EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA droge in nekemične zasvojenosti v obalno-kraški regiji in v primorsko-goranski županiji droge i nekemijske ovisnosti v obalno-kraškoj regiji i primorsko-goranskoj županiji zbornik povzetkov Operacijo delno financira Evropska unija Operaciju dijelomično financira Europska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Europski fond za regionalni razvoj Založba Univerze na Primorskem Uredniški odbor Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat Dejan Hozjan Alenka Janko Spreizer Alen Ježovnik Lenka Kavčič Alan Orbanič Gregor Pobežin Andraž Teršek Jonatan Vinkler DROGE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI DRO GE I NEKE MI JSKE OVISNOSTI droge in nekemične zasvojenosti v obalno-kraški regiji in primorsko-goranski županiji droge i nekemijske ovisnosti u obalno-kraškoj regiji i primorsko-goranskoj županiji zbornik povzetkov koper 2 0 1 6 Zbornik povzetkov Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji Uredili Milan Krek, Mirna Macur in Urška Stepanek Recenzent Matej Sande Prevod Maja Frencl Žvanut Lektor Davorin Dukič (slovenski jezik), Jelena Škalac (hrvaški jezik) Slika na naslovnici Lilijana Petruša, V vetru Glavni urednik, oblikovanje in prelom dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe Alen Ježovnik Izdala in založila Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, si-6000 Koper Koper 2016 isbn 978-961-6984-27-0 (spletna izdaja: pdf) www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-27-0.pdf isbn 978-961-6984-28-7 (spletna izdaja: html) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-28-7/index.html isbn 978-961-6984-29-4 (tiskana izdaja) © 2015 Založba Univerze na Primorskem Izdaja ni namenjana prodaji. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.8(497.472)(082)(0.034.2) 613.8(497.561)(082)(0.034.2) DROGE in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji [Elektronski vir] = Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji : zbornik povzetkov / [uredili Milan Krek, Mirna Macur in Urška Stepanek ; prevod Maja Frencl Žvanut]. - El. knjiga. - Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2016 Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-27-0.pdf Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-28-7/index.html ISBN 978-961-6984-27-0 (pdf) ISBN 978-961-6984-28-7 (html) 1. Vzp. stv. nasl. 2. Krek, Milan 285214208 I V D N V O R Vsebina O P GE R B I A I M N O LN NEKE RSK O O - MI - KR G ČNE O 11 Predgovor R A A Milan Krek ŠKI Z NSKI AS 13 Predgovor V R ŽU O Milan Krek J EGI EN PA OS NI 15 Droge in nekemične zasvojenosti J T J v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski I I I županiji 17 I: Pregled stanja in trendov uporabe drog in nekemičnih zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji 19 Pregled prevalence uporabe drog v Obalno-kraški regiji in tvegana vedenja mladih Marina Sučić Vuković in Irena Majcan Kopilović 22 Pojavnost in gibanje odvisnosti od psihoaktivnih drog v Republiki Hrvaški Marina Kuzman 25 Inovativne metode spremljanja uporabe drog z analiziranjem koncentracije metabolitov prepovedanih drog v odpadnih komunalnih vodah Paula Žurga 28 Umrljivost zaradi neposrednega vpliva prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović 30 Nove psihoaktivne snovi v Sloveniji Milan Krek 34 Nove psihoaktivne snovi in pridruženi izzivi v Hrvaški Dijana Jerković 5 37 Prepovedane snovi v športu v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji Milan Krek 43 Doping in droga na Hrvaškem Uroš Šuljić 46 Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb s HIV-om in z AIDS-em v Sloveniji Kaja Božič, Boris Kopilović 50 Seroprevalenca virusov hepatitisa C in HIV med intravenskimi odvisniki od prepovedanih drog testiranih v sklopu projekta IPA CLOUD Dolores Peruč 53 Kazniva dejanja na področju prepovedanih drog v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji v letih 2006–2015 