o tem? Slovenija je po površini zelo majhna država in tudi po številu škofij jev svetovnem merilu trenutno nekje na repu. Redke so dežele, ki imajo le tri škofe ordinarije. Po drugi strani se mi zdi pastoralno modro, da se velike škofije razdelijo na več manjših, ker lahko potem škof bolj neposredno opravlja svoje pastirsko delo, verjetno pa so nekateri predeli tudi geografsko in po tipičnih značilnostih tako različni, da je dobro zaokrožiti takšne manjše celote. Seveda se z večjih številom škofij odpirajo tudi novi problemi, vendar upam, da jih bodo rešili pozitivno in bodo našli ustrezne rešitve. Odločitev o ustanovitvi novih škofij, govori se o Murski Soboti, Celju, Kranju, Novi Gorici in Novem Mestu, je v pristojnosti papeža. Le-ta se prej posvetuje s škofi, škofi pa se posvetujejo z duhovniki in z verniki. Osebno semvsekakorzato, da se Slovenija razdeli na več škofij. - Ko se govori o novih škofijah, se govori tudi o morebitnih novih škofih. V zvezi s predvideno celjsko škofijo oziroma celjskim škofom se omenja tudi vaše ime. Je kaj resnice v teh govoricah? Jaz za to sedaj prvič slišim (smeh) in mislim, da za kaj takšnega ni nobenih možnosti. Gotovo bodo našli druge rešitve. Običajno Sveti sedež pri takih zadevah drži imenav veliki tajnosti in jih ohjavi šele po tem, ko so posamezniki že imenovani. Gre za daljši kadrovski postopek. V cerkven- Postojnska jama Rečičani ob jaslicah Letos so drugič zapovrstjo svetopisemske zgodbe o božjem rojstvu v Postojnski jami oživljale mladinske igralske in pevske skupine, kar je na izviren način ustvarjalo prijetno božično vzdušje v skrivnostnem podzemlju. Podobe jaslic med najlepšimi kapniškimi prostori so nastale po zasnovi Srečka Šajna in Oskarja Ščuke. Predstave so potekale ob sodelovanju 22-ih pevskih zborov in skupin iz različnih krajev Slovenije. Med njimi sta bila tudi dva zbora iz naše doline; mešani cerkveni pevski zbor in dekliški cerkveni pevski zbor iz Rečice ob Savinji. Sodelujočim je bila to prijetna vzpodbuda in vir veselja, zlasti ob toplem sprejemu organizatorjev in skrbnem spremstvu dušnega pastirja, ki je tako projektu izrazil vso podporo. Na povratku nam je po predhodnem dogovoru na Štuli 23 velikodušno odprla vrata ekipa radia Ognjišče. Smeli smo peti “v živo”, kar je bilo za vse svojevrstno doživetje in pika na “i” prelepi soboti, 2. januarja. Domov smo se vračali hvaležnih src in polni lepih vtisov o dnevu, ki bi lahko rekli, da gotovo predstavlja najlepši uvod v novo leto. Danica Senica Dekliški cerkveni pevski zbor z Rečice v Postojnski jami em pravu piše, da škof že iz semen-iščaspremljadoločene bogoslovce, ki bi bili možni kandidati za takšno funkcijo, seveda pa potem nekateri odpadejo s seznama, spet drugi pašo vanj vključeni. Ampak, kot rečeno, to poteka v tajnosti, nenazadnje tudi zato, da je odločitev bolj objektivna in da se izključijo kakršnikoli vplivi na imenovanje teh posameznikov. -Ne glede na prejšnje vprašanje-nameravate svojo sedanjo službo opravljati še daljše obdobje ali morda že razmišljate o vrnitvi v domovino? V Rimu sem že petnajst let. Večkrat sem že izrazil željo, da bi se vrnil domov in bi se tukaj vključil v duhovniško pastoralno delo. To mi je do sedaj še vedno spodletelo, saj v Rimu pač potrebujejo strokovne kadre. Z mojim delom so zadovoljni, kar me tudi zelo veseli. Mislim, da se bom čez nekaj let vendarle vrnil v Slovenijo. - P. Viktor, v imenu našega uredništva in v imenu bralcev Savinjskih novic vam želim uspešno in zdravo novo leto (Intervju je potekal 1. januarja 1999 v frančiškanskem samostanu v Nazarjah, op. FK.), da bi se vam uresničile vse želje in da bi dosegli vse zastavljene cilje! Hvala tudi za zanimiv razgovor. G. urednik, tudi jaz vam želim vse dobro v novem letu in veliko uspeha pri urejanju Savinjskih novic, ki jih z zanimanjem preberem, kadar pridem domov. Hvala za Almanah Zgornje Savinjske doline, ki ste mi ga podarili, imam tudi lanskoletnega, in moram reči da so Savinjske novice dober časopis, ki ne samo obvešča ampak tudi vzgaja ljudi. V tem pogledu vam želim veliko uspeha tudi v prihodnje! Pogovarjal se je Franci Kotnik Kulturno društvo Jurij Mozirje Prihod treh kraljev Koledniki Kulturnega društva Jurij so tudi letos pred praznikom svetih treh kraljev obiskali prenekatero družino iz Mozirja in okolice. Svoj obhod pa so pričeli v Nazarjah pri sestrah Klarisah. Koledniki na obisku pri sestrah klarisah v Nazarjah (foto: Koledovanje spada v osnovni program, ki so si ga v društvu zadali ob ustanovitvi. Oživljanje starih običajev ni namenjeno samemu sebi, ampak obujanju spominov vsem tistim, ki se kolednikov še spominjajo. Le-teh ni tako malo. Hkrati koledovanje opominja mlade, ki spričo svoje mladosti tega običaja ne poznajo, da se je v preteklosti v naših krajih marsikaj dogajalo. Trije kralji so nosili veselo oznanilo o rojstvu božjega sina, prepevali so pesmi, nad vrata pisali svoje sporočilo, pokadili prostore in v domove prinašali blagovest . Kanjir) in mir. Svojo pot so mozirski koledniki pričeli pri sestrah klarisah v Nazarjah. Sestre so jih bile zelo vesele, saj so jim zapeli par pesmi, jih pozdravili in prebrali staro molitev. Nato so obiskali nekaj družin v Mozirju in okolici. Oglasili so se v župnišču, obiskali pa so tudi župana. Kolednikov so bili povsod veseli, saj so občudovali osebe, ki so jih ponazarjali. Svojo pot so zaključili na dan svetih treh kraljev v farni cerkvi v Mozirju, kjer so zapeli pri popoldanski maši. Benjamin Kanjir PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM UH.™ armar UATBUALZA: /""V OHHN5R - teatralno ogrevanje -vodovod - opremo kopalnit - plin gorenjeKopainice radiatorji: aklimat KORADO kopalniški žični radiatorji EUROFIRE peci: sune BferrolTI Buderus UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT qr popust za takojšnje plačilo montaža dostava na dom ijoannes 1TVO W.A VAŠ POM! ii vo CARAWT - POIII1 1*0111! GARANT d.d. M POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/703 71 30, 703 71 31 UGODNO PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT D.D. POLZELA - NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, kuhinj; omare vseh dimenzij, kosovno pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, pohištvo iz masive k 'S GIRANT POLZELA S^/ŠTVO ZA VAŠ * AKCIJSKE CENE OMAR Z DRSNIMI VRATI - zelo ugodno 1 UGODNE CENE KUHINJ NINA * OPUŠČENI PROGRAMI IN VZORČNI SESTAVI Delovni čos prodajalne: pon • pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure (PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE _______________VABI_»ENI» Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje....4000 SIT * Golte (Medvedjak) ■ Rečica....4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno.4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad.....4500 SIT * Semprimož - Gornji Grad.....3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT * Velika planina - Podvolovljek..4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, nojem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 ■UT radie alta ' PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU Audi IT proti VW bori Primerjava, ki ni smiselna! Kvečjemu bi lahko audiju TT dodali vzdevekburje, to pa bi bilo tudi vse. Življenje je težko in to vedo tudi proizvajalci avtomobilov. Kako zadovoljiti različne okuse kupcev? Kupe in hkrati dvosedežnik (res je, da se na zadnjih sedežih lahko vozijo sopotniki višine do 150 cm), kot je audi TT, je zgolj “kaprica” in je namenjen sinovom in hčeram bogatih staršev. Bora pa je družinski avtomobil, ki je podaljšana različica novega golfa in hoče biti konkurenca, na primer, BMW-ju serije tri. Ampak povem vam, vsak ima svojo ceno! Jamčim vam, da kot ponosni lastnik audija TT ne boste ostali neopaženi. Za vami bodo pogledovale razvajene najstnice s prekratkimi krilci kot tudi starejše gospe. Res je, audi Tl' ima “seksi ritko” in še bolj “seksi boke”. Njegova zunanjost je oblikovana v stilu jedrske podmornice, notranjost pa bo razveseljevala predvsem voznika in sopotnico. Ampak v takšnem avtomobilu mrežaste nogavice nasos- VW Bora ednjern sedežu ostanejo neopažene! Bora ali burja je s svojo obliko pra- Vožnja avtomobila s 180 konjskimi vo dolgočasje proti audiju TT. Nič močmi je prevelik užitek. mini kril, nič pohotnih pogledov. Za Po višini nastavljiv sedež in po glo- vami se ozirajo samo mamice z bini ter višini nastavljiv volanski otroškimivozičkiintiste,kiprihaja- obročvam ponujata idealen položaj joiznakupovalnegacentraobložene Audi TT za vožnjo. Veliko aluminija dopolnjuje športno oblikovano notranjost. Sedeži so odlični in nudijo pravo stransko oporo v hitrih ovinkih. Zavore s sistemom ABS omogočajo hitro in zanesljivo ustavljanje. Motor? 180 KM je in ni dovolj. Pospeševanje je tekoče, brez izrazite “turbo luknje”. Podvozje ni pretrdo in omogoča dirkaško jemanje ovinkov ob zadovoljivem udobju na sveže preoranih cestah. Ampak čisto nič ne bi imel proti motorju z 225 konji! s kopico vrečk. Prtljažnega prostora je v bori dovolj. Ne sicer toliko kot v škodi octaviji ampak vseeno dovolj. Notranjost je lepa in natančno izdelana kot v golfu. Motorji so znani iz palete koncerna VW. Moderni, prožni in ne preveč varčni, z izjemo TDI-jev. Bora je družinski avto z udobjem in priznano nemško kvaliteto. In kdor ima dovolj pod palcem, bo imel poleg bore v garaži še TT-ja! Igor Pečnik SUBARU 98 OIDV d.O.O. POLZ6LR, tel. 720-592, V6L€NJe, tel. 863-960 dusty od. 2.301.000 Impreza od 2.695.000 STARO ZA NOVO UGODEN KREDIT OD T+4,5% VW Golf - avto leta 1999 -pod ugodnimi pogoji! Piše: Aleksander Videčnik O gradovih v okolici Mozirja je kar dosti napisanega, toda malo od tega temelji na strokovnih raziskavah. Orožen je v času žup-nikovanja v Mozirju obhodil okolico in v farni kroniki marsikaj popisal, nekaj tudi o gradovih. Ob tem upoštevajmo, da je svoja opažanja zapisoval okoli 1870. leta, ko so bile še tu in tam vidne ruševine nekdanjih grajskih stavb. Grad v Mozirju je gotovo bil, zato imamo zadosti pisnih virov. Vemo, da so prvotnega porušili in ga potem nanovo zgradili. Vemo tudi, daje bil tedaj lastnik oglejski patriarh. Toda, kje natančno je grad stal, do danes še ni ugotovljeno. Vrsta domnev je sicer zapisana, toda zgodovinsko utemeljena ni niti ena od navedenih. Tako je na primer Laykauf v trški kroniki zapisal, da je mozirski grad stal na Korenovem hribu. Orožen je še videl tam ostanke zidin in obrambnega jarka, toda skoraj zagotovo ni šlo za mozirski grad. Znano je, da so se naselja širila pod gradovi, torej bi morali mozirski grad iskati nekje nad sedanjim naseljem. Korenovo je torej odločno predaleč! Tudi legenda, ki omenja obrambni stolp v Mozirju (na Turnu, sedaj Mlakarjeva hiša) v zvezi z gradom, govori o tem, da so na stolpu dajali zvočne signale gradu, če se je kdo približeval kraju. To bi lahko bilo celo res, saj je tedaj stal stolp zunaj naselja in so imeli z njega razgled tja do Soteske in na drugi strani do Celin. Če bi torej bil grad res na Korenovem, bi bilo to predaleč, da bi tam slišali zvok trobente s stolpa v naselju. Po drugi strani pa bi od tam graščinski ne imeli razgleda nikamor, torej bi tudi iz obrambnih razlogov lokacija ne odgovarjala. Seveda so to le sklepanja, ki bodo morda potrje- Ugnac Orožen o gradovih na ali ovržena šele tedaj, ko bo arheološko dokazano kje je mozirski grad v resnici stal. No, kaj je torej zapisal Ignac Orožen. Grad na Gregorcev etn griču v Lepi Njivi je po ustnem izročilu in številnih legendah obstajal. Ali je šlo le za utrdbeni stolp ali za grad, Orožen ni mogel ugotoviti, ker ni našel več vidnih ostankov zidin. Domnevo potrjuje tudi šmi-helski ribnik, ki naj bi bil graščinski in hkrati bazen za vodo. Baje so bile najdene cevi, ki so bile napeljane h gradu. Orožen meni, da je verjetnost ljudskega izročila potrjena tudi v poimenovanju kraja kjer naj bi grad stal - Gradišče. Grad nadRadegundo je baje stal na griču med cerkvijo sv. Radegunde in tedanjo cerkveno hišo. Na tem mestu so še pred nekaj leti, je zapisal Orožen, našli različno železje in druge najdbe. Orožen pa je še videl ostanke zidov. Seveda so po uničenju gradu, okoliški kmetje gradili svoje stavbe iz kamna, narušenega z grajskih zidin. Tu moramo spet upoštevati, da je Orožen opisoval stanje pred potresom leta 1895, ki je dodobra poškodoval samo cerkev in verjetno tudi druge stavbe. Baje naj bi stal grad tudi nad hlevom Zagradišnikovega posestva pod Radegundo. Že Orožen ni našel več ostankov gradu, so pa ljudje pripovedovali, kako so okoliški kmetje gradili stavbe iz kamna nekdanjega grajskega poslopja. Grad na Kalu je stal severno od Prelog v katastralni občini Trnavče. Orožen je še videl ostanke gradu in posebej omenil, da je v obrambnem okopu še veliko kamenja, primernega za gradnjo. Meni, da so podani znaki, da je bil grad nasilno porušen. Zapisal je tudi legendo po kateri sta dva graščaka Lamberg na Kalu in Pegam nad Radegundo, bila v hudem sporu in strašnem sovraštvu, tako sta baje drug drugemu uničila grad. Orožen piše o tako imenovanem “Korenovem gradu”, katerega ostanke je našel v katastralni občini Brezje, na griču, ki so ga domačini imenovali Korenov, pač po tedan-jem lastniku. To je malo višje ležeče območje od kmetije So-vinek. Posebej omenja, da so bili od tega gradu dobro vidni ostanki, še leta 1855. Orožen je po najdbah zidin narisal v župnijsko kroniko tloris gradu, kot ga je pač na temelju tega lahko domneval. Kamenje tega gradu je bilo uporabljeno za gradnjo Korenove hiše in gospodarskega poslopja. Grad Negojnica je bil zgrajen na strmem, koničastem griču Tera, malo nad Poljano. Bil je postavljen med dve skalnati gmoti, tako je bil še dodatno zavarovan pred vsiljivci. Orožen piše o še vidnih ostankih zidov. Baje je v 30. letih prejšnjega stoletja tam iskal neki domačin zaklad. Prebil je temelje, da je prišel do nekdanje kapele, kjer naj bi bil zakopan bajeslovni zaklad, pa kot so domačini vedeli povedati, ni ničesar našel... Grad Rudenek je bil zgrajen Da so bili Šmihelčani že od nekdaj napredni, priča veliko pomembnih dogajanj v tej hribovski vasici. Danes bi se omejili na knjižnico, ki so jo tam ustanovili že leta 1920. Na pobudo učitelja Ivana Dolinarja in kmeta Antona Lesjaka so sklenili ustanoviti Javno ljudsko knjižnico v Šmihelu. Pred tem so izvolili petčlanski upravni in dvočlanski nadzorni odbor. Oba pobudnika sta hodila od hiše do hiše in vabila domačine k sodelovanju, hkrati pa zbirala odvišne knjige po domovih. Tako sta zbrala potrebno število knjig za začetek delovanja knjižnice v kraju. Postavilo se je vprašanje kdo naj skrbi za knjižnico. Dogovorili so se, da bo to mladi Valentin Lesjak, sin ustanovitelja Antona. Valentin, ki nam je pripovedoval vse okoli prve knjižnice v Šmihelu, je moral marsikaj vedeti, za poduk je poskrbel učitelj Dolinar, ki je nekaj časa pri poslovanju tudi pomagal. Vsako nedeljo po maši, so knjige delili in sprejemali. Postavili so članarino v višini 2 nad trgom Rečica. Zanimivo, Orožen imenuje trg Ročica. Zapisal je, da so tedaj še bili dobro vidni ostanki zidov. Podatek, ki ga je mimogrede omenil - škof Tomaž Hren je na gradu v letih 1598 do 1600 zgradil kapelo, saj je grad odkupil v korist ljubljanske škofije. . Turni v Mozirju, (sedaj Mlakarjeva stanovanjska hiša) je bil v ruševinah. Na njegovih temeljih je župnik iz Vranskega Johan Štuler postavil sedanjo hišo. Čemu je stolp nekdaj služil, Orožen ne piše. Navaja pa drugo poglavje v mozirski kroniki, ki gabomo prebrali in kdaj drugič objavili. Orožen je še omenil Gradišče pod Brecljevim (Pod pečmi). To je bil od nekdaj trški svet, baje pa je tam stala manjša utrdba, ni pa verjeti, da bi na tem mestu kdaj stal grad. Ko je predel obhodil, ni zasledil sledov kakšnih zidin. din, čas izposoje pa je bil določen na 4 tedne. Če se kdo tega roka ni držal, je plačal po dva din za knjigo. No, kmalu so se bralci navadili na pravočasno vračanje knjig. Ko se je nabralo nekaj denarja, so poskrbeli za nakup novih knjig. Prednost so dajali poučnim, strokovnim, pa seveda, romanom. Odziv med vaščani je bil dober, kmalu so imeli 80 članov! Mladi Valentin je opravljal delo knjižničarja kar 5 let, nato pa je bil izvoljen v upravni odbor, kjer je postal tajnik. Knjižničarsko delo pa je prevzela Uršula Mikek, za njo pa Franc Strmšek, ki jo je vodil do leta 1940. S prihodom okupatorja se je seveda vse, kar je le malo dišalo po slovenskem, moralo nehati, tako je tudi knjižnica prenehala poslovati. Knjige so deloma rešili domačini, žal pa jih je okupator kar precej predal ognju. Tako se je leta 1987 spominjal šmihelske knjižnice Valentin Lesjak, iz znane šmihelske kulturniške družine. UsfanoDifeD knjižnice d Šmihelu Robanove Glad je dober kuhar. - Prazen Žakelj ne stoji pokonci. - Tistemu, ki je četrtega ptička lovil, so trije izpod klobuka ušli. - Skoraj še nikoli ni zajca ustrelil, komaj ga je pa že. - Počasi se daleč pride. - Če hočeš spoznati človeka, pojdi z njim na planine. - Kar se Janezek nauči, to Janez zna. - S čemer šiva, s tem se ubode. - Kjer ni, še vojska ne vzame. - Zakon je loterija. Veliko jih stavi, a le malokdo zadene kaj prida. - modrosti Pred poroko je z medom namazan štor. Med poliže, štor ostane. - “Boljši je grd, kakor pust” (siten), pravi poročena. - “Boljši je pust, kakor nobeden”, trdi neporočena. - Noben vrag ni kaj prida, najslabši je pa taoženjeni (ljubosumje). - Moški ima moč, ženska pa gavut. -Vsaka baba svoj koš hvali. - Če stopiš klepetulji na jezik, pa z ritjo miglje. - Tudi grda kuharica lahko dobro jed skuha. Zdrauilni kamni Bralka iz okolice Ljubnega je pisala in se pozanimala kako izgledajo svetega Pavla kamni. Kot piše, je doma našla nekaj podobnega, pa ne ve ali gre za zdravilne kamne ali ne. Kot navaja dalje, ji je znano, da je neka njena prednica znala “zdraviti”, pa bi bila lahko imela tudi te kamne. Omenja tudi, da kamni niso raznih barv, le beli da so in imajo ostanke nekih podob, so pa zelo obrabljeni, zato podob ni mogoče razločiti. Naš odgovor bralki. Prav lahko bi šlo za kamne sv. Pavla, če tudi so le bele barve. Lit- eratura navaja, da so jih nekaj časa izdelovali iz umetne mase in prav ti so bili bele barve. Seveda je nujno upoštevati, da so številni izdelovalci videli v tem poslu dober zaslužek, pa naj je bila zunanja podoba kamnov prava ali ne. Da bi ustegli bralki, bomo priobčili nekaj risb kamnov, objavljenih v strokovnih revijah. Lahko bomo razločili kamne, ki so jih izdelali “nestrokovno”, torej gre za neke vrste domačo izdelavo, od tistih, ki so izdelani v ustreznih delavnicah. Primerka kamnov sv. Pavla. Prvi je izdelan obrtniško, drugi pa je domače izdelave. Na prvem je dobro viden malteški križ, kar je značilno za prave kamne sv. Pavla. 3ščetno stare fotografije Rečica ob Savinji Vahter in voščilo sosedu • Sredi letošnjega leta bo minilo dvesto let, odkar je po kroniki trga Rečica ob Savinji hud požar upepelil dobršen del trškega središča, skupaj s cerkvijo. Po zgraditvi novih poslopij so se krajevni veljaki dogovorili, da bo ponoči nad njihovo požarno varnostjo bdel trški nočni čuvaj - vahter. “Vahter” - trški požarni stražnik z Rečice. V tej vlogi je nastopil Franc Komar iz Spodnje Rečice (foto: Jože Miklavc) Ko je Gozdno gospodarstvo Nazarje gradilo cesto do Pavličevega sedla, je tja prvi s tovornjakom pripeljal Alojz Fužir iz Varpolja. Takole ga je tedaj slikal Anton Ikovic. Sliko nam je poslala Elizabeta Fužir. Vahter je imel nalogo, da skrbno pregleduje vsa poslopja in sumljive osebe. Oblečen je bil v topla oblačila, obut v škornje, pokrit s kučmo, v rokah pa je imel dolgo palico in leščerbo. Bil je seveda neustrašen možakar, tako rekoč mož postave. Ob vsaki polni uri med 23. in 3. zjutraj je klical pred vrati tržanov: “Ura je polnoč odbila, Bog vas varuj in svet’ Florjan, pred ognjem noč in dan!” Vahter je “prišel iz mode” takoj, ko so na Rečici nabavili prvo ročno brizgalno, katero so polnili z vodo iz škafov. Od takrat naprej je trg varovala “gasilska hramba” pa tudi kakšnega večjega požara ni bilo več. Ob novoletnem srečanju krajanov Rečice, ki je potekalo pod geslom “Vošči svojemu sosedu” in ga je tudi letos organiziralo rečiško turistično društvo, so prvič po dveh stoletjih obudili lik nočnega stražarja, kije budno pazil okrog cerkve, občine in po uglednih trških zgradbah, da ne bi prišlo do požara. Franc Komar- “Šimenc”, ki je bil na lanskoletno Silvestrovo glavni stražnik, je bil na svojo funkcijo močno ponosen. Sosed je voščil sosedu srečno in zdravja polno novo leto in bilo je veselo, kot le redkokdaj. Jože Miklavc Življenje je lepo... Poje neka popevka in se nadaljuje: “če pa živiš, kot se ponuja ti samo in ne kot ti ga želiš ’’Drži, kajne?A v vsakdanjosti seje s tem težko vedno sprijazniti, saj nam televizija in drugi mediji ponujajo toliko lepega in nedosegljivega ... Namesto da bi uživale v udobju napredka, smo vedno bolj nezadovoljne, ker nismo dovolj lepe, vitke... Zanemarjenost je res obsojanja vredna, saj zanjo ni opravičila. A pehanje za mitom Barbike ali Sneguljčice je vredno pomilovanja. Zato kritično pretresite vsako informacijo in reklamo in z dvignjeno glavo sprejmite tisto, za kar veste po občutku, da je dobro. In verjemite, da je življenje res lepo... Za ženske Pripravila: Karolina Urtačnik Ženska je negovana toliko kot njen nakit Jantar. Nakit ali kakšen drugpredmet iz jantarja lahko očistite z vatno blazinico prepojeno s čistim alkoholom. Pustite, da se posuši. Na koncu nakit zdrgnite z volneno krpico. Imitacij a zlata. Vaš najljubši nakit iz imitacije zlata je izgubil sijaj. Pojavile so se temne pege... Velikokrat pomaga, če ga zdrgnete s suho bombažno krpico, na katero ste prej nanesli malo zobne paste. Biseri. Z lahkoto jih boste očistile, če jih pustite čez noč namočene v slani oziroma morski vodi. Koralna ogrlica. Če je izgubila sijaj, jo dajte za nekaj ur v zamrzovalnik, nato pa zdrgnite s krpico, namočeno v mandljevo olje. RAJ PA ČE ... ... bi se malo razvajale? Hiter način življenja ne prizanaša niti ženskam, ki so navajene podpirati tri vogale pri hiši. Če hodite v službo ali gospodinjite - danes ni prizanešeno nobeni. Pa borno res toliko zamudile, če se za hip ustavimo? Privoščimo si kakšno popoldne le zase, pa čeprav samo občasno! Seveda vas ne ščuvam, da si omislite goro knjig v new age slogu, ki bi za vsako življenjsko težavo krivile vaše najbližje ali vašo mladost! Strinjam se, daje sproščanje tudi gledanje televizije in branje priročnikov za (boljše) življenje, a le dokler jim ne verjamete. Zato: ■ preberite ljubezenski roman, pa čeprav ne boste tega nikomur priznale • kupite si “ta veliko” čokolado z lešniki • preglejte vse albume in škatle s starimi fotografijami ■ napišite si seznam daril za vse, ki praznujejo v naslednjih mesecih ■ zaprite se v kopalnico in uživajte v kopeli • pojdite v gozd in telovadite, kjer vas nihče ne vidi ■ napišite spet kakšno pesem ali stran v dnevniku ■ telefonirajte vsaj trem prijateljicam, ki jih že dolgo niste slišale • pojdite k frizerju in spremenite videz ■ priznajte si, da se imate rade in si obljubite, da vsaj danes ne boste jedle s slabo vestjo • privoščite si kakšno malenkost, ki ne bo preveč oškodovala proračuna - na primer čisto posebne nogavice ■ razmislite, če ni že čas, da zamenjate okvir na očalih • vzemite v roke nekoč najljubšo knjigo in preberite stran, kjer se vam knjiga sama odpre • uživajte v listanju starih revij ob poslušanju glasbe iz mladosti ■ naročite se na Savinjske novice in si jih nehajte sposojati pri starših - s tem boste mami dokazale, da ste odrasle! STROKOVNJAKOVA RAZMIŠLJANJA Dieta za bujne lase Mnogo ljudi ima težave z izpadanjem ali tanjšanjem las. Večina se “vda v usodo”. Strokovnjaki pa so z opazovanjem živali, ki nosijo kožuh, ugotovili, da ključ ni v usodi, ampak v pravilnem izboru živil. Živali s krznom jedo namreč veliko hrane, ki vsebuje žveplo in sulfatne aminokisline. Z vztrajanjem na taki prehrani se v določenem času rezultati pokažejo tudi pri ljudeh. Sploh pa je ta hrana skoraj brez kalorij... Ustrezne vitamine vsebujejo: A: ribje olje, korenje, jetra, špinača, sir B: agrumi, kumare, špinača C: agrumi, jagode, špinača, cvetača Oligoelementi: železo: jetra, grah cink: pšenični zdrob baker: korenje in špinača sulfidne aminokisline: zajčje meso, jajca, perutnina, govedina, žita... Dietologi priporočajo, da je na vašem krožniku vsak dan vsaj nekaj živil iz vsake skupine. UPOČASNITE STARANJE Zmernost je najboljši recept INe jemljite vsega preres no, ker stres škoduje ena ko tako gospodinji kot prezaposlenemu direktorju. Seveda je utopično pričakovati brezstresno življenje, zato skrbno preverite pravila skupnega življenja in količino aktivnosti. 2 Prisluhnite lastnemu rit mu. Lakota, sanje, počitek: Naše telo dobro ve, kdaj kaj potrebuje, zato vsaj ob vikendih jejte takoj, ko začutite lakoto, lezite, ko postanete zaspani in si za delo odmerite toliko časa, kot ga dejansko potrebujete, ne pa manj. Uživajte v vsem, kar je lepo. Zakon je za moške ga nadaljevanje mladosti, za žensko pa srečna ljubezen. Že Metuzalem je potrdil, kar danes vedo psihologi: Kdor ima mlajšo ženo, živi dlje (in bolj veselo)' Depresija je namreč za možgane hujša od arterioskleroze. 4 Trenirajte možganske opne. Naučite se na pamet nekaj ljubezen skih pesmi, razgrajujte pojme na “prafaktorje”. Kot se mišice krepijo s telovadbo, se možgani z nepretrganim tekom. Torej: naj se vam ne polenijo možgani! Skrbite za njihovo stalno formo, pa čeprav vadite med vožnjo, hojo... 5 ansanie Poigravajte se z domišlji jo. Če imate glavo v oblak I ih, potem obvladate pos lednjo skrivnost za podaljšanje življenja. Vsaj enkrat dnevno spustite misli na pašo in se ogradite od vsakodnevnih skrbi. Skratka: fantazirajte! 6 Šport je vsekakor pripo ročljiv, a ne silovit. Urnir jeno gibanje je pravšnje zdravilo za vse. Tecite, hodite, plavajte, kolesarite ... Vsaj dvajset minut dnevno, a ne več, kot zmorete. 7 Preprečite osteoporozo in “tiho epidemijo”, kat ere glavni razlog je hitro propadanje spolnih hormonov v klimakteriju. Preventivase začne takoj po dvajsetem in zajema gibanje in prehrano, bogato s kalcijem. 