Milan Krek 58 Uporaba psihoaktivnih snovi (PAS) med vozniki v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji v obdobju 2005–2015 Milan Krek 63 Nekemične ali vedenjske zasvojenosti (Behavioral Addictions) Mirna Macur 67 I : Prikaz pomoči odvisnih od drog in javnozdravstveni pristopi v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji 69 Obravnava odvisnih od drog v Sloveniji Milan Krek 73 Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji in Obalno-kraški regiji Milan Krek 79 Analiza javnega zdravstvenega sistema v zdravljenju odvisnosti od drog v Republiki Hrvaški Slavko Sakoman 6 84 Nekemične zasvojenosti – regulacija in zdravljenje Mirna Macur, Urška Stepanek 87 III: Preventivni programi, programi zmanjševanja škode in programi resocializacije odvisnih od drog v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji 89 Pregled mednarodnih pristopov k preventivi in zdravljenju odvisnosti od drog Katja Rostohar, Milan Krek 94 Pregled preventivnih programov v Sloveniji in Obalno-kraški regiji Katja Rostohar, Branka Božank 98 Ocena stanja in potreb na področju preventivnih programov v Republiki Hrvaški Valentina Kranželić, Martina Ferić, Dijana Jerković 100 Preventivne zmogljivosti in primeri dobrih praks v Primorsko-goranski županiji in Republiki Hrvaški Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović 103 Vzpostavitev mladinskega uličnega dela in prosti čas mladih Ingrid Kristančič Šömen, Ana Borota 106 Pregled delovanja programov zmanjševanja škode na področju drog v Obalno-kraški regiji in potrebe po novih programih Ines Kvaternik, Živa Žerjal 111 Programi zmanjševanja škode (»harm reduction«) v Republiki Hrvaški Ilinka Sardarević 114 Raziskovanje potreb resocializacije odvisnikov z območja Primorsko-goranske županije Džejn Kazančić Kovačević, Sanja Filipović, Ljiljana Kordić, Snježana Božić 117 Nekemične zasvojenosti – preventivne strategije Urška Stepanek, Mirna Macur 7 121 Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji 123 I: Pregled stanja i trendova uporabe droga i nekemijskih ovisnosti u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji 125 Pregled prevalencije korištenja droga u Obalno-kraškoj regiji i rizičnih ponašanja mladih Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović 128 Pojavnost i kretanje ovisnosti o psihoaktivnim drogama u Republici Hrvatskoj Marina Kuzman 131 Inovativne metode procjene potrošnje droga praćenjem kon- centracije metabolita ilegalnih droga u otpadnim vodama Paula Žurga 134 Smrtnost zbog neposrednog utjecaja zabranjenih droga u Obalno-kraškoj regiji Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović 137 Nove psihoaktivne tvari u Sloveniji Milan Krek 141 Nove psihoaktivne tvari i prateći izazovi u Hrvatskoj Dijana Jerković 144 Zabranjene tvari u sportu u Sloveniji te u Obalno-kraškoj regiji Milan Krek 150 Doping i droga u Hrvatskoj Uroš Šuljić 153 Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih infekcija HIV-virusom i AIDS-om u Sloveniji Kaja Božič, Boris Kopilović 157 Seroprevalencija hepatitisa C i HIV-virusa među intravenskim ovisnicima o drogama testiranim u sklopu projekta IPA CLOUD Dolores Peruč 8 159 Kaznena djela na području zabranjenih droga u Sloveniji i u Obalno-kraškoj regiji u razdoblju 2006.–2015. godine Milan Krek 164 Uporaba psihaktivnih tvari kod vozača u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji u razdoblju od 2005. do 2015. godine Milan Krek 169 Nekemijske ili ponašajne ovisnosti (engl. Behavioral Addictions) Mirna Macur 173 I : Prikaz pomoći ovisnicima o drogama i javnozdravstveni pristupi u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji 175 Tretman ovisnika o drogama u Sloveniji Milan Krek 179 Mreža centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji Milan Krek 186 Analiza javnozdravstvenog sustava u liječenju ovisnosti o drogama u Republici Hrvatskoj Slavko Sakoman 190 Nekemijske ovisnosti – regulacija i liječenje Mirna Macur, Urška