8 Jejte veliko vitamina C in mineralov, ki so borci pro ti večini telesnih sovražnikov! Če imate možnost, se tudi pozimi kdaj okopajte v morski vodi, ogreti na 34 stopinj Celzija. Kopanje dopolnite z masažo, gube in uvelo kožo pa raje prepustite strokovnjakom, a le po predhodnem zdravniškem posvetu (pri dermatologu). Spomnite se sprostitev in hobijev iz mladosti. Če uspete ustvariti kaj enako lepega, bo to dobra spodbuda za prihodnost. Ne pozabite na moč pozitivnega mišljenja! In nikar ne mislite, da boste večno mlade. Starost pač prinaša določene tegobe - obvladujte jih in lažje jih boste sprejele kot ne-obhodni del življenja. Šiviljstvo in trgovina MOMBtOF Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 moško in žensko frizerstvo BOJANA s.p. Na trgu 27 delovni čas: 3330 Mozirje ponedeljek-petek: 8.00-19.00 Tel. 063/833-127 soboto: 8.00-12.00 BARBARA TRATNIK PUSTO POLJE 12 TEL 845 263 r j TRGOVINA MOZIRJE Velika izbira ekskluzivnega ženskega spodnjega perila, nogavic, bluz, kostimov, pletenin, pižam, spalnih srajc... Spodnje perilo, nogavice, srajce, pletenine tudi za moške. Vabljeni! gatfreüSiÄ ©esia 8, Nagarfe Tel. 831-387, 832-091 e-pošta: Savinjske-novice@sioI.net nnmnrnnnnnnnnnmnrnnnnmi1"Trnnnnnnn[innnnnnnrrr—n-irinnmirnnnnnnrrnnmmmrT—i—nnnnnnrnmnmnmn.m..........................................mmmmmm...........rrrnimTinmnnrftiinifflUn VRSTICE ZA ZDRAVJE Kako odpravimo napihnjen trebuh? Razlogi za dispepsijo, kot strokovno imenujemo pojav, ki muči veliko ljudi, so lahko tudi psihološki. V vsakem primeru je težava zelo neprijetna, saj poleg slabega počutja (napihnjenost, bolečine, spahovanje...) vpliva tudi na izbor oblačil. Ženske, ki se srečujejo s tem problemom, lahko na ozka ali oprijeta oblačila kar pozabijo. Seveda so si strokovnjaki enotni, da taka težava zahteva zdravniški pregled. Izvidi lahko pokažejo, da gre za trajne spremembe želodčne sluznice in v tem primeru je nujna terapija z zdravili ali celo operacija. Če so spremembe funkcionalne narave, pa težave lahko omili primeren prehranski režim. Poleg specifičnih prehrambenih navad Prepovedano: ■ slabo pečen kruh ■ vsa prekajena hrana ■ mastna pečena hrana in močne začimbe ■ premalo zrelo sadje in zelenjava ■ zelo sladkane jedi ■ beljakovinsko prebogata hrana (meso) imejte v mislih še nekaj: Stres, neugodne situacije in še niz drugih psiholoških vzrokov lahko vpliva na prebavne spremembe. Zato je najboljša terapija mirno življenje, z manjšimi rednimi obroki brez alkohola in cigaret, hrano je treba dobro prežvečiti in se izogibati (pre)vročim jedem. Najboljša pa je menda psihološka avtoterapija: same sebe prepričujte, daje dispepsija ozdravljiva, pri čemer pa je pravilna izbira hrane nezamenljiva. Dovoljeno: • dobro pečen in ne povsem svež kruh • riž in druge testenine • pečen in kuhan krompir, pire • zrelo sadje • kuhano sadje, naravni sadni in zelenjavni sokovi • dekofeinizirana kava • mleko in mlečni proizvodi - a samo v primeru, če je zdravniško potrjeno, da ni vzrok težav pomanjkanje encima laktoze • ribe in belo meso se lahko jedo, vendar v majhnih količinah: ne več kot 150 gramov dnevno in nikoli z žara Trgovina KRIM CENTER Mozirje Ne samo za ženske, za vso družino! Bralcem in še zlasti bralkam Savinjskih novic trgovine KRIM CENTER, ki domuje Na trgu 28 v Mozirju, verjetno ni treba posebej predstavljati, saj svojo aktualno ponudbo v našem časopisu redno predstavlja in opozarja na ugodnosti. Tokrat podrobneje poglejmo, kaj KRIM CENTER ponuja ženskam. Lastnica trgovine Marija Križnik poudarja zlasti zanimivo ponudbo kostimov in kompletov VETA, ki so namenjeni tako starejšim kot mlajšim predstavnicam nežnejšega spola. Pestra je izbira bluz, mikic, puloverjev in spodnjega perila, saj v KRIM CENTRU kljub majhnosti lokala vestno skrbijo za to, da kar čimbolj zadovoljijo različne modne okuse. Po besedah Marije Križnik so se v zadnjem času osredotočili predvsem na ponudbo kakovostnih slovenskih proizvajalcev, kot so Lisca in Moja iz Sevnice, Mini club iz Ljubljane, Pletisa iz Metlike in'Umika iz Kranja. Ob priznani kvaliteti so omenjeni proizvajalci Uidi cenovno konkurenčni. Za ženske, ki se raje oblačijo bolj šport-no, imajo v KRIM CENTRU bogato ponudbo kavbojk blagovnih znamk Sexes, Big Boss in West Blue. Seveda pa kavbojke niso namenjene zgolj ženskemu spolu, ampak jih radi oblečejo Uidi ostali družinski člani. V KRIM CENTRU imajo kavbojke vseh velikosti oziroma za vse starosti: od prvega leta naprej vse do... recimo sedemdesetega. Torej za celo družino! In to ne velja samo za kavboj ke, ampak Uidi za ostala oblačila. Za otroke, na primer, imajo še posebej pestro izbiro oblačil od sjiodnjega perila do bund in vetrovk. Ko mamice kupujejo zase, lahko na istem mestu dobijo tudi tisto, kar potrebujejo njihovi otroci. “Stranke so pri nas absolutno na prvem mestu,” zatrjuje Marija Križnik. “Tildi v primeru reklamacij, ki pa so seveda le zelo redke izjeme!” Trgovina KRIM CENTER v Mozirju ni znana le po pestri ponudbi modnih oblačil, ki so na voljo po zares konkurenčnih cenah, temveč tudi po ugodnih plačilnih pogojih. Sprejemajo kartice Activa, Eurocard in Karanta, pri plačilu s čeki pa vam nudijo možnost plačila z zamikom ali na več obrokov. Trgovina je odprta non-stop, za kakršnekoli dodatne informacije pa pokličite na tel. št. 041/695-061. Z veseljem vam bodo odgovorili na vaša vprašanja. PR V Moj* dolin* / Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 MAX 720-770 TEL 720-343 10 PRIPOROČIL GEHWOL FUSSKRAFT BLAU Pravilna uporaba maske Pred natanko letom dni smo vam na tem mestu svetovali, kako same pripravite maske. Pa jih znate povsem pravilno uporabljati? Le tako bodo zares koristne! In ne pozabite: vedno jih nanašamo na povsem čisto kožo, nego pa zaključimo s hranilno kremo. Brez tega ni učinka. 1. Pred nanosom obrazne maske naj bo koža brezhibno čista. 2. Koža mora biti suha. 3. Maske nikoli ne nanašajte na veke in predel okrog oči in ust, saj je na teh mestih koža zelo občutljiva in rada poka. 4. Oči zaščitite z vatiranimi blazinicami, namočenimi v mlačne kamilice. 5. Masko nanesite tudi na vrat in ramena, saj dekolte prav tako potrebuje nego. 6. Masko nanašajte s prsti ali širokim čopičem - vedno od spodaj navzgor. 7. Daše maska posuši, počakajte udobno zleknjene. 8. Držite se navodil o tem, koliko časa mora biti maska na obrazu. 9. Odstranite jo z mlačno vodo. 10. Na posušen obraz nanesite hranilno ali vitaminsko kremo. v v VSE KAR SI ŽELIJO VASE NOGE GENERALNI ZASTOPNIK KANA d.o.o. E. GERLACH GEHWOL Nemčija Pedikura Celje, Zdravstveni dom, Gregorčičeva 5, Tel.: 715 686 Pedikura Žalec, Roševa 5, Tel.: 717 305 POSKRBITE ZA SVOJE NOGE Zakaj vaši podplati ne bi imeli svilene kože namesto hrapavega papirja! Razpokane, suhe kože na stopalih ne prepoznamo samo po tem, da se zaradi premajhne elastičnosti pojavijo razpoke. Če se pojavijo neprijetni občutki napetosti kože, na podplatih pa se robovi odebelijo in postanejo hrapavi kot hrapav papir, kar poškoduje celo nogavice, potem je zadnji čas dosledno dnevno izvajanje ukrepov nege. Pozimi se tegobe, ki jim botruje suha koža na stopalih, pogosto stopnjujejo, kajti v mrazu so stopala slabše prekrvavljena, zmanjša pa se proizvajanje kožnega loja. Na podplatih pa ljudje sploh nimamo žlez lojnic. Dodatno kožo suši suh zrak zaradi ogrevanja. Drobne razpoke, ki se pojavijo zaradi zmanjšane elastičnosti kože, dodatno pospešujejo izgubo vode navzven in postanejo vhodna mesta za bakterije in glivice. Funkcija kože kot zapore pred zunanjimi vplivi je občutno motena. Že pri prvih znakih priporočamo dnevno nego s kremo GEHWOL FUSSKRAFT BLAU, ki je pravi balzam in je prilagojen specialno potrebam suhe kože: - Lanolin, snov, ki je podobna kožni maščobi, s pro-vitaminom D in druge koži prijazne maščobe ustvarijo negovalno zaščitno plast, ki preprečuje izgube vode skozi kožo. - Istočasno daje 0/W - emulzija vlažnost - suha koža postane zopet voljna in elastična. - Naravna eterična olja iz rožmarina, gorskega bora in sivke hitro blažijo tegobe žarenja stopal. - Kafra pospešuje celično presnovo in s tem tudi boljšo preskrbo kože. - GEHWOL FUSSKRAFT BLAU je prijetnega in nevsiljivega vonja. Naš nasvet: nožna kopel pospešuje prekrvavitev, sproščain ogreje. Na koncu si privoščite še izdatni odmerek kreme GEHWOL FUSSKRAFT BLAU, utrite kremo - ali še bolje - pustite, da Vam to masažo naredi nekdo drug! PEDIKURA KANA -GEHWOL VAS VABITA V SVOJI PEDIKURI V ŽALCU, Roševa 5, tel. 063/717-305 in V CELJU, ZDRAVSTVENI DOM, tel. 063/434-314. RIVÜN NI MAN BLAGOVNA HIŠA T Gubčeva 1, Celje Tel. 063/486-002 - PGSTRIa izbirn MMURMmm OĐLGK - ŽGMSKI KOSTIMI - MODMG OPRIJGTG l+LhČG - BLUZG IM MtUICG IZ ČIPKG IM ŽNMGTh UGODNE CENE! Sonja BezovšeL, s.p. Attemsov trg 35, 3342 Gornji Grad Tel. 063/843-406 C E n JE ri E ST R R UK E OBVEŠČRflO. DR ŠIVRRO DODflR OBLRtlLR. HLRČE. BLUZE. KRI LR. KO PIPET E B LR Z E R J E ITD. Se priporočamo! IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN PLETENINE BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL 845-035 ŠIVILJSTVO OM/ ŠIVANJE PO MERI IN PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV Tanja POLAK s.p. Na trgu 32, Mozirje, Tel.: (063) 833-370, Tel. doma: (063) 833-149 Maturantj e POZOR šivanje svečanih oblačil po naročilu KOZMETIČNO ESTETSKI SALON Zvonka Kačnik, medsr. s P. POSEBNO UGODNO ZA MATURANTE: SOLARIJ IN LIČENJE. Gotovlje 67,3310 Žalec, Tel: 063/715-845 HÄR#LOGI center STUDIO ZA NEGO IN ZDRAVLJENJE LAS IN LASIŠČA Marija PODPEČAN s.p. SALON "MANJA" Janezovo polje 2 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063/841-019 HAROLOGICENTER Stantetova 6 3320 Velenje GSM: 041/673-365 Vaši lasje - naša skrb upiMiu^oEdFt^nr^ci) Luč« 1X1 Tel. 844-265 za Naročniki SN i 15%do Jrasta pri LVJ^iah in malih oglasih ŠPORT C€NT€R PRODNIK Juvanje 1, Ljubno ob Sovi nji Tel. 063/841-317, 841-511 GSM: 041/752-111 Poleg fitnesa smo v Zgornji Savinjski dolini dobili še Ob ponedeljkih, torkih in sredah -rezervacije četrtek, petek, sobota in nedelja -brez rezervacij ODPRTO: od 10. do ZZ. ure. Za vas pripravljamo: OBLETNICE SREČANJA lATLJLČrE.. Vabimo vas tudi: * NA PIZZE * DCMAČE JECI * NEDEUSPA ECMI A * VEČEPJE... INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL: OÖ3I841-3X7 in 841-511 ____ Pogovor z novim komandirjem PP Mozirje Markom Kortnikom “Varnost Zgornjesavinjčanov je na visoki ravni” S1. januarjem letošnjega leta je delovno mesto komandirja policijske postaje Mozirje nastopil Marko Kortnik. Z njim smo se pogovarjali o varnosti prebivalcev in o splošni problematiki, s katero se ukvarjajo policisti na področju Zgornje Savinjske doline. - Iskrene čestitke in hkrati dobre želje ob prihodu na vaše novo delovno mesto. Upam, da se boste med Zgornjesavinjča-ni dobro počutili in z njimi čim prej vzpostavili dobre stike. V Mozirju ste že dober mesec dni. S svojim novim delovnim mestom ste se gotovo že dobro seznani- li. Kako se počutite in kakšni so vaši občutki ob nastopu delovnega mesta komandirja PP Mozirje? Za iskrene čestitke in dobre želje se vam najlepše zahvaljujem. Upam, da se bom v Zgornji Savinjski dolini dobro počutil, saj sem do sedaj že štiri leta služboval v Žalcu. Tako sem spoznal Spodnjo Savinjsko dolino in tamkajšnje ljudi. Upam, da so Zgornjesavinjčani podobni Spodnjesavinjčanom. Vsako novo delovno mesto je izziv. Tako tudi zame. Samo delo komandirja policijske postaje mi je znano, saj sem do sedaj opravljal podobna dela na policijski postaji v Žalcu. Tam sem bil pomočnik komandirja. - Območje, ki ga pokrivate policisti PP Mozirje je po površini drugo največje v Sloveniji, ki spada v pristojnost ene policijske postaje. Delovni prostori, v katerih delujete so majhni, utesnjeni, manjka vam prostorov za osnovno delovanje. Kako premagujete te prostorske stiske in ali imate za opravljanje vašega dela na razpolago dovolj usposobljenega kadra? Površina območja, ki ga pokrivamo, je dejansko velika. Glede na problematiko in stanje deviantnih ravnanj pa ga dobro obvladamo. Potrebno je poudariti, da prebivalcem Zgornje Savinjske doline zagotavljamo visoko stopnjo varnosti. Kljub dobrim delovnim rezultatom pa nas pestijo druge težave. Največja izmed njih je prostorska stiska, saj delamo v nefunkcionalnih prostorih, ki so utesnjeni. Menim, da se bo stanje v bodoče izboljšalo, saj se skupaj z drugimi državnimi organi in lokalno skupnostjo trudimo za pridobitev novih prostorov. Glede kadrov pa bi poudaril, da imamo dovolj strokovno usposobljen kader, ki se nenehno dodatno izobražuje. Zakonodaja z našega področja dela se pogosto spreminja, zato je izobraževanje še toliko pomembnejše. Z uveljavitvijo zakona o policiji sta z naše postaje odšla v pokoj dva delavca. Enota pa je bila že pred mojim prihodom kadrovsko nepopolna. V letošnjem letu bomo težili, da te vrzeli zapolnimo. -Vse več je raznih vrst kriminala, ki počasi, vendar vztrajno prihajajo iz večjih mestnih središč na podeželje. Zatiskanje oči pred resnico je da pri nas oziroma v naši dolini ni ljudi, ki bi radi na lahek način čim več zaslužili, ne glede na ljudi in posledice, ki jih to povzroča. Katere so specifične vrste kriminalnih dej avnosti v naši dolini in kaj jih povzroča ? Ugotovitev, da tudi v naše kraje prihajajo organizirane oblike kriminala je resnična, zatiskanje oči pred to ugotovitvijo bi bilo zato utopično, na daljši rok pa zelo škodljivo za stopnjo varnosti kra- •__________j Komandir PP Mozirje Marko Kortnik (foto: Benjamin Kanjir) janov. Dejstvo je, da na naše območje prihajajo vrste kriminalitete kot je prostitucija, droge in problematika v zvezi z vozili. Pojavne oblike te vrste kriminalitete pa so zaenkrat še redke. Glede na redkost pojavov pa lahko zatrdim, da stanje skupaj z uradom kriminalistične službe UNZ Celje obvladamo. -Za dobro in uspešno delo je potrebno dobro sodelovanje z lokalnimi oblastmi, predvsem pa občani. Območje UNZ Celje je bilo v preteklem letu poznano po zelo dobrih operativnih rezultatih policistov na vseh PP na tem območju. Načelnik UNZ Celje, Dušan Mohorko je pred novim letom apeliral na policiste, da popravijo oziroma izboljšajo le še način komuniciranja z občani. Kako si predstavljate ta segment vašega dela? Kot sem že uvodoma poudaril, Zgornjesavinjčani živijo na dokaj visoki stopnji varnosti. Da bi to stopnjo ohranili, pa potrebujemo dve stvari. Prva stvar je dobro usposobljena policija, druga pa dobro sodelovanje s krajani. Kritično moram poudariti, da element usposobljenosti naših policistov znotraj službe dobro zagotavljamo. Apeliral pa bi na občane, da še bolje sodelujejo z nami. Da bi sodelovanje z občani še poglobili, bomo v prvi polovici letošnjega leta skupaj z občinami ustanovili posvetovalna telesa. Menim, da bomo s skupnimi močmi zagotovili boljšo varnost vseh nas. Pogosto sami ugotavljamo, da smo morda premalo strokovni oziroma taktni pri komuniciranju z ljudmi. Pogosto se postopki z občani zapletejo zaradi nepravilnega pristopa policistov. Dejstvo je, da so tudi naši policisti ljudje in da so zmotljivi. Zaradi tega se bomo v postopkih z občani še temeljiteje oprijemali osnovnega kodeksa in kodeksa policijske etike. -Za nami je dobrega pol leta, odkar se uporablja nov zakon o varnosti v cestnem prometu. Ob uvedbi je le ta dosegel svoj namen, kasneje pa se je število cestno-prometnih kršitev znova povečalo, če že ne vrnilo na prejšn jo raven. Kako vi ocenjujete ta zakon in kje so po vašem njegove slabosti in pomanjkljivosti? 1. maja je stopil v veljavo nov zakon o varnosti cestnega prometa. Na območju Zgornje Savinjske doline je število prometnih nezgod v upadu.Res pa je, da smo v letu 1998 obravnavali eno nesrečo s smrtnim izidom več, kot v letu poprej. Vsak zakon ima svoje dobre in slabe lastnosti. Kar se tiče našega območja, se je zakon izkazal kot dober. 0 določenih posameznih pomanjkljivostih, s katerimi se srečujemo na terenu, pa obveščamo posebno delovno skupino na ministrstvu, ki pa nato v paketu sprejema te dopolnitve k zakonu. -V prihodnosti vas čaka obilica dela. Vaš spekter delovanja se bo z izgradnjo in odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo gotovo še razširil. Kaj vzame mozirskim policistom največ časa, s čim se največ ukvarjajo in kako ocenjujete stanje varnosti Zgornjesavinjčanov v prihodnje? Mozirskim policistom največ časa vzame zagotavljanje varnosti cestnega prometa, kar se prav gotovo kaže v dobrih rezultatih. Veliko dela pa je potrebno vložiti tudi v obvladovanje kriminalne scene. 'Uidi na tem področju zagotavljamo visok nivo, saj smo v lanskem letu raziskali 80 odstotkov vseh kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali. Ti statistični podatki kažejo na visoko stopnjo varnosti Zgornjesavinjčanov, s katerimi pa si v bodoče želim še več sodelovanja. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir Gospodarnost pitanja govedi V vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah je za gospodarnost pitanja najbolj pomembno to, kolikšen delež krme oziroma hranilnih snovi pridelamo na lastnih površinah in kolikšen delež hranilnih snovi moramo pokriti z dokupljeno močno krmo. Za rentabilno pitanje je potrebno doma pridelati najmanj 50% potrebnih hranilnih snovi, bolj ko se ta odstotek približuje stotim odstotkom, ugodnejši so rezultati. Drugi pomemben faktor za gospodarnost pitanja je kakovost doma pridelane voluminozne krme. Zelo kakovostno seno ali silaža ima praviloma dvakrat toliko hranilnih snovi v enoti teže od slabega sena ali silaže. Kakovostnejša voluminozna krma je okusnejša in bolj koncentrirana na hranilnih snoveh, zato je živali tudi več zaužijejo in dodatek močne krme je ustrezno manjši. V kakovostnejši voluminozni krmi so navadno hranilne snovi tudi cenejše. Zelo velik vpliv na gospodarnost pitanja ima kakovost in cena telet za pitanje. Kakovostna so tista teleta, ki so zdrava in vitalna ter z veliko zmogljivostjo za priraščanje žive teže. Pri nas so najboljša teleta lisaste pasme in križanci z mesnimi pasmami. Teleta rjave pasme so po rastnosti podobna lisastim, po klavni kakovosti pa za njimi nekoliko zaostajajo. l\idi teleta črnobele pasme so po rastnosti podobna lisastim in rjavim, po klavni kakovosti pa močno zaostajajo za obema. Kakovostna teleta za pitanje naj bodo pri starosti dveh mesecev navajena že na voluminozno in močno krmo. Na gospodarnost pitanja bistveno vpliva tudi proizvodna cena krme oziroma hranilnih snovi, tako doma pridelane voluminozne krme kot močne krine, ki je lahko tudi doma pridelana ali nakupljena. Manjša ko je razlika v ceni hranilnih snovi (škrobnih enot) med voluminozno in močno krmo, večja naj bo planirana intenzivnost prehrane oziroma pitanja in obratno. Optimalna intenzivnost prehrane pa narašča tudi z naraščanjem razlik med stroški krme za kg prirasta in prodajno ceno žive teže. Intenzivnost prehrane pa odločil- no vpliva na težo živali v času spi-tanosti. Večja ko je intenzivnost prehrane, v ranejšem obdobju se zaključi intenzivna rast in prej ter pri nižji teži se začne nalagati rezervni loj kot znak, da je žival spitana oziroma zrela za zakol. Tako je obdobje najintenzivnejše rasti pri govedu pri intenzivnem pitanju med 6. in 15. meseci starosti. Pri srednje intenzivnem pitanju se obdobje najintenzivnejše rasti podaljša do 18 mesecev starosti. Pri počasnem oziroma manj intenzivnem pitanju (ekstenzivno pitanje), pa se obdobje najintenzivnejše rasti še podaljša na okroglo dve leti. Končna teža spitanih živali se torej spreminja glede na intenzivnost pitanja pa tudi glede na pasmo in spol. Optimalna končna teža spitanih bikov naših kombiniranih pasem znaša glede na intenzivnost pitanja od 450 do 600 kg, kastratov (volov, juncev) 450 do 570 kg in telic 400 do 550 kg. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s proučevanjem optimalne končne teže spitanih živali, so tudi ugotovili, daje v normalnih tržnih razmerah gospodarno pitati bike do dveh tretjin ali do največ treh četrtin odrasle teže krave določene pasme. Od pravilne določitve končne teže oziroma spi-tanosti ob zakolu je v največji meri odvisna klavna kakovost živali. Klavna kakovost živali je v največji meri odvisna od razmerja mesa, loja in kosti v klavnih polovicah. Prirediti moramo čim več mesa ob najmanjšem možnem deležu kosti in optimalnem deležu loja, ki je v določeni meri nujno potreben za oplemenitenje mišičnega tkiva oziroma mesa. V obdobju rasti živali najpočasneje narašča teža kosti, zato se njihov relativni delež v klavni polovici manjša. V povprečju najhitreje narašča teža loja, vendar z zelo različno intenzivnostjo v posameznih obdobjih rasti. Tako je rast loja v prvi fazi rasti najpočasnejša, nakar intenzivnost narašča, tako da predstavlja loj pri govedu v starosti treh do štirih let že 80% prirasta teže telesa. Mišičnega tkiva oziroma mesa je v klavnih polovicah največ, vendar narašča njegova količina hitreje kot kosti in počasneje od loja. Tako delež mesa v prvi fazi rasti narašča, nato pa začne postopoma upadati na račun hitrejšega naraščanja loja. Prodajna cena klavne živine ima končni in odločilni vpliv na gospodarnost pitanja, zato bi morala biti znana že na začetku pitanja, ko se odločamo za optimalno tehnologijo pitanja. Na osnovi naštetih faktorjev, ki vplivajo na gospodarnost pitanja, se odločimo za najprimernejšo teh- Na začetku letošnjih gozdarskih prispevkov želim vimenu sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije bralcem gozdarskih prispevkov, zlasti pa lastnikom gozdov, zdravo, srečno in uspešno novo leto. Naj jim bo gozd prijazen, pa naj bo to pri delu v njem, na lovu ali pri nabiranju gozdnih sadežev. Seveda pa bodite do gozda prijazni tudi vi. V prvem prispevku vam želimo povedati nekaj o vlaganjih v zasebne gozdove v letošnjem letu. Temelj vsakega razvoja so poleg drugih dejavnikov tudi primerna vlaganja. To velja tudi za gozdarstvo kot gospodarsko panogo. Brez nič ni nič. V primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami so potrebna vlaganja v gozdove veliko manjša. V gozdarstvu labko v veliko večji meri izkoriščamo naravne danosti kot v poljedelstvu, živinoreji ali vinogradništvu. Naša naloga je predvsem, da usmerjamo naravne procese v želeno smer, to je v zdrav in kvaliteten gozd. Vendar je kljub primerljivo manjšemu obsegu potrebnih vlaganj v gozdove pripravljenost lastnikov gozdov in države za vlaganje v gozdove majhna. Pri tem prihaja do različnih interesov. Lastniki bi želeli sodelovan- nologijo pitanja mlade goveje živine. Ločimo pitanje bikov, kastratov (volov) in telic različnih inten-zivnostnih stopenj z najrazličnejšimi načini prehrane ter na različno končno težo. Z optimalno tehnologijo pitanja poskušamo doseči najviš-ji možni dohodek na ha kmetijskih površin ob najnižjih stroških pitanja. Marija Mikek je države pri vlaganjih v gozdne prometnice, za katere so tudi sami zelo zainteresirani, država pa je pripravljena sofinancirati gojitvena dela, za katera imajo lastniki manjši interes. Vlaganja v zasebne gozdove so opredeljena v Odredbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Financirajo ali sofinancirajo se samo tista dela, ki so vključena v program vlaganj. Program pripravi Zavod za gozdove. To velja za vsa dela, tudi za gojitvena. Zato se o vseh vlaganjih v gozdove (npr. negi gošče) pogovorite že leto poprej s svojim revirnim gozdarjem. Za vsa dela mora biti lastniku izdana odločba in vsa opravljena dela morajo biti prevzeta s strani zavoda oziroma revirnega gozdarja. Vlaganja v zasebne gozdove, ki neposredno zanimajo lastnike gozdov, so razdeljena v več skupin. V prvo skupino štejemo dela, kijih vsako leto predvidi zavod naosnovi načrtov in stanja v gozdovih. To so gozdnogojitvena in varstvena dela ter dela za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali v zasebnih gozdovih, obnova gozdov na pogoriščih, obnova gozdov, ki so jih KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Kmetijska svetovalna služba Mozirje vabi kmetovalce na predavanja z naslovom: Neposredno prekrivanje rastlin - Mozirje, dne 26.1.1999 ob 9- uri Neposredno prekrivanje rastlin - Šmartno/Dreti, dne 26.1.1999 ob 13. uri Davek na dodano vrednost in denarne pasti - Mozirje,dne 2 7.1.1999 ob 10. uri Davek na dodano vrednost in denarne pasti- Luče, dne 1.2.1999 ob 10. uri Gradnje hlevov- enostavne rešitve - Mozirje, dne 2.2.1999 ob 10. uri Gradnje hlevov- enostavne rešitve - Ljubno, dne 4.2.1999 ob 10. uri ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Vlaganja v zasebne gozdove v letu 1999 poškodovale naravne ujme in sanacija v zasebnih gozdovih, ko povzročitelj poškodovanosti ni znan. Ta dela dobi lastnik gozda sofinancira-nav določenem deležu od vrednosti del. Delež sofinanciranja je odvisen od vrste dela, od stopnje poudar-jenosti ekoloških in socialnih funkcij, ki jih ima gozd in od stopnje demografske ogroženosti kraja. V drugo skupino štejemo dela, za katere razpiše javni razpis Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, predvidel pa jih je Zavod za gozdove. To so druga redčenja v zasebnih gozdovih, premene v zasebnih gozdovih in gradnja gozdnih cest v zasebnih gozdovih. Delež sofinanciranja je predviden v javnem razpisu. Do sedaj teh razpisov še ni bilo, zatorej tudi sofinanciranja ne. Za letošnje leto pa se pripravlja predlog razpisa za druga redčenja v zasebnih gozdovih. Potrudili se bomo, da bomo primernega dela teh sredstev deležni tudi na našem območju. V tretji skupini je sofinanciranje vzdrževanja gozdnih cest. Sredstva pridobi občina, ki zagotavlja vzdrževanje iz pristojbin, iz proračuna in iz lastnih sredstev. Za gradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak sofinanciranje ni predvideno. Kot smo že omenili, je zanimanje lastnikov gozdov za gojitvena dela premajhno. V zadnjem obdobju se morajo revirni gozdarji izredno potruditi, da lastnike prepričajo, da opravijo nujno potrebna gojitvena dela. Skrb vzbujajoče je zlasti stanje pri negi gozdov, pri obnovi in varstvu gozdov so dela opravljena v ß Mednarodno štetje vodnih ptic Sredi januarja vsako leto poteka mednarodno štetje vodnih ptic, ki ga na mednarodnem nivoju koordinira organizacija Wetlands International. Namen štetja je oceniti in trajno spremljati velikosti svetovnih populacij posameznih vrst vodnih ptic. Letos je bilo 16. In 17. januarja. Štetje v Sloveniji organiziraDruštvo za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS). Štetje vodnih ptičje organizacijski in strokoven podvig, saj se ga je lani udeležilo kar 238 popisovalcev in so skupno prešteli preko 40.000 vodnih ptic. Kot ena redkih evropskih držav smo uspeli štetje iz stoječih voda temeljito razširiti tudi na tekoče vode. Z opazovalci so poleg vseh stoječih voda pokrite vse večje slovenske reke, tako tudi Savinja in Dreta. Zakaj je pomembno vedeti, kako velike so populacije posameznih vrst ptic? Tako lahko ugotovimo, kaj se dogaja s posamezno vrsto ptice, ali njena številčnost narašča ali upada. Z ugotovljenimi podatki o številčnosti vodnih ptic lahko utemeljeno zavračamo trditve ribičev o ogromnih jatah sivih čapelj in kormoranov, ki naj bi po njihovem mnenju oplenile slovenske reke. Tako lahko zavračamo zahteve ribičev po odstrelu posameznih vrst vodnih ptic. Saj so ribojede ptice kot npr. sive čaplje in kormorani prav tako del narave kot ostale vrste, le to smolo imajo, da so konkurenti človeku. Država potrebuje v procesu pridruževanja Evropski uniji tudi strokovno neoporečne podatke o vodnih pticah. Podatki o številčnosti p tic so