Stepanek 193 III: Preventivni programi, programi smanjenja štete te programi resocijalizacije ovisnika u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji 195 Pregled međunarodnih pristupa u prevenciji i liječenju ovisnosti o drogama Katja Rostohar, Milan Krek 200 Pregled preventivnih programa u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji Katja Rostohar, Branka Božank 9 204 Procjena stanja i potreba u području preventivnih programa u Republici Hrvatskoj Valentina Kranželić, Martina Ferić, Dijana Jerković 206 Prevencijski kapaciteti i primjeri dobre prakse u Primorsko-goranskoj županiji i Republici Hrvatskoj Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović 208 Uspostava terenskog rada s mladima i slobodno vrijeme mladih Ingrid Kristančič Šömen, Ana Borota 211 Pregled djelovanja programa za smanjenje štete na području droga u Obalno-kraškoj regiji i potrebe za novim programima Ines Kvaternik, Živa Žerjal 216 Programi smanjenja štete (»Harm reduction«) u Republici Hrvatskoj Ilinka Sardarević 219 Ispitivanje resocijalizacijskih potreba ovisnika s područja Primorsko-goranske županije Džejn Kazančić Kovačević, Sanja Filipović, Ljiljana Kordić, Snježana Božić 222 Nekemijske ovisnosti – preventivne strategije Urška Stepanek, Mirna Macur 10 I V D N O R Predgovor P O R GE I B M A I Milan Krek O N LN R NEKE SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZA Pogled nazaj v zgodovino je na področju drog vedno poučen, saj nam pove, SV da so naši predniki že zelo zgodaj spoznali učinke posameznih rastlin- ŽU R OJ skih delov in sokov ter jih s pridom uporabljali pri vsakodnevnih obredih EGI EN PA zdravljenja. Vsekakor pa se je ob tem razvijala tudi odvisnost od posame- OS NI znih snovi in neizbežno tudi posledice, ki so temu sledile. Zato so vse civi- J T JI I I lizacije poznale urejanje tega področja. V plemenu sta o tem odločala pog- lavar in vrač. Kasneje v razvoju civilizacije pa je prihajalo do zapletenejših regulacij, ki se danes kažejo v obliki mednarodnih konvencij in različnih pristopov na državnih nivojih glede na potrebe družbe in končne odločit- ve politike. V evropskem merilu je pregled nad prepovedanimi drogami na nivoju dr- žave relativno dobro voden, na lokalnih nivojih pa zadeve potekajo nekoli- ko drugačne. Predvsem od lokalne stroke in politike je odvisno, ali se temu problemu posveča dovolj pozornosti ali ne. Edinstveni zbornik, ki je pred vami, je nastajal v IPA projektu CLOUD, kjer smo se povezali strokovnjaki dveh regij in s pomočjo podatkov, ki so nam bili dostopni, in tistih, ki smo jih v toku projekta naknadno pridobili, zapisali dejstva, ki so v tem trenutku prisotna v Obalno-kraški regiji (Slo- venija) in v Primorsko-goranski regiji (Hrvaška). Kaj takšnega se verjetno ne bo več ponovilo, zato gre za enkraten zapis. Dve državi članici EU, dva sistema soočenja z problemom prepovedanih drog, nekje smo si zelo blizu, drugje smo šli vsak po svoji poti; pri prebira- nju bo bralec o tem najbolje razsodil sam. Vrednost pričujočega zbornika je ravno v tem, da ne piše o velikih mestih, državah ali kontinentih, ampak se ukvarja z dvema regijama, ki imata ve- liko skupnega, a sta na področju drog še vedno ohranili veliko svojega pri- stopa. Obe regiji v sojih državah sodita med najbolj obremenjene regije s problematiko prepovedanih drog in obe sta razvili sebi specifične odgovo- re na ta pojav. 11 Vsekakor gre zahvala vsem avtorjem in urednikom, ki jim je uspelo nare- diti ta zbornik v izredno kratkem času, vsem, ki so kakor koli pripomogli k izdaji zbornika, ter sredstvom EU, ki so omogočili naše delo. Vsem naj- lepša hvala. Na koncu ostane skrita želja, da to knjižno delo ne bi bilo prvo in zad- nje. Sodelovanje s sosednjo regijo je tekom projekta postalo tako iskreno in dobro, da se lahko nadejamo sodelovanja še v prihodnje, in želim si, da bi zbrali dodatne moči ter prispevali podoben zbornik tudi za druga jav- nozdravstvena področja. 12 I P U O D R R Predgovor I O M b GE I NEKE O a R l Milan Krek SK nO- O-G KR O MI R A A JSKE O ŠK NSK O O J R VI J ŽU Pogled unatrag u povijest uporabe droga uvijek je poučan i govori nam kako SN EGI su se i naši preci vrlo rano upoznali s učincima uporabe pojedinih biljnih sa- PA OS NI stojaka i sokova te ih koristili u svojim svakodnevnim ritualima liječenja. Na- J T I J I I ravno, pri tome su se također razvile ovisnosti o pojedinim supstancama te s njima povezane posljedice. Zbog toga su sve civilizacije pokušale urediti to područje. U plemenima su o tome odlučivali poglavice i vrač. Kasnije, razvo- jem civilizacije, dolazilo je do sve složenijih regulacija koje se sada očituju u obliku međunarodnih konvencija i različitih postupaka na državnim razina- ma ovisno o potrebama društva i konačnim odlukama politike. Iako je u europskim okvirima pregled stanja na području zabranjenih droga relativno dobro vođen na državnoj razini, na lokalnoj je razini situacija nešto drugačija. Uglavnom to ovisi o stručnjacima koji djeluju u lokalnoj sre- dini i lokalnoj politici koja odlučuje hoće li se tom problemu posvetiti dovolj- no pažnje ili ne. Jedinstveni zbornik koji je pred vama nastao je u sklopu IPA projekta CLOUD u kojem su se povezali stručnjaci dviju regija te su iz dostupnih po- dataka i podataka dobivenih tijekom projekta zapisane činjenice koje su pri- sutne u ovom trenutku u Obalno-kraškoj regiji i u Primorsko-goranskoj žu- paniji. Takav projekt vjerojatno se neće ponoviti zbog čega je ovo jedinstveni zapis.Dvije države članice EU-a, dva sustava suočavanja s problemom zabra- njenih droga pri čemu smo u nečemu vrlo slični, a u nečem drugom je svatko išao svojim putem. Svaki će čitatelj najbolje sam o tome odlučiti čitajući zbor- nik. Vrijednost ovog zbornika je upravo u tome da ne piše o velikim gradovi- ma, državama ili kontinentima, nego se bavi dvjema regijama koje imaju puno toga zajedničkog, ali su još uvijek očuvale dosta svog specifičnog pristupa na području droga. Obje regije pripadaju regijama koje su najopterećenije pro- 13 blematikom zabranjenih droga u pojedinoj državi sudionici te su obje regije razvile sebi specifične odgovore na tu pojavu. Zahvaljujemo svim autorima i urednicima koji su uspjeli napraviti ovaj zbornik u vrlo kratkom vremenu te svima koji su na bilo koji način pomogli u izdavanju zbornika, kao i sredstvima EU-a koja su nam omogućila rad. Svi- ma najljepša hvala. Na kraju ostaje samo skrivena želja da ovaj zbornik ne bude prvi i zadnji. Suradnja sa susjednom regijom tijekom projekta postala je tako iskrena i dob- ra da se možemo nadati budućoj suradnji i moja je želja da skupimo dodatne snage te sličan zbornik napravimo i na drugim područjima javnog zdravlja. 14 Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji IPregled stanja in trendov uporabe drog in nekemičnih zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji I V D N V O R Pregled prevalence uporabe drog O P GE R B v Obalno-kraški regiji in tvegana I A I M N O LN vedenja mladih NEKE RSK O Marina Sučić Vuković in Irena Majcan Kopilović O - MI - KR G ČNE OR A A ŠKI Z NSKI ASV R ŽU OJ EGI EN P Uvod A OS NI Raziskava ESPAD (European School Survey Project on Alcohol and J T JI I Other Drugs) je evropska raziskava o uživanju drog in alkohola med sre- I dnješolci vključenih držav. Raziskava se ponavlja vsaka štiri leta, zato je primerna za pridobivanje podatkov in spremljanje trendov v štiriletnih ob- dobjih. Njeni glavni cilji so bili: • pridobiti podatke o uporabi vseh drog med srednješolci v Sloveniji, ki smo jih obdelali posebej za Obalno-kraško regijo, • ugotoviti trend uporabe najpogosteje uporabljenih drog ter ugotoviti stališča in značilnosti življenjskih okoliščin anketiranih srednješolcev, ki lahko vplivajo na uporabo drog. Material in metode Ciljna populacija regijske raziskave v letu 2011 so bili srednješolci, rojeni leta 1995, ki so bili v šolskem letu 2010/11 vpisani v 