edini objektivni kriterij (po Ramsarski konvenciji), ki jasno kaže na mednarodni pomen slovenskih mokrišč: na pomen Sečoveljskih solin in Škocjanskega zatoka ob naši obali, na pomen Cerkniškega jezera in na pomen akumulacijskih jezer na reki Dravi. Sečoveljske soline so po mednarodnih kriterijih sprejete v kategorijo IBA (Important Bird Area - pomembno območje za ptice). Katere ptice prezimujejo na in ob Savinji in Dreti? Najbolj številčne so race mlakarice - navadne divje race, katerih število se je precej okrepilo. Občasno se jim pridružijo še druge redkejše vrste rac (npr. siva raca, čopasta črnica). Opazimo lahko tudi črno lisko. Najbolj opazne so seveda velike sive čaplje, ki pri nas stalno živijo. Čaplje se veliko zadržujejo tudi po poljih v bližini rek. Zelo prijazen prebivalec naših rek je vodni kos, ki je precej pogost. Če želite tudi sami preživeti nekaj zanimivih ur ob opazovanju bogastva vodnih ptic, potem pojdite na velenjsko jezero. Izberite si dan z dobro vidljivostjo, vzemite s seboj močan daljnogled ali teleskop in pa priročnik za določanje vrst ptic. Ne bo vam žal! Lepo vas pozdravljam! Zeleni Franček večjem obsegu. Lastniki gozdov med glavne vzroke slabe realizacije gojitvenih del navajajo prenizke spodbude, ki jim jih namenjadržava in velike zamude pri izplačilu teh sredstev. Ker se višina spodbud že nekaj letni spremenila, pričakujejo, da jim bo država za njihovo delo primaknila nekaj več. Glede na povečano višino sredstev v proračunu za gojitev in varstvo gozdov, so ta pričakovanja morda celo upravičena. Zagotovo pase bodo vletošnjem letu močno skrajšali roki za izplačila spodbud. Zavod za gozdove bo vsakega lastnika, ki bo prejel sredstva na podlagi opravljenih in sprejetih del v gozdovih, pismeno obvestil o višini sredstev in datumu izplačila. Ker je obseg gojitvenih redčenj v drogovnjakih v zadnjih letih močno padel, so le-ti postali izredno labilni. To se je pokazalo v zadnjih ujmah, ki so naredile v teh sestojih veliko škode. Na nazarskem območju so nenegovani, labilni drogovnjaki smreke osnovni gojitveni in varstveni problem. Predstavljajo pa tudi velik ekonomski riziko za lastnike. Lastniki teh gozdov se zavedajo, da so neredčeni drogovjaki zaradi ujm in podlubnikov ogroženi. Vendar se zaradi premajhnega izkupička od prodaje drobnega lesa zelo neradi lotijo nege. Zato bi bila v tem primeru morebitna spodbuda države upravičena. O vlaganjih v gozdne prometnice v letošnjem letu pa bomo pisali v enem od prihodnjih prispevkov. Marijan Denša 'ALMANAH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE LAHKO NAROČITE TUDI PO TELEFONU! 833-230 Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Če je vaš stari kotel za ogrevanje precej izrabljen, ima slab izkoristek in je predimenzioniran. Odločite se za zamenjavo s sodobnim.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. PUP VELENJE d.d. Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37/b, Tel. :063/898 170, fax:063/853 645 SaudM*todle>i' \ ••© M* OBVESTILO Obveščamo vse občane občin Ljubno, Luče in Solčava, da lahko vrečke za smeti po ceni 300 SIT kupijo na sedežih navedenih občin. Pa poglejva, kaj so naredili ČETRTOŠOLCI oskovke šole frail KOCBEK iz Gornjega Grada. Izdali so letošnjo prvo številko šolskega glasila., ki nosi naslov UTRI Ti Ki. Pri delujih je usmerjala in jim pomagala njihova razredničarka Kada Fridman. Glasilo so učenci že predstavili staršem in učencem nižje stopnje. V uvodu povedo o sebi, da so izredno živahni in giaaaaaaaaaaaaasni {se opravičujem, ker manjka nekaj ajev -prostorska omejenost)! Ja, če pa je treba, pravijo, znajo resno prijeti za delo. Ko, taki so ta pravi. Glasilo so ustvarjali vsi, šestindvajsetjih je in sicer dvanajst punc in štirinajst fantov. Kji-hova imena so: Brigita Terbovšek, Ki ves Kolar, Blažka Tratnik, Špela Božič, Urška Mavrič, Metka Stradovnik, Damjana Presečnik, Andreja Potočnik, Kataija Vertot, Kristina Basteij, Katarina Črnodovski, Tamara Mavrič, Žan Poznič, Matej Žerovnik, Jure Coin ar, Franci Ugo v še k, Kiemen Potočnik, David Jazbec, Matej Osovnik, Matej Bevc, David Strgar, ToniSuhoveršnik, Gorazd Podbrežnik, Miha Mekiš, Urh Preložnik in Denis Bezovšek. V glasilu so delčki njihovega ustvarjanja, tu pa so ie drobtinice. Pa veliko uspeha na vaši poti do učenosti! NAROBE KNJIŽNICA V knjižnici je vse narobe. Tam se dogajajo čudne reči. Knjižničarka hodi po mizah. Knjige hodijo po policah. Miza je zlezla na knjižničarko. Stoli so poskakali na police. Knjige so se med seboj pomešale. Zadnje po abecednem redu bi bile rade prve. Prve se ne pustijo. Zato se prepirajo. Prišlo je tudi do pretepa. Listi iz knjig frčijo po zraku, naslovi knjig ne vedo, kam spadajo. Slabo se godi debelim in velikim knjigam. Te so nerodne in okorne. Težje se premikajo, zato so že zelo poškodovane. Lahkotne knjige skačejo po njih in jim zadajajo hude bolečine. Knjižni junaki so med seboj skregani in tavajo s knjige v knjigo.Po licih jim tečejo velike solze. Tla so že mokra, zato je knjižničarka že čisto obupana. V knjižnico je prišel Boštjan. Po dolgem iskanju in brskanju sije izbral knjigo, kije prikorakala po mizi. Boštjan jo je odprl in zagledal sovo. Bila je čudna. Očala si je nataknila na rep. Koje zletela z veje, soji očala padla z repa. Uboga sova se je zaletela v drevo. Boštjan je bil zelo očaran. Knjigo je vzel domov in na poti še sam skočil v lužo. Boštjanu je narobe knjižnica tako všeč, dajo obišče vsaj enkrat na teden. Andreja Potočnik VREMENOSLOVEC Gozdni vremenoslovecje močerd. Je črne barve z rumenimi lisami. Zaradi svoje svarilne barve se ga nekatere živali bojijo. Tudi marsikatri človek se mu najraje izogne. Ampak ni prav nič nevaren. Kadar gre po hribu navzgor, to pomeni, da bo lepo vreme in gre bolj počasi. Ko pa gre po hribu navzdol, to pomeni, da se približuje slabo vreme in gre hitreje. Tudi jaz sem se ga včasih bal. Jure Čolnar UGANKE nima nog, pa vendar lazi naokrog. So majhni, veliki ozki, široki, nič jih ne moti, ko jesen se jih z barvami loti. nagajiva, zvitorepa, krade vse iz sosedovega žepa. Kosmati stric je sladkosned, nadvse rad ima pa med. Ima bistre oči, ponoči lovi, podnevi pa spi. Uganke so sestavile Urška, Damijana in Andreja TUDI LJUDJE SMO POZABLJIVI nekega dne je mamica prišla iz trgovine in mije rekla: "Joj, Denis pozabila sem kupiti sladkor, da bi ti skuhala čaj!" Koje ati prišel iz službe, je rekel: "Danes sem doma pozabil službene ključe." Mamica meje poslala k sosedi po termometer. Ko sem prišel tja, se sploh nisem spomnil, po kaj sem prišel. Denis Bezovšek ČASOVNI STROJ Okoli leta 30050 je eden od znanstvenikov kupil od prijatelja ostanke časovnega stroja, naredil je čisto novega in čisto drugačnega. Ta časovni stroj je izdeloval tri leta in ga oblikoval v avto, ki je dosegel hitrost nad 3300000 km/h inje potoval hitreje od svetlobe. čez tri leta, koje bil stroj narejen, ga je dr. Lotoz testiral. V svojem laboratoriju gaje priklopil na test mašino in bilo je vse OK. Pognal je motorje, podrl garažna vrata in vzletel v preteklost. Medtem koje dr. Lotoz letel, mu je zmanjkalo goriva, zato je strmoglavil. Padel je v morje, sistemi so mu odpovedali, na pomoč mu je prišla rešilna ladja, ki je rešila njega in njegov časovni stroj, na srečo je imel dr. Lotoz prijatelja dr. Pameto, ki je imel napravo za popravilo različnih sistemov in za odstranjevanje rje. Koje dr. Lotez prispel do njega, mu je vse razložil in dr. Pameto je že razumel in vedel, kaj narediti. To je tudi storil. Šel je k dr. Lotezu in mu popravil stroj. Dr. Lotez je bil zadovoljen, zato mu je obljubil vožnjo v prihodnost in šla sta v prihodnost. Videla sta vse, kar se bo dogajalo v letu 44444445667. Ko sta se dr. Lotez in dr. Pameto vrnila, sta nam povedala, kaj sta videla in doživela. Dejala sta, da ko sta prispela, sta videla, de je vse drugače, zato sta odšla na kosilo in pijačo. A ko sta hotela jesti, sta opazila, da imata na mizi tablete. Vprašala sta, čemu samo tablete. Odgovorili so: "Rjava je kruh, rdeča je meso, modra voda in zelena zelje." Ko sta to slišala, sta se obrnila in odšla. Tako se konča ta zgodba. Žan Poznič MOJ SOŠOLEC Moj sošolec je velik in prijazen. Njegovo telo je drobno. Ima dolge roke in noge. njegovi lasje so temni in gladko pristriženi. Ima rjave oči in droben obraz. Rad igra med dvema ognjema. Sva dobra prijatelja in se velikokrat skupaj voziva s kolesi. Klemen Potočnik To in še veliko lepega najdeš na več kot petdesetih straneh ročno popisanega glasila. Kekaj domišljijske eksotike in nekaj preprostih vsakdanjih zgodbic kroji videz izdelku. Ke moreš ga kupiti v kiosku, lahko pa si ga izposodiš od katerega od ustvarjalcev. Pa - pa do naslednjič. Modra vrtnica je navdušila... Učenci gledališkega krožka OŠ Gornji Grad so se v tej sezoni pod vodstvom učiteljice in režiserke Anice Stakne predstavili z delom Kristine Brenkove “Modra vrtnica”. Prvih osem predstav, ki so jih učenci zaigrali na odrih po vsej Zadrečki dolini, je bilo namenjenih predšolskim in šolskim otrokom, ki jih je v mesecu decembru obiskal Božiček. Režiserka v gledališkem listu pove, da je zgodbo avtorica povzela po zelo stari pravljici. Vendar nas preseneti njen razplet, saj je malo drugačen, kot smo ga vajeni v pravljicah. Kljub temu pa je navdušila tako otroke kot tudi odrasle, saj je tekst spretno povezan z vmesnim Andrej je tudi glasbenik. V prvem delu nam je na izviren način prikazal instrumente in oblačila dežel, v katerih se je na svojih popotovanjih ustavil. Na nekatere instrumente nam je tudi zaigral. Naučil nas je pesmi Malajka in Džuli. Za zabavo je poskrbel tudi tako, da je prostovoljce oblekel v različna oblačila. Po kratkem odmoru pa nam je v drugem delu pokazal diapozitive, ki jih je posnel na potovanjih po Južni Ameriki. Ob njih smo se lahko prepričali, daje Andrej živel pri pravih Indijancih. Spoznali smo, kako ljudje po svetu živijo, kakšne so njihove hiše, kaj jedo in kako se oblačijo. Popotnik nam je pripovedoval o svojih dogodivščinah, ki pa jih, verjemite, ni malo. Na koncu smo si lahko različne predmete, ki jih je imel s sabo, tudi pobliže ogledali. Tako se je končalo zelo zanimivo dopoldne, saj smo v tako kratkem času “prepotovali" kar lep del našega planeta. Teja, Mateja, Sandra iz 6.b Naši vtisi: Najzanimivejše so bile afriške pesmi in predstavitev afriškega načina življenja. (David, 6.b) plesom, petjem in igranjem na različne instrumente. Uidi sami igralci smo uživali ob zavzetem sprem-ljanju občinstva in zato si še želimo nastopov. Predvsem pase veselimo srečanjamladih gledaliških skupin Zgornje Savinjske doline, saj si bomo skupaj z igralci ostalih šol in društev izmenjali dobrodošle izkušnje. Bilo je zabavno, saj nismo le sedeli, ampak tudi peli. (Manja, 6.a) Najbolj mi je bilo všeč, ko smo skupaj peli o pasji mrcini. (Špela, 6.a) Tudi jaz bi rada tako potovala in spoznala življenje v Tibetu, Indiji in Ameriki. (Daša, 6,a) Všeč mi je bilo, ker so moji sošolci nastopili na modni reviji. (Andreja, 6.a) Bilo je poučno in zabavno, saj smo “prepotovali” skoraj ves svet. (Irena, 6.a) Spoznanja mi bodo pomagala pri zemljepisu in zgodovini. (Ana, 6.a) Bilo je poučno in zabavno. Andrej nam je na zabaven način približal običaje in navade ljudi v daljnjih deželah. (Adam, 6.b) Učenci OŠ Mozirje Rodila se je pred dvajsetimi leti mami Švedinji in očetu iz Etiopije, zdaj živi v Ameriki. Svojo ljubezen do glasbe je podedovala po očetu in le-ta jo je gnala naprej, naprej, po sledi svojih sanj. In koje pri komaj desetih letih osvojila prvo glasbeno nagrado na priznani glasbeni šoli v Stockholmu, je vedela, da je na pravi poti. Toje Emilia in njena pesem "Big, Big World", kije postala zlata v neverjetnih šestih dneh in le v enajstih dneh platinasta. "Toje skladba o meni, o tem, kako se počutim izgubljeno v velikem svetu in kako te lahko zmede čustvo, kotje ljubezen. Ljubezen je namreč lahko najlepša in najboljša, a hkrati tudi najbolj grozna stvar na svetu," pravi Emilia. Poleg tega, da išče svoj prostor na glasbenem področju, hkrati tudi študira ekonomijo in dela v trgovini s tekstilom. Toni Cetinski je po izrednem sprejemu pred več tisoč glavo množico v Hali Tivoli na prireditvi "Haj žur leta" 23.12.98 spet poln zaleta in poleta. Tokrat se je odpravil na turnejo po vseh večjih slovenskih mestih, kjer bo izčrpno in celovito predstavil vse svoje najboljše skladbe in predvsem promoviral ploščo "Al", s katere je tudi njegova zadnja velika uspešnica "Zbog nje". Koncerti bodo: 22.1. Masai-Maribor, 11.2. Eldorado-Ljubljana in 19.2. v Velenju. Divine so tri mlada dekleta:.Mikki, Kia in Tonia. Že s svojim prvim singlom "Lately" so zadele v polno. Premagale so celo Lau-ryn Hill, bivšo pevko skupine Fugees. Skladba prihaja z njihovega albuma z naslovom Fairytales. Sicer pa imajo dekleta pri svojih letih še največ dela s tipičnimi mladostniškimi zadevami, kar pomeni fantje in ljubezen. Za konec pa še nekaj zanimivih podatkov o Miranu Rudanu. Rojenje v znamenju leva in pravi, da se temu primemo tudi obnaša - ko razgraja, razgraja, ko počiva, ima rad popoln mir in samoto. Rad kuha in zase trdi, daje specialist za mesne jedi, medtem ko o zelenjavi nima pojma. Ha tem področju ima glavno besedo žena Hataša. Je zagrizen pristaš nogometa in ekipe Hit Gorica, predvsem pa pravi, da so mu všeč ekipni športi. Koje bil mladje želel postati nogometaš, a je glasba prevladala, njegova plošča z