1. letnik srednjih šol. V evropsko raziskavo se je vključilo 3.180 srednješolcev iz Slovenije. V regij- ski raziskavi so sodelovale vse srednje šole Obalno-kraške regije. Skupno je bilo vključenih 977 srednješolcev iz Obalno-kraške regije, od tega 505 fan- tov (M) in 472 deklet (Ž). Vprašalnik raziskave ESPAD 2011 je obsegal 59 vprašanj. Izbrali in analizirali smo odgovore, povezane z namenom in cilji raziskave. Za vnos in obdelavo podatkov smo uporabili računalniška pro- grama SPSS in Microsoft Excel. Rezultati in razprava Številni dejavniki lahko vplivajo na uporabo drog med mladino: odnosi s starši in prijatelji, način izrabe prostega časa, učni uspeh ter nenazadnje 19 samopodoba in samospoštovanje. V rezultatih smo ugotovili številne razlike med spoloma. Fantje so se pogosteje vsakodnevno ukvarjali s špor- tom in igrali računalniške igrice ter pogosteje igrali na igralne avtomate za denar. Dekleta so pogosteje brale knjige, se ukvarjale s svojimi konjič- ki in se zabavale zunaj s prijatelji. Dekleta so v večjem deležu izjavila, da so zlahka deležne topline in opore staršev, fantje pa so izrazili v večjem dele- žu dobro samopodobo in samospoštovanje. Pri uporabi drog in stališčih do drog so se izkazale razlike med spoloma, kot tudi v različnih letih raziskav. Poleg tobaka in alkohola je bila najpo- gosteje uporabljena droga kanabis (marihuana ali hašiš). V letu 2011 nismo ugotovili razlike med spoloma v deležu anketiranih dijakov, ki so kanabis uporabili v času celotnega življenja ali v zadnjih 30-tih dneh pred anketi- ranjem. Fantje so v primerjavi z dekleti v večjem deležu poskusili kanabis v mlajših letih (do 12. leta starosti). Primerjava med letoma 2007 in 2011 je pokazala, da je uporaba kanabisa med fanti in dekleti ostala na približno enaki ravni, ugotovljena pa je negativna sprememba v stališčih do uporabe drog. V letu 2011 je prišlo do porasta deleža anketiranih fantov in deklet, ki so odgovorili, da ljudje, ki redno kadijo kanabis (marihuano ali hašiš), ne tvegajo ali rahlo tvegajo, da si bodo škodili. Na drugem mestu po pogostnosti uporabe drog je bilo vdihovanje hlapov, lepil in razredčil z namenom, da bi »se zadeli«. Uporaba drugih drog v celotnem življenju ( ecstasyja, čarobnih gobic, LSD- ja, amfetamina, GHB-ja, kokaina, heroina, cracka, pomirjeval) je bila ugo- tovljena v nizkih odstotkih, v največjem deležu pri uporabi čarobnih go- bic. Zaključek Iz rezultatov raziskave izhaja potreba po preventivnih programih zmanj- ševanja uporabe drog med mladino. Iz »Resolucije o nacionalnem progra- mu na področju prepovedanih drog 2014–2020« je razvidno, da progra- mi potekajo v okolju zunajšolskih aktivnostih, v šolah in v lokalnih sku- pnostih. Iz literature izhaja, da sta priporočeni vsebini preventivnih pro- gramov predvsem podajanje informacij in razvijanje socialnih veščin. Po- membna je tudi dostopnost programov za mladostnike, njihove starše in učitelje. V dokumentu nacionalnega programa je izpostavljen problem pomanjka- nja evalvacije obstoječih preventivnih programov. 20 Literatura Buhler, Anneke, and Johannes Thrul. Prevention of Addictive Behaviours. Luxsembourg : Publications Office of the European Union, European Monitoring Centre for Drugs and Drugs Addiction, 2015. ESPAD – The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs. 2016. Accessed February 15, 2016: http://www.espad.org/. »Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020.« Uradni list Republike Slovenije št 25/2014. Ljubljana: 2014. Stergar, Eva, Vesna Pucelj, and Nina Scagnetti. ESPAD Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Lju- bljana: Urad za droge, 2005. Sučić Vuković, Marina, Irena Majcan Kopilović, and Eva Stergar. ESPAD Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladi- no, Zdravstvena regija Koper 2007. Koper: Zavod za zdravstveno var- stvo Koper, 2008. 21 I V D N V O RO Pojavnost in gibanje odvisnosti P GE R B I A I od psihoaktivnih drog M N O LN NEKE v Republiki Hrvaški RSK O O - MI Marina Kuzman - KR G ČNE OR A A ŠKI Z NSKI ASV R ŽU OJ EGI EN PA Odvisnost od psihoaktivnih snovi je bila vrsto let edina vrsta odvisnosti, OS NI ki je pritegnila pozornost javnosti, zahtevala organizirani multisektorski J T JI I I pristop pri preprečevanju nastajanja in posledic,kot tudi relevantne vire za zmanjševanje razširjenosti in neželenega vpliva na posameznike in druž- bo. V zadnjih letih beležimo nepričakovano povečanje števila, vrste in raz- položljivosti novih psihoaktivnih snovi v Evropi. Samo v letu 2014 je sis- tem zgodnjega opazovanja EMCDDA poročal o 101 novih snoveh. Za ses- tavine omenjenih snovi, ki se lahko legalno uvozijo, nista možna niti na- dzor proizvodnje niti poraba. Za uspeh in hitro širjenje tega hitro rastoče- ga tržišča je ključnega pomena možnost odprte, legalne prodaje v speciali- ziranih trgovinah in preko svetovnega spleta. Delež aktivnih snovi je v teh sestavinah neznan, njihova uporaba ima lahko resne posledice, npr. spro- ži intoksikacijo. Spremljanje pojavnosti in lastnosti oseb, ki so odvisniki ali uporabniki pre- povedanih snovi, priskrbi ključne podatke za vsako državo, ki želi izpelja- ti strategije in preventivne ukrepe zmanjševanja nastanka in posledic od- visnosti. Čeprav se problem odvisnosti presoja z različnih vidikov, od ado- lescentnega eksperimentiranja do pravnih in socialnih problemov, težav na področju izobraževanja, zaplembe idr., je edini zanesljivi harmonizira- ni kriterij, ki se lahko spremlja pri rutinskem zbiranju podatkov, število ti- stih, ki se zdravijo v okviru sistema zdravstvenega varstva ali v kateri od ne- vladnih organizacij. V Republiki Hrvaški se lastnosti zdravljenih odvisni- kov skozi leta spremljajo s pomočjo osrednjega registra oseba, zdravljenih zaradi uporabe psihoaktivnih drog, ki se vodi v Hrvaškem zavodu za jav- no zdravstvo. Podatki se zbirajo iz bolnišničnih ustanov (hospitalizirani in ambulantno zdravljeni pacienti) ter iz specializiranih služb za preventi- 22 vo odvisnosti iz županijskih zavodov za javno zdravstvo. Podatki prispejo iz večine terapevtskih skupnosti, ki se ukvarjajo z odvisniki. Osebe se in- dividualno identificirajo v specifični aplikaciji in vse prijave ali prebivanja ali izvajanja storitev se akumulirajo na nivoju države ter omogočajo indivi- dualno spremljanje. Podatki se uporabljajo tudi v »Nacionalnem informa- cijskem sistemu za droge« in za potrebe Evropskega centra za spremljan- je drog in zasvojenosti z drogami (European Monitoring Center for Dru- gs and Drug Addicition) in to za indikatorje obravnave odvisnosti, nalezl- jivih bolezni, povezanih z odvisnostjo, smrti zaradi odvisnosti ter proble- matične uporabe drog. V letu 2014 je bilo v zdravstvenih ustanovah Republike Hrvaške regis- triranih 7 812 oseb, ki so se zdravile zaradi zlorabe psihoaktivnih drog, kar odraža stabilizacijo skupnega števila zdravljenih oseb v zadnjih letih. V zdravljenje je bilo vključenih 841 novih oseb, kar nakazuje na relativ- no stabilen trend prvega začetka zdravljenja. Heroinska odvisnost se pos- topoma, a kontinuirano zmanjšuje, kar se kaže kot zmanjšanje novih od- visnikov od heroina. Slednjih je bilo v omenjenem letu 205, kar je štirikrat manj kot v zadnjem desetletju. Na primer, leta 2000 je bilo registriranih 1.009 novih odvisnikov od heroina. Vključevanje v sistem zdravljenja od- visnikov se kaže tudi v povprečni življenjski dobi odvisnikov, ki je tako za moške kot ženske sedaj višja kot 33 let. Sistem zdravljenja odvisnosti v Re- publiki Hrvaški temelji na izvenbolnišnični oskrbi, kontinuiranem izva- janju postopkov in skupnem delovanju družinske medicine ter specializi- ranih služb v zavodih za javno zdravstvo. Na bolnišničnem zdravljenju je bilo zaradi detoksikacije in komorbiditete 1 189 odvisnikov. Najizrazitejši problemi zlorabe psihoaktivnih drog so ravno na področju Zadarske, Istr- ske, Šibensko-kninske, Primorsko-goranjske, Zagrebške, Splitsko-dalma- tinske