naslovom "V srce" je med najbolje prodajanimi ploščami lanskega leta. Alenka Anica Kolar Kulturni dan ali “popotovanje” po svetu 30. novembra smo imeli učenci petih in šestih razredov kulturni dan. Ob devetih smo se zbrali v kinodvorani. Gost dneva je bil Andrej Strmecki - svetovni popotnik. Lokostrelski klub Mozirje Evropski veteranski rekord Dušana Perhača V soboto, 16. januarja, je v Ljubljani potekal prvi letošnji mednarodni turnir v disciplini 3D v Evropi. Med veterani je blestel Dušan Perhač, kije prepričljivo zmagal, hkrati pa prejel zlato plaketo za evropski veteranski rekord na 40 tarč. Dan kasneje se je Perhač udeležil konkurence in s 572 krogi gladko mednarodnegaindorturnirja(2xl8 zmagal. V abosolutni konkurenci je m) v italijanskem mestu Spillinberg. dosegel četrti rezultat turnirja. Tildi tokrat je bil boljši od veteranske KF Logarska dolina Sankaško tekmovanje V Logarski dolini so preteklo soboto priredili sankaško tekmovanje v manjšem obsegu, ki je, kot pravijo v podjetju Logarska dolina d.o.o., predhodnica večjih in bolj zvenečih sankaških tekmovanj. Na sankaški progi v Logarski dolini, ki vodi od slapa Rinke navzdol, se je zbralo le majhno število tekmovalcev, kar pa organizatorjev ni potrlo. Tekmovanje so izvedli kotse “sika”. Resen in odgovoren pristop jim omogoča v prihodnje odpraviti eventuelne drobne pomankljivosti in nadgraditi dobro zastavljene aktivnosti. Kaj kmalu lahko torej pričakujemo še nekaj tovrstnih tekmovanj, vsaj občinsko in v začetku februarja tekmovanje Zgornje Savinjske doline. Najhitreje je vcilj, pred gostiščem Na razpotju, prispel Bogdan Knap, ki je za štiri kilometre proge potreboval borih pet minut in pol. Tesno mu je sledil Domen Matk in nato še Bogdan Vav-di. Pri ženskah je zmagala Majda Matk, dniga je bila Evelin Sodjain tretjaAlen-ka Ošep. Slaba udeležba v kategorijah dečkov in deklic je na najvišje stopničke pomagalajuretu in Jasni Funtek Marko Slapnik ŠD Nova Štifta Odprto prvenstvo v veleslalomu Prizadevni organizatorji smučarskih tekem v Športnem društvu Nova Štifta so minulo nedeljo pripravili odprto prvenstvo v veleslalomu na Glukovih njivah. Na tekmovanju je v osmih kategorijah nastopilo 116 smučarjev. Veleslalomisti so prišli iz Mozirja, Šmihela, Žekovca, Ljubnega, Gornjega Grada, Šmartnega ob Dreti, Bočne, Tijhinja, Tunjc, Stranj, Črne, Komende, Žal pri Kamniku in Nove Štifte. Poleg tekmovalnega jih je preveval tudi prijateljski duh, kar je v današnjem času pravzaprav najpomembnejše. Po posameznih kategorijah so zmagali: - ženske nad 30 let: Marija Preložnik, ženske 20-30 let: 1. Polona Govek, ženske 10-20 let: Anja Šunkar, moški nad 50 let: Alojz Fortin, moški 40-50 let: Bojan Šunkar, moški 25-40 let: Bojan Napotnik, moški 15-25 let: Lenart Solar, moški do 15 let: David Nadvežnik. Rafko Žerovnik Obvestilo Samostojna podjetnica Kokalj Terezija iz Goličnikove 5, Mozirje obveščam stranke, da obrtno dejavnost Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov odjavljam z dnem 30.4.1999- OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. (Za)hrbtna pogodba in javno vprašanje za župana Občine Luče Bojazen, da se bodo župani malih občin, predvsem tisti, ki so bili koncem 1998 leta ponovno izvoljeni, pričeli obnašati kot mali fevdalci, se mi je zdela odveč. Župani, ki razumejo svojo okolje in delajo po zakonih, lahko občanom resnično koristijo. V novembru 1998 sta župan občine Luče g. Mirko Zamernik in direktor PUP Velenje d.d. g. Jože Mraz, inž. str. z dopisom naslovljenim s “Spoštovani občani” slednje obvestila, da je Občinski svet izbral novega izvajalca na področju ravnanja z odpadki. Občina je sklenila koncesijsko (dolgoročno) pogodbo z omenjenim podjetjem, odvoz ločeno zbranih odpadkov, se bo pričel od 1.12.1998 dalje. V nadaljevanju dopisa je v devetih točkah opisan operativni program uvajanja dejavnosti in v mesecu novembru 1998 napovedan obisk predstavnika PUP Velenje, Občine Luče in predstavnika posameznih naselij, ki bodo obiskane nagovorili za izpolnitev PRIJAVNICE S POGODBO o uvedbi ločenega zbiranja in izvajanju rednega odstranjevanja odpadkov. Poleg omenjenega dopisa je bila v kuverti priložena zloženka, ki občane pouči o načinu ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov. Ker je občina Luče pretežno kmetijska, me je zanimalo, kako se bo pri ločenem zbiranju gospodinjskih odpadkov upoštevala kmetijsko gozdarska dejavnost in kako bo ta način pobiranja odpadkov na podeželju vplival na zmanjševanje divjih odlagališč. Ne od župana Luč in ne od predstavnika PUP Velenje nisem dobil odgovora, ki bi bil strokovno argumentiran. Dne, 1.12.1998 sem prejel PRIJAVNICO S POGODBO. Pravzaprav dokument for-maia A4 z (za)lnbtno pogodbo. Že na prvi pogled je dokument zavajajoč, po mojem mnenju bolj kot “oglasi z drobnim tiskom”. «Na prvo stran dokumenta se naročnik podpiše dvakrat. Prvič pod “Prijavnico” indru-gič pod “Splošnimi pogoji” v isti vrsti kot izvajalec. Večina dobro mislečih je prepričana, da je glavna vsebina dokumenta končana s podpisom izvajalca in naročnika. Vendar ni tako. Na drugi strani je POGODBA. Čez nekaj časa, ko bo pogodba “pokazala zobe”, recimo čez leto ali dve in bodo nekateri občani iskali “Jernejevo pravico”, bo stvar izgledala popolnoma drugače. Takrat se dokument ne bo več imenoval PRIJAVNICA S POGODBO, kot je bilo navedeno v dopisu župana in direktorja, temveč bo to POGODBA S PRIJAVNICO. Dokazali vam bodo, da ste bili najprej seznanjeni s pogodbo, se na to podpisali pod prijavnico in s podpisom pod splošnimi pogoji potrdili, da se z vsem strinjate. Dokument je pripravljen tako, da je “ena in ena tri, ko prodajaš in ena, ko kupuješ”. To je za poslovni svet običajno tam, kjer se sklepajo posli med izrazito neenakovrednimi strankami. In v tem primeru so občani naprant PUP Velenje v neenakovrednem položaju. Velikokrat se zgodi, da “kratko” potegnejo pošteni in delovni ljudje. Prav za njihovo zaščito se v demokracijah sprejemajo zakoni, organizira oblast in upravni sistem na tak način, da ljudem zagotavlja zaščito pred posamezniki, ki preko “trupel” hlastajo za dobičkom. Torej, če se je župan Mirko Zamernik in Občinski svet Občine Luče pri odločitvi in postopku o ravnanju z odpadki ravnal po ustrezni zakonodaji in se je novo izbrano podjetje soočilo s konkurenco na javnem razpisu, potem je (za)hrbtna pogodba sklenjena med posameznimi občani Luč in PUP Velenje samo okras, recimo "kičast dokument” brez vrednosti. Pomembno je od kot izvira podlaga navedena v I. členu (za)hrbtne pogodbe. Kot občana občine Luče me zanima: V katerem uradnem glasilu je bil objavljen Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine, Koncesijski akt in Koncesijska pogodba. Županu sem 7. decembra 1998 telefonsko zastavil navedeno vprašanje. Žal mi je prijeten gospod, skoraj sosed, hudomušno odgovoril, da so odlok, akt in pogodba objavljeni v tajnem uradnem listu in, da ga lahko prijavim na Ustavno sodišče. Vprašanje sem ponovil v pisni obliki natančno pred enim mesecem (8.12.1998) in nanj nisem dobil odgovora. Resnično ne bi rad doživel ponovne oblasti, “daleč od Boga in Zakona” nekih novih partijskih aparatičkov, malih fevdalcev, ki si bodo na plečih ljudi z izigravanjem zakonov ogradili svoje vrtičke s svojimi vrtnarji in svojim enoumjem. Zato javno prosim g. župana Mirka Zamernika, da mi odgovori na zastavljeno vprašanje. Stane Čermelj Podvolovljek 41, Luče Izjava Janez Šinkar iz Nazarij izjavljam, da nisem nikomur grozil s tožbo, niti osebno niti preko medijev, v zvezi z gradnjo nasipa ob reki Dreti, najmanj pa skupaj z bratoma, s katerima že nekaj let ne kontaktiram zaradi fizičnih napadov name in uničevanja moje lastnine. Opravičujem se vsem, ki so bili prizadeti zaradi pisanja in napa- dov po telefonu s strani Antona Šinkarja, še zlasti pa g. Srečotu Urtelju, kateremu je Anton Šinkar grozil z neresnično izjavo, da ga bom tudi jaz tožil. Zahtevam od bratov, da me v zvezi s to tematiko ne omenjata več, saj s tem nimam nič skupnega. Janez Šinkar Zadrečka c. 7, Nazarje Vandalizem in hudobija Ob cesti Gornji Grad - Radmirje, pri kmetiji Brinkovač, stoji lep spomenik oziroma kostnica 146 ustreljenih borcev Dolenjskega bataljona NOV Slovenije. Povečini so bili iz področja Zasavja in spodnje Savinjske doline, starejši letniki. Ustreljeni so bili v gozdu okoli spomenika. Za vsak državni praznik se izobesijo zastave in s tem tudi opozorijo mimo vozeče na pomen kostnice in spomenika s 146 ploščicami, od katerih je vsaka za enega neimenovanega. Na žalost se je našel nekdo, ki je zastave ukradel, kar je vandalizem brez primere do spoštovanja 146 borcev NOV. Jože Fašun Kocbekova 4 Gornji Grad Volilna pravica Spričo vse večje neudeležbe na zakonitih volitvah in tudi referendumih, se mi kar samo vsiljuje vprašanje, ali je za nas občane in državljane volilna pravica, res pravica - kot možnost in priložnost, katere se je vredno poslužiti, ali pa je volilna pravica za mnoge le neprijetna nadloga, ki jih ovira v “prijetni” brezbrižnosti in zaspanosti. O minulem referendumu glede TET 3 je Zeleni Franček v 1. št. SN napisal odličen prispevek, za kar smo mu lahko samo hvaležni. Ker pa se znova in znova med občani zapaža, da mnogim ni znano, zakaj je bil referendum za določeno tematiko sploh potreben, smatram, da bi bilo to vprašanje potrebno osvetliti. Referendum se navadno razpiše v izjemnih primerih in v zelo važnih zadevah, ki tako ali drugače zadevajo vse, ali vsaj večino prebivalstva. Pa tudi v primerih, ko se vlada in parlamentarci ne morejo uskladiti v določeni zadevi ter branijo vsak svoja stališča in vztrajajo vsak pri svojih različnih argumentih, ki pa pri enih ali drugih ne vzdržijo strokovnih kriterijev. Kadar parlamentarna večina zamenja moč argumenta za argument moči, nimajo v takih primerih tisti, ki so pre- glasovani, nobene druge zakonite možnosti, kot izvedbo referenduma, če dejansko hočejo v vseh ozirih svojemu ljudstvu dobro in ga obvarovati prevar - tokrat glede finančnih naložb in investicij v sporne in nedonosne projekte. Poslanci, ki se v polnosti zavedajo svoje odgovornosti, ne morejo dopustiti, da bi obveljal -tako v ekonomskem kot v ekološkem oziru zgrešen in škodljiv projekt - pa četudi kaj takega načrtuje parlamentarna večina. Ker je volilna pravica in tudi referendumsko odločanje zakonita pravica, ki bi se je zatirani narodi še kako radi poslužili, je nelogično - da ne rečem, nerazumno, referendum ali volitve bojkotirati, kot da odklanjamo volilno pravico. In nenazadnje, je referendumski način odločanja tisočkrat bolj kulturen, kot denimo je bil protestni shod pred parlamentom leta 1991, ko so protestniki in protestnice metali jajca proti zgradbi parlamenta. A ne glede na nizki procent volilne udeležbe, so rezultati pokazali, d a velika večina ozaveščenih volilcev odklanja zgrešene inven-sticije in škodljive projekte. Ivan Glušič Loke 6 Mozirje Gospodu Glušiču \ vednost! Šele sedaj sem bila opozorjena na Vaš članek, ki je izšel l6.10.1998 v Savinjskih novicah. Izdajstvo lučkega pastirja med drugo svetovno vojno je bilo več kot grozota. Kolenc Jože in brat Albert sta bila sinova kmeta Kolenca iz Gornjega Grada. V februarju ali marcu 1942 so ju prišli Gestapovci aretirat. Obema se je posrečilo pobegniti. Pridružila sta se drugim trpinom v gozdu. Veliko sta se zadrževala v okolici Gornjega Grada, ker je bil Albert takrat bolan in je težko hodil. Zatekla sta se tudi proti Lučam in poiskala zavetje pri pastirju Vavdi Kristjanu (ne Vevdi, kot ste zapisali) v planinski koči Arta pod Raduho (ne Atri). Jože in pastir Vavdi sta bila prijatelja, skupaj sta služila vojaščino nekje v Srbiji. Pred vojno sta prijateljske stike ohranjala in se večkrat obiskovala. Tistega dne ju je sprejel in ju nahranil. Potem se je namenil v dolino z izgovorom, da gre po hrano. Za Jožeta in Alberta je bila razpisana nagrada 5.000 nemških mark. Kdor ju ovadi, pripelje živa ali mrtva na policijo, jo dobi. Pastir se je polakomil 5.000 mark, šel na policijo, prijavil svojega prijatelja in njegovega brata ter ju predal strašni usodi. Še isti dan je bil pastir Vavdi za vodiča policiji, ki ji ni bilo težko aretirati speča brata. Vklenjena so ju odpeljali v zloglasni “Stari pisker” v Celje. Ne bom opisovala, kako so ju mučili, saj je znano vsem zavednim Slovencem, kaj pomeni nemški zapor pod okriljem Gestapa. Vavdi Kristjan je ostal zelo osamljen pod Raduho, saj so ga Lučani zaradi izdajstva prezirali, zaničevali in se ga izogibali. Ko so k njemu pozneje prišli partizani, so ga ustrelili, pribili na vrata in napisali: “Izdajalec slovenskega naroda.” Dobil je zasluženo kazen! Tako, gospod Glušič! Božji mlini meljejo počasi, a “gvišno”. NaVašo morebitno polemiko na moj članek, ki temelji na izročilu domačinov, ne bom odgovarjala. Nada Zagožen Dol 1, Gornji Grad Tudi misliti je treba znati K pisanju me je spodbudil članek, ki je bil objavljen v L številki SN z dne 8.1.1999- V njim gospa Anika Krefl odkriva vso moralno gnilobo nekaterih prebivalcev dežele na sončni strani Alp. Obnašanje nekaterih prebivalcev Slovenije (tudi visokih funkcionarjev) postaja nevzdržno in kod tako odkrito ogroža moralno - etične vrednote, ki so pogoj za normalno delovanje države. Absurdno tu je, da smo ob osamosvojitvi Slovenije kar lep čas plavali v oblakih in sanjali v pravljični deželi, dokler nas niso na trdna tla postavili zagovorniki prejšnjega režima; še več, prevzeli so oblast in sanj o pravljični deželi je bilo hitro konec. Počasi a zanesljivo se je začela kazati ideološka, tehnološka, gospodarska, ekonomska in moralna zavoženost režima, ki nam je vladal 50 let. Posledice tega se čutijo še danes in se bodo še dolgo. Najbolj prizadeto pa je psihološko področje, kjer še danes mnogi ne znajo razmišljati s svojo pametjo, ampak namesto njih razmišljajo drugi oziroma, namesto njih razmišlja oblast. Tako so ti ljudje povsem podvrženi interesom oblasti in jim tudi zvesto sledijo. Pri tem pa ne razmišlja- jo kaj je dobro, in kaj ni dobro, kaj je prav in kaj narobe itd; skratka so ujetniki in sužnji režima, ki jim vlada. So pa tudi njihovi zvesti vo-lilci, ki so jih za ceno privilegijev (drobtinic, ki padajo z bogato obložene mize) pripravljeni voliti v nedogled. Skratka, so bili in so pravi učenci revolucije. Na srečo pa v Sloveniji še živijo ljudje, ki znajo razmišljati in ki so pripravljeni kaj pametnega reči in tudi napisati. Imamo ljudi, ki znajo dobro in pošteno delati, in ki svojega poštenja in ponosane prodajo za tak ali drugačen umazani denar. Imamo ljudi, ki znajo ljubiti in spoštovati vse, kar je tega vredno, in so na to upravičeno ponosni. Imamo poštene strokovnjake, ki niso vezani na politično ideologijo, temveč na sto-je znanje v katerem se skriva potencial prihodnjegagospodarskega razvoja Slovenije. In vsi ti ljudje nosijo velike zasluge za to, da stanje v Sloveniji ni še bolj alarmantno kot je. In v tej smeri tudi vi ga. Anka Krefl zelo dobro razmišljate. In za konec še misel, ki je nekoč že bila zapisana in ki se oglasi: Moč duha premaga čas in prostor. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad I VHBTR60VINA IH STORITVE Spodnja Rečica 14, 3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/833-233 in 833-177 fax.: 063/833-381 msmmmmzm Obveščamo vse stranke, da vam poleg rednega prodajnega programa, to je živil, galanterije, čistil, itd., v tem času po ugodnih cenah ponujamo tudi sledeče artikle: 1. jeans kavbojke št. 42-58 samo 1.552,50 sit št. 34-42 samo 1.437,50 sit št. 30-34 samo 1.322,50 sit jeans srajca 1.552,50 sit Na zalogi so večje količine. 2. bombažne nogavice: - otroške - ženske - moške 3. program iz Tekstilne tovarne Prebold. Se priporočamo! TATVINA RAZPELA 4. januarja ob 14.19 uri je bil dežurni PP Mozirje po telefonu obveščen, daje neznanec pred dnevi v kraju kačja vas ob cesti izvršil tatvino razpela - kip Jezusa in ga odnesel neznano kam. VLOM V GARDEROBNO OMARO 5. januarja ob 14.11 uri je bil dežurni obveščen, da je nekdo vlomil v garderobno omaro, last Janija B. v podjetju BSH v Nazarjah. Neznanec mu je odtujil denarnico s 16.000 tolarji in dokumenti. TATVINA AVTORADIA Istega dne je ob 19.15 uri Anton A. obvestil dežurnega PP Mozirje, da mu je nekdo v popoldanskem času na parkirnem prostom pred gradom Vrbovec v Nazarjah iz osebnega avtomobila znamke seat ibiza ukradel avtoradio. Daje lahko zlikovec prišel v notranjost vozila, je razbil šipo navratili in si na ta način odprl vrata. Lastnik je oškodovan za okoli 35.000 tolarjev. VLOM V ŽUPNIŠČE MOZIRJE 10. januarja, v času med 7. in 8. uro, je neznani storilec izkoristil odsotnost župnika in vlomil v prostore župnišča v Mozirju. Iz notranjosti je odtujil okoli 40.000 tolarjev. POŠKODBA PRI SEČNJI 12. januarja okoli 10. ure se je pri sečnji lesa na Menini planini poškodoval delavec GG Nazarje, Ivan S. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico Celje, kjer so mu nudili pomoč in ugotovili, da je lažje telesno poškodovan. Ulje krivde policisti niso ugotovili. Obvestilo Tesovnik Kristina s.p., Novo Naselje 2, p. Gornji Grad, preneha z 31.3.1999 s krojaško dejavnostjo. Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, - o pesem nedokončana -ni eno samo za večno. (K. Kovič) ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Marija PRISLAN iz Nizke 4. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zboru iz Mozirja, govorniku g. Grudniku, praporščakoma ter g. Luknarju in g. Vratanarju zaoprav-ljen pogrebni obred. Posebno zahvalo izrekamo dr. Širkotu, patronažni sestri Majdi Krajner in ge. Danici Klemenšek za pomoč na domu. Njeni: mož Ivan, sinova Damijan in Toni ter hčerka Martina z družino. Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite! Spomnite kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! ZAHVALA V 56. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovil dobri mož, oče, brat in stric Karl PODPECNIK Nova Štifta 1942-1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ambulante Gornji Grad. Še posebej hvala gospodu Jožetu Belaku za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem in pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste ga ob težki bolezni obiskovali na domu, ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Betka, sin Miran, sestri Francka in Nežka z družino ter ostalo sorodstvo. Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Viktorju KOLENCU Tri leta so minila 17. januarja, odkar si se tiho poslovil od nas. Spomini na naše skupno življenje pa so ostali. Vseh hvala, ki se ga radi spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko. Vsi njegovi Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le ljubeče mame nihče ne more nam vrniti. ZAHVALA V 86. letu življenja nas je zavedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra Marija ŠKRUBEJ p.d. Strugarska mama iz Luč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste prihajali kropit, izrekali sožalje, darovali za sv. maše ter prinašali cvetje in sveče in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem, zdravstvenemu osebju Luče, g. dekanu Gračnerju, pevcem, organistu, govornikoma in vsem, ki s te jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Molitev, trdo delo in poštenje vaše je bilo življenje. Za zgled in ljubezen milo vam dal Bog večno bo plačilo. ZAHVALA V devetdesetem letu nas je zapustila draga mama, stara mama in teta Angela BLAŽIČ iz Grušovelj 22.9.I909-6.I.I999 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, gospodu župniku Ferdinandu, dr. Širkotu, gasilcem, g. Grudniku za poslovilne besede in g. Damjanu za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste mamo pospremili v tako velikem številu, iskrena hvala. Žalujoči domači Šajni rečeno, da Te ni, čeprav Tvoj glas se več ne sliši, beseda Tvoja v nas živi -med nami si! /R. Kosmač/ ZAHVALA Na starega leta dan se je za vedno poslovila naša ljuba mama Vera PRAPROTNIK iz Mozirja Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v letih njene bolezni obiskovali in vzpodbujali. Ne moremo se dovolj zahvaliti dobrim sosedom in sorodnikom, ki so bili z nami v najtežjih urah in nam lajšali dneve žalosti. Gospodu župniku Ivu Suhoveršniku se zahvaljujemo za opravljen pogrebni obred. Za lepe besede slovesa in spomina iskrena hvala sosedi ga. Mariji Breznik. Hvala moškemu pevskemu zboru, katerega pesem nas je tolažila z besedo in ubranostjo, in g. Florjancu za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, sveče in dobre namene, jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, njen grob pa zasuli s cvetjem. Žalujoči vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 18.01. do 24.01. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, 25.01. do 31.01. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633418, 01.02. do 07.02. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633417. VETERINARSKAPOSTAJAMOZIRJE, tel. 831-017,831418,83902-20,839-02-21. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJAZDRAV1L: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ®®®®®®®®®®®®®®®®®®#®®®t®®®®®®®®® ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••«••«••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzor ništvo Nazarje 18.01. - 24.01. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 25.01. - 31.01. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319, 01.02. - 07.02. Tratnik Franc, Pusto Polje, tel. 845-263. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242-Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••••••••••••••••a Sindikalna pomoč Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran jeromel. ®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: Korun: V porečju Orinoka * Coelho: Priročnik bojevnika luči * Atxaga: Osamljeni mož * White: Tetina zgodba * Novak: Goljufive sanje * Flisar: Potovanje predaleč * Miličinski: Humoreske * MiličinskiJ.: Moje življenje zježkom * Šimec: Umiranje selme * Carr: Kmalu nasvidenje * Kranjc, L.: Iz moje gredice 2. STROKOVNA LITERATURA: Lawn: Viagra * Borak: Denarne reforme * Šalamon: Internet za otroke in družino * Sophia: Napovedovanje usode z igralnimi kartami * Vrbič: Zaleščanski portreti 3. MLADINSKA LITERATURA Kobe: Cigutke * Mestnik: Medvedek na obisku * Novak: Vile za vsakdanjo rabo * 4. VIDEOKASETE: Mojster za dež=The Rainmaker * Velika pričakovanja=Great Expectation * Hudičev odvetnik=Devil’s Advocate * Ognjeno obzorje - Fire Down Below * Dež za ubijanje = Hard Rain * Plešem sama = Stealing Beauty * Mišji lov - Mouse Hunt * Odštekano življenje = A Life less Ordinary * Briljantina = Grease * Anastazija=Anastasia * Kama sutra=Kama sutra * Klic divjine=Tite Call od the Wilde * G.I. Jane = G.I. Jane * Robinson Crusoe = Robinson Crusoe OBVESTILO ZASEBNA AMBULANTA ZA SPLOŠNO MEDICINO IN AKUPUNKTURO dr. Karmen Fürst, je prestavljena v 1. nadstropje zdravstvenega doma Mozirje. ORTOPEDSKA AMBULANTA prof. dr. Fedor Pečaka je enkrat mesečno v istih prostorih Nova telefonska številka/faks: 063/839-05-50 KINO MOZIRJE 23-/24.1.1999 DALEČ OD OČI - kriminalka Režija: Steven Sodcbergh Vloge: Geirge Clooney, Jennifer Lopez Prebrisanemu bančnemu roparju na svojem zadnjem podvigu odpove avto in mora začasno prekiniti svojo bleščečo kariero. Iz zapora mu pomagajo prijatelji. Roka zakona pa, ki se slučajno znajde na poti med njegovo svobodo in zaporom, je last privlačne, odrezave in malce nevrotične policistke... 30./31.1.1999 REŠEVANJE VOJAKA RYAN A - drama Režija: Steven Spielbergh Vloge: Tom Hanks, Edvard Burns, Mat Damon Dniga svetovna vojna je zaznamovala usodo celotnega planeta, za vedno spremenila tiste, ki so jo preživeli. Zgodba se dogaja na normandijski obali. Zavezniške sile napredujejo v notranjost dežele. Vod stotnika Millerja dobi nalogo poiskati vojakajamesa Ryana. Ryan je namreč najmlajši in zadnji preživeli med štirimi brali... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI INNEDEIJAOB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 2 3./24.1.1999 KRIK 2 - srhljivka Režija: Wes Craven Vloge: David Arquette, Neve Campbell, Courtney Cox Od zadnjega dogodka izpred dveh let Sid uspešno končuje prvi del študija. Ima odlično sostanovalko, predanega fanta in glavno vlogo v šolski igri. Po premieri filma Pokol, ki govori o pokolih pred dvema letoma, se v univerzitetnem mestu zgodi nov umor... 30./31.1 1999 MESTO ANGELOV - melodrama Režija: Brad Silbering Vloge: Nicolas Cage, Meg Ryan Dve duši, zemeljska in nebesna, se srečata in vse žrtvujeta za ljubezen. Zemeljskadušase pojavi v obliki samozavestne kirurginje, ki ji umre pacient. Znajde se v stiski. Nebesna duša pa se pojavi v obliki angela Setha. Njena stiska ga prizadene in ji želi pomagati. Predno pa se dobro zave, v kaj se spušča, se v Meggie zaljubi... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI Od 15 12.1998 do 31.1.1999 kinopredstave odpadejo. SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive GOSPA VERA SPET TEHTA Človek, ki je vedno pri roki z novimi idejami, običajno ni veliko vreden. Ideje si kaj hitro prisvojijo drugi, zasluge prav tako. Vera Poličnik, ki pri rečiških turističnih zanesenjakih inovativno »šnufira« po zaprašenih arhivih, je »potegnila na svetlo« že kar nekaj pozabljenih ljudskih likov, dogodkov in stvari. V sivem pletu, kot je razvidno s fotografije, zagotovo spet nekaj tuhta. Ni dvoma, da bo ideja zanimiva! (OLDTIMERJI PRESS) NOV KRAJ V ZGORNJI SAVINJSKI V času slabe turistične bere v Zgornji Savinjski so se strokovnjaki, ki intenzivno delajo na promociji tukajšnje ponudbe, domislili zanimive rešitve, kako privabiti turiste od blizu in daleč. Izmislili so si nov kraj, ki se imenuje Podbrezje (glej foto!). Ko se po regionalki pripeljete do križišča v Spodnji Rečici, zavijete levo ali desno (odvisno iz katere smeri vas pripelje pot) in nadaljujete vožnjo po mostu in potem... Potem zavijete desno, se peljete naprej in še naprej in končno ugotovite, daste prispeli na Pobrežje. Razočarani turisti, ki ne najdejo Podbrežja, svoje razočaranje kasneje utopijo v katerem o številnih gostinskih objektov na tem območju in napredek turizma je tu! (POLAPISMENI CESTARJI) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične r n Oven od 21.3. do 20.4. Počutje: Neučakani in zaletavi boste, kar bo pogosto povzročalo nervozo. Ker se boste zavedali, da to vašemu počutju ne koristi, si boste prizadevali spremeniti okolico, kjer preživljate prosti čas. Ljubezen: Odnos s partnerjem se bo v tem obdobju poglobil. Prenehali boste z moraliziranjem in preizkušanjem, namesto tega se boste potrudili, da bi go res razumeli. Pokazali mu boste, do mu zaupate in to bo pripomoglo, k boljšemu reševanju konliktov. Delo: Sodelaranje no delovnem mestu bo nujno, čeprav bo to zadnje, kar si boste želeli. Zaradi slabih izkušenj v preteklosti boste želeli delati neodvisno. Bik od 21.4. do 20.5. Počutje: Rahle težave, ki ste jih imeli v prejšnjem obdobju bodo minile in spet boste nobiti z energijo. Uspelo vam bo ohraniti mirno kri v situacijoh, ki so vos sicer spravljale ob živce. Malo bolj bodo v tem času občutljive kosti in glava. Ljubezen: Vaše čustveno življenje bo v tem času pomembno, da pa bi se lahko popolnoma predoli, boste morali razrešiti še nekaj problem™ iz preteklosti. Partnerju boste sicer namenili več pozornosti kot sicer, ni pa nujno, da bo njegov odziv tak, kot bi želeli. Delo: Iznajdljivosti na tem področju vam ne bo manjkalo in igraje boste dosegli to, za kar se tako močno prizadevate. Zanašajte se le na svojo presojo. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Počutje: Vaša odpornost ne bo taka, bt bi morala biti, vendar boste to namemo spregledovali. Ne boste si hoteli priznati, da vas vsakdanje obveznosti utrujajo in da niste w v taki bndiciji, kot ste bili pred nekaj časa. ljubezen: Partner bo edini človek, ki ga boste v tem času pripravljeni res upoštevati. Ker se bosta velib pogovarjala in mu bodo jasni tudi motivi za vaša dejanja, bo v primerjavi z ostalimi družinskimi člani manj zaskrbljen zaradi vos. Delo: Zaradi svoje težnje, da bi vse opravili na hitro in po poti najmanjšega odpora, boste stvari precej poenostavili in primeren bo tudi rezultat. Rak od 22.6. do 22.7. Počutje: To, za kar ste se trudili, se vom bo bogato obrestovalo. Ne boste več tako neodporni in bolehni, kot ste bili. Izogibajte se prevelikemu mrazu in prepihu. '*«■ y Ljubezen: Zadržani boste, kar na vaš partnerski odnos ne bo najbolj vplivalo. Zaradi slabih izkušenj boste previdni. Trudili se boste, da bi obdržali stanje, kakršno je, saj vas je strah sprememb. Do težav lahko pride, ker si bo partner želel sprememb, vi pa se boste krčevito držah starega. Delo: Ker vam bo najpomembneje to, da se dokažete, boste v to usmerili vse sile. Zaradi tega vam bodo nadrejeni zelo naklonjeni, vaš trud pa bo poplačan nekaj kasneje. Nekdo vas bo prosil za pomoč, ne odrecite jo, nekoč se vam bo oddolžil. Lev od 23. 7. do 23.8. Počutje: vaše zdravje bo relativno trdno, čeprav boste občasno imeli občutek da vam zmanjkuje moči. Izogibajte se pretiranim fizičnim naporom, saj niste v najboljši formi. Več rekreacije, ki ste jo v zadnjem času zanemarili. Ljubezen: Razmišljali boste o drugih stvareh, zato bo vaš partner nekaj časa na stranskem tiru. Ne boste razumeli potreb, niti se ne boste trudili ga razumeti. Skušah boste živeto čim bolj neodvisno in slediti idejam, ki sevam bodo zdele dobre, ne glede na partnerjev odziv. Delo: Z denarjem ne boste imeli težav, končno vam bo uspelo priti do tistega kor vam po vašem mnenju tudi pripada. Pot bo precej naporna, vendor po boste na svoj uspeh zelo ponosni. Devica od 24.8. do 23.9. Počutje: Vaše zdravje bo trdno in skrbi so odveč. Ker boste nagnjeni k temu, do brez potrebe komplicirate, boste občasno zaskrbljeni zaradi prebavnih motenj. Z rekreacijo jih boste odpravili. Ljubezen: Na tem področju pa bo kar nekaj težav, za katere se boste morali zahvaliti predvsem sebi. Do partnerja boste nestrpni, zato boste imeli občutek, da se wm ni pripravljen prilagajati in upoštevati vaših želja. Preveč pričakujete naenkrat. Delo: Nekaj časa ste na tem področju brez skrbi. Lahko si boste marsikaj privoščili, saj se zavedate, da ste si počitek zaslužili. Lotili se boste neke nove stvori, ki se vam bo sprva zdela zelo zanimiva, potem pa boste zaradi težav obupali. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Počutje: Nekatere tehtnice se boste pogosto po nepotrebnem izčrpavale z delom. Nujno je, da postanete bolj zmerni, saj če zapravite zdravje, vam uspeh ne bo nič pomenil. Ljubezen: V tem obdobju boste videli predvsem sebe. Partner vas bo celo zelo potrebovol, ne obrnite mu hrbta. Poskušajte se s partnerjem pogovoriti in se pri tem potrudite, da ga boste znali poslušati. Zelo hvaležen vam bo. Delo: Na poslovnih potovanjih se boste izkazali, poleg tega pa bo tudi precej zabavno, zato se jim nikar ne odrecite. Poskrbite pa, da boste pred tem uredili stvari, pri katerih ste praktično v zamudi. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Počutje: Zelo dobro bo na vas v tem obdobju vplival fizični napor. Izkoristite prosti čas za šport ali fizično delo. Nikakor se zopet ne zaprite med štiri stene in ne glejte televizije. Ljubezen: V družbi s partnerjem pa se vam bo pogosto dogajalo, da boste brez pravega razloga slabe volje. Ker se boste počutili osamljeni in nerazumljeni, se boste najbolje počutili takrat, ko boste sami. Partner bo potrpežljivo čakal na spremembo. Delo: Odnose z nadrejenimi pa boste v tem času bistveno izboljšali in lahko si obetate, da bodo podprli vašo prizadevanja. Ne zapravljajte preveč. Strelec od 23.11. do 21.12. Počutje: Čeprav ne boste ravno brezbrižni do svojega telesa, boste imeli nekoj malih težav s počutjem. Nujno potrebujete več počitka, zato poskrbite za prosti vikend. To, da ste pripravljeni delati namesto drugih, boste kmalu obžalovali. Ljubezen: Veliko boste razmišljali o svojem odnosu s partnerjem. V sebi nosite željo po pogovoru, vendar vam nekaj vedno prepreči, da bi ga načeli. Intimne stvari obdržite zase in se v tem obdobju ne zaupajte. Delo: S sodelavci boste navezali prijateljske stik in to vas bo reševalo. Lotili se boste precej drznega načrta, a brez podpore ljudi, s katerimi delate, nikakor ne bo uspel. Kozorog od 22.12. do 20.1. Počutje: Počasi se boste umirili, kar se bo pokazalo tudi na vašem fizičnem počutju in zdravju. Odločili se boste za drugačen način življenja, kar bo prelomnica v vašem življenju. To vam bo dalo občutek svobode. Ljubezen: Prizadevali si boste, da bi v svojem odnosu s partnerjem napredovali, vendar ni nujno, da bo sodelovanje z druge strani takšno kot si želite. Pomembno je, da se naučite taktičnosti. Delo: Na tem področju boste morah biti potrpežljivi, saj do denarja, ki ga pričakujete, še nekaj časa ne boste prišli. Morali se boste nekolik znajti, pri čemer lahko pričakujete pomoč sodelavcev. Vodnar od 21.1. do 20.2. Počutje: Z zdravjem ne boste imeli večjih težav, prav pa je, da ste v tem času nekoliko bolj previdni. Pomembno je, da spremenite škodljive navade in si ne dovolite nobenih odstopanj. Ljubezen: Radi boste dajali vtis, da je v vašem zakonu vse urejeno, v sebi po boste čutili, do je v vajinem partnerskem odnosu nastal nekakšen vakuum in ne boste vedeli kaj se dogaja. Za pogovore res ni najprimernejši čas, je pa pomembno, da razčistite sami s sabo. Delo: Vsi vodnarji boste imeli na delovnem področju uspeh. Uspelo vam premagati težove, ki jih imate z nadrejenimi. Ugotovili boste, da je dobro biti potrpežljiv in natančen. Začeli boste tudi z nekim dodatnim delom, ki vam bo omogočil bolj brezskrbno življenje. Ribi od 21.2. do 20.3. Počutje: Vaše zdravje ne bo najbolj trdno, zato mu morote posvetiti več pozornosti, dobro je, da se ne obremenjujete preveč in da dovolj spite. Fizična utrujenost nikakor ne bo ugodno vplivala na vašo storilnost, pa tudi na vaše psihično počutje. Ljubezen: V ljubezni boste nekoliko pesimistični, kar bo najverjetneje tudi vzrok zato, da boste v tem obdobju okusili njeno temno stran. Zaradi izkušenj, ki bi jih morah pozabiti, boste nezaupljivi do partnerja. Ker bo užaljen, se bo najverjetneje začel tako tudi obnašati, da bodo vaši sumi upravičeni. Ohranite trezno glavo. Delo: Precej delovni boste, čeprav boste čutilu, da vam je počitek nujno potreben. Čaka vas še nekaj neprijetnih stvari, ki jih boste morali dokončati, potem pa boste malo lažje zadihali. Afne Tavrl JH5k& &de- MmmfuJe- V novem letu smo za bralce Zad-rečkih novic odprli elektronski poštni predal: Tavrl@slo.net No vaše prispevke smo se odzvali še preden so prišli. -Kako veste, da je boksarski dvoboj v naprej domenjena igra? -Ko slišite, do boksar reče svojemu nasprotniku, do go bo po dvoboju razbil, če go bo še enkrat tako močno udoril, si lohko mislite, do nekaj ni v redu. -Kaj ste vsi pri Zadrečkih novicah rahlo neumni, da pišete takšne nesmisle? -5 kladivom lohko zabijete žebelj, s humorjem pa zadanete samo, če ljudje niso zabiti. - Berem te vaše Zadrečke novice, pa se mi vse bolj dozdeva, da se delate norce iz vseh, tudi iz sebe. -Opa. zdaj pa le previdnol Počasi boste še kaj dojeli. -Ni mi jasno, zakaj v Sloveniji ni možno ponovno ustanoviti komunistične stranke? -Ker so vsi bivši komunisti skregani med sabo po strankah, v katerih so sedaj. -Kako nastanejo Zadrečke novice? -Zadrečke novice nastanejo kot plod sodelovanja številnih članov družine Tovrl in njihovih smelih pomočnikov. Ko pride do soudara njihovih možganskih celic, se ideje prelivajo po mizi polni lističev z zopiski. Noto oto Tavrl umno izbere iskrive prispevke in še bolj umno vpraša mamo Tavrl, če jih lahko uporabi za Zadrečke novice. Če jih mama Tovrl potrdi, jih vsi skupoj neso k nedeljski maši no blagoslov in župnikovo odobritev. Zakaj sprašujete? -Ker sem slišal, da jih tiskajo v tiskarni, pa sem se hotel še prepričati. -Mene zanima, kaj je to poroka? -Poroko je obred, ko otrok dobi očeta. -Po telefonu sem javil na sedež politične stranke, da odstopam z mesta predsednika. Malo zatem sem zaslišal iz slušalke pok v ozadju in potem se ni nihče več javil na moje klice. Se menda ja ni kdo ustrelil zaradi moje odločitve? -Ne veselite se prezgodaj. Verjetno ste slišali pok zamaška, ki je poletel iz steklenice šampanjca. Cijuha Tavrl Če bi segreli ob ljubezni maše deimmvime, M še zmrznili. Bonton Prvega v mesecu ne hodite na banko ali pošto. To se ne spodobi, ker takrat upokojenci stojijo v vrstah za penzijo. Prvega v mesecu ne hodite v lekarne. To se ne spodobi, ker bodo poslej tam vrste za viagro. Prvega v mesecu zvečer ne kličite babice po telefonu, ker ima takrat z dedkom nujne opravke! Prihodnjič v bontonu! Kako se obnašati na begu pred policijo? oziroma Kako iz zapora pravilno napisati kartico z Bleda? Boulek Tavrl a o Domači in gostujoči Micki je poštar prinesel dnevni časopis, ko je ravno pomivala da. Sklonjena, kakor je bila, ga ni videla priti. Potihem se ji je približal, se od zadaj stisnil k njej in ji z roko zatisnil oči. "Ku, ku! Kdo je?" jo je vprašal. "Poštar, ti si," je hitro ugotovila in pridala k besedam: "če pa bi bila viagra že na prodaj, bi mislila, daje moj mož." Njen mož je ta čas stiskal sosedo in ji govoril: "Pa ne povej moji ženi, da se na črnem trgu viagra že dobi." markizo Luoieeka Tavrl PAZI! MISLIM, DA MOŽ NEKAJ SUMI! Naša vlada se obnaša zelo nešport- | no. Dblovno ljudstvo je POSLALA NA 1 MARATON, cene pa delajo troskok. Smrt v familiji SeJaßz ifa mmwM% Našega deda Robavsa Tavrla je ubila elektrika. Gaje udarila strela? Ne. Mu je mogoče padel sušilec za lase v kad? Nič takega se mu ni zgodilo. Se je dotaknil neizolirane žice, ki je bila pod napetostjo? Ne. Kaj pa potem? Dobil je račun od elektro gospodarstva! Tega še Nikola Tesla ne bi preživel. Cuoriec Tavrl mali OGLAS Za mojo piško kupim petelina ali ga vzamem v najem za prijetne trenutke v dvoje. Micka Brezficka Ministrstvo za varčevanje z energijo svetuje: Ne trošite denarja za nekoristne referendume o financiranju gradnje objektov za pridobivanje energije. Šport pri osemdesetih Starejši možakar se je napotil k starejši dami. Ker je bil šibkih moči, mu je postregla s skrivnostno modro tabletko. Naslednji dan se hvali svojemu vojnemu tovarišu: "Ni je bilo stvari, ki je nisva delala in kje vse sva to delala! Bilo mi je, kot da to delam prvič. Moram ti reči, daje bila zelo zadovoljna z mano in to za vsega deset prešernov..." "Deset tisočakov?! Ti si nor, če je bila tako zadovoljna, bi ji moral računati več!" grof prof von luoleek Tavrl Laži in resnice $m££Je meÄgy jmređMs ><> Ponudba rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 300.000,00 R 5 CAMPUS 5V 6/92 78000 580.000,00 R 5 CAMPUS 3V 7/93 70860 620.000,00 R 5 FIVE 3V 1/96 33300 880.000,00 R 19 RT 1,4 5V 10/93 100000 1.100.000,00 LAGUNA 1,8 RT 7/95 83000 1.900.000,00 MEGANE 1,4 RL 5/96 56800 1.490.000,00 FIAT PUNTO 55 S 1/95 66000 995.000,00 FORD ESCORT 1,8 3/93 124300 1.440.000,00 AROSA SEAT 1.0 6/98 16938 1.097.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 LADA S AM ARA 1300 8/93 69650 350.000,00 SUBARU LEGACY 2,0 2/93 152000 1.260.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! .L.E.VE C Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 (•b: LJUBLJANA dri. Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 ENOROČNE ARMATURE aimaF armature ARMAL-10% v januarju - vbodna žaga KS 631 Band D 10.550,00 - vrtalnik Iskra 600 W 12.946.00 - elektro pnevmatsko kladivo De Walt s priborom 49.980.00 SK/L - vrtalni stroj Skil 550 W s priborom 13.865.00 - vrtalni stroj Iskra 1020 W 18.710.00 RADIATORJI IH KORADO -10% Popust V/VBLJENI I V zimskem času delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ NAROČILNICA - IZRK/.ITK l\ POŠI..IITK Celje - skladišče o D-Per I u s 7N Z lili 1 COBISS s Bliža se pustni čas. Radi bi se maskirali pa nimate ideje, zato pridite v PAPIRNICO MOZIRJE in našli boste pestro izbiro PUSTNIH MASK, OBLAČIL, LASULJ, KLOBUKOV ter raznih DODATKOV. Cene so ugodne. AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - REGISTRATOR A4 8 cm od REGISTRATOR A4 5 cm od REGISTRATOR A5 8 cm od AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - SE PRIPOROČAMO! 520.00 SIT 495.00 SIT 495.00 SIT 7/1999 5000006896,2 MOZIRJE d.d.