in Dubrovačko-neretvanske županije ter Mesta Zagreba. Največ je tistih, ki iščejo pomoč zaradi odvisnosti od heroina (75,9 %). Poprečna sta- rost posameznih vedenjskih faz odvisnikov, ki so postali odvisni od heroi- na, se bistveno ne spreminja: povprečna starost prve uporabe psihoaktivne snovi je okoli 16 let, prve uporabe heroina okoli 20 let (običajno s kajenjem ali njuhanjem); čez manj kot leto (tj. pri starosti 20,8 let) sledi prvo intrave- nozno vbrizganje heroina, na zdravljenje pa odvisniki običajno pridejo čez 5 let ali več. Sistem zdravljenja je dobro organiziran, stabilen in po ocenah, pridobljenih z uporabo različnih priporočenih metod, zajema več kot 50 % potencialih uporabnikov ali odvisnikov od heroina. Za druga odvisniš- 23 ka obnašanja, ki ne nakazujejo potreb po zdravljenju, je nujno izpeljati na- daljnje kvalitativne in kvantitativne analize v splošni in v posebnih popu- lacijah. Hrvaški adolescenti eksperimentirajo z marihuano nekoliko manj kot evropsko povprečje, ampak so zelo nagnjeni k pitju in opijanju. Tren- di vse večje prisotnosti sintetičnih psihostimulativnih snovi predstavljajo izziv ne samo za epidemiološko spremljanje, temveč tudi za bodoče preven- tivne ukrepe in aktivnosti. Literatura EMCDDA. High-Risk Drug Use Epidemiological Indicator. http://www. emcdda.europa.eu/activities/hrdu. Glavak Tkalić, Renata, Geran-Marko Miletić, Jelena Maričić, and Anja Wertag. »Zlouporaba sredstava ovisnosti u općoj populaciji – istraži- vačko izvješće.« Zagreb: Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, 2012. Hibell, Björn, Barbro Andersson, Thoroddur Bjarnason, Salme Ahlström, Olga Balakireva, Anna Kokkevi, and Mark Morgan. »The 2011 ESPAD Report.« Stockholm: The Swedish Council for Information on Alco- hol and Other Drugs, Council of Europe, Pompidou Group, 2012. Katalinić, Dragica, and Andreja Huskić. »Izvještaji o osobama liječenim zbog zlouporabe psihoaktivnih droga u Hrvatskoj.« Zagreb: Hrvat- ski zavod za javno zdravstvo. http://www.hzjz.hr/sluzbe/sluzba-za-epi- demiologiju/odjel-za-nadzor-i-istrazivanje-ne-zaraznih-bolesti/od- sjek-za-pracenje-ovisnosti-s-registrom-osoba-lijecenih-zbog-zloupora- be-psihoaktivnih-droga/. Kuzman, Marina, Dragica Katalinic, and Martina Markelic. »Pharma- cotherapy in the Addiction Treatment – Similarities And Differen- ces.« In Abstract Book ISAM Conference, 21. Geneva. Terzić, Senka. »Analiza komunalnih otpadnih voda: inovativni pristup za praćenje trendova zlouporabe droga.« Interno izvješće. Zagreb: In- stitut Ruđer Bošković, 2015. Zdravstveno-statistički ljetopis Grada Zagreba za 2012., 2013., 2014. godinu. Zagreb: Nastavni zavod za javno zdravstvo »Dr. Andrija Štampar«. http://www.stamapr.hr. 24 I V D N V O R Inovativne metode spremljanja uporabe drog O P GE R B z analiziranjem koncentracije metabolitov I A I M N O LN prepovedanih drog v odpadnih NEKE RSK O komunalnih vodah O - MI - KR G ČNE Paula Žurga OR A A ŠKI Z NSKI ASV R ŽU OJ EGI EN PA OS NI Zloraba prepovedanih drog ima na svetovnem in na lokalnem nivoju šte- J T JI I I vilne zdravstvene, socialne in ekonomske posledice. Zanesljivo identifici- ranje in kvantificiranje, ki je v sodobnih časih tudi izpopolnjeno, omogo- ča natančno spremljanje sprememb v povpraševanju in ponudbi prepove- danih snovi v realnem času, zaradi česar je zmanjševanje zlorabe učinko- vitejše. Zuccato in sodelavci so leta 2008 predlagali metodo, s katero se lahko na- tančno določi skupna poraba droge na nekem področju, poleg tega pa predstavlja orodje za spremljanje koncentracije metabolita prepovedanih drog v odpadnih vodah. Prepovedane droge in njihovi metaboliti namreč kontinuirano pritekajo v odpadne vode s človeškimi izločki. Raziskave so pokazale, da so nekatere prepovedane droge izredno stabilne in se zato tež- ko odstranijo med obdelavo odpadnih voda. Ravno stabilnost metabolitov prepovedanih drog v vodnem mediju naredi metodo ocene porabe drog iz rezultatov analize odpadnih voda uporabno za forenzične namene. Na ta način se uživanje drog lahko oceni iz podatkov o koncentraciji metabolita drog v neobdelani odpadni vodi, pretoku vode skozi vodni filter, kjer se vrši vzorčenje, številu prebivalcev, ki živijo na določenem področju, iz katerega na vodni filter dotekajo odpadne vode, hitrosti izločanja posameznih me- tabolitov v urin in ocenah velikosti posamezne doze (Metcalfe idr., 2010). Obsežna študija iz 2011 (Thomas idr., 2012.) zajema analizo podatkov, pri- dobljenih z analizo odpadnih voda v 19 evropski mestih, in vključuje tudi glavno mesto Hrvaške. V omenjeni študiji je primerjana obremenitev sis- tema javne kanalizacije s prepovedanimi drogami in pripadajaočimi meta- boliti v obdobju enega tedna. Objavljeni rezultati so bili v glavnem skladni 25 z uradnimi podatki o prevalenci in tako dodatno okrepili koncepcijo, da analiza biomarkerjev v odpadnih vodah daje objektivne podatke o upora- bi drog v realnem času. Thomas in sodelavci navajajo, da je bila poraba kokaina v srednji in zahod- ni Evropi bistveno višja od njegove porabe v severni in vzhodni Evropi. Re- zultati analize MDMA-ja ( ecstasy) so pokazali največjo porabo na Nizo- zemskem, metamfetamina pa na Finskem. Največja zabeležena poraba ka- nabisa je bila v Amsterdamu. Tedenski vzorec uporabe kokaina in MD- MA-ja je pokazal na pričakovano statistično pomembno povečanje upora- be za vikende v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. Na Hrvaškem so do sedaj najobsežnejšo študijo o koncentraciji metaboli- ta prepovedanih drog v odpadnih vodah izvedli znanstveniki iz Inštitu- ta Ruđer Bošković iz Zagreba. Njihov model vzorčenja je vključeval 24- urno jemanje vzorcev iz surove odpadne vode na centralni čistilni napra- vi v Zagrebu v dveh obdobjih po 9 zaporednih dni, spomladi in poleti, kot tudi dvakrat tedensko (v torek in nedeljo) tekom devet zaporednih tednov v obdobju od aprila do junija 2009. S primerjavo rezultatov raziskav s po- dobnimi raziskavami v zahodni Evropi je bila identificirana razlika v vzor- cu uporabe najpogostejših drog: kokaina, heroina in kanabisa. V Zagrebu je ocenjena količina porabe heroina dvakrat večja od porabe kokaina, med- tem ko v zahodni Evropi poraba kokaina večkratno presega porabo heroi- na. Prav tako je poraba amfetamina in MDMA-ja bistveno nižja kot v dru- gih evropskih mestih, medtem ko je poraba kanabisa v veliki meri primer- ljiva z njegovo porabo drugje v Evropi (Terzić idr., 2010). Učni zavod za javno zdravstvo Primorsko-goranske županje1 je eden od partnerjev v projektu »Celoviti pristop pri zdravljenju in socialni in eko- nomski reintegraciji uporabnikov prepovedanih drog«. Vzorci, zbrani na centralni čistilni napravi v Reki, bodo analizirani na tekočinskem kroma- tografu s tandem masno spektrometrijo najnovejše generacije, ki jo odliku- jeta visoka občutljivost in zanesljiva identifikacija. Cilj je določiti obrazce porabe ilegalnih substanc in terapevtskih opiatov, tj. skupno porabo ome- njenih substanc na področju Reke kot tudi njihova tedenska nihanja. Literatura Metcalfe, Chris, Kathryn Tindale, Hongxia Li, Angela Rodayan, and Vi- viane Yargeau. »Illicit Drugs in Canadian Municipal Wastewater and 1 Nastavni zavod za javno zdravstvo Primorsko-goranske županije 26 Estimates of Community Drug Use.« Environmental Pollution 158, no. 10 (2010): 3179–85. Terzić, Senka, Ivan Senta, and Marijan Ahel. »Illicit Drugs in Wastewater of the City of Zagreb (Croatia) – Estimation of Drug Abuse in a Tran- sition Country.« Environmental Pollution 158, no. 8 (2010): 2686–93. Thomas, Kevin, Lubertus Bijlsma, Sara Castiglioni, Adrian Covaci, Erik Emke, Roman Grabic, Félix Hernández, Sara Karolak, Barbara Kaspr- zyk-Hordern, Richard H. Lindberg, Miren Lopez de Alda, Axel Meierjohann, Christoph Ort, Yolanda Pico, José B. Quintana, Mal- colm Reid, Jörg Rieckermann, Senka Terzic, Alexander L.N. van Nuijs, and Pim de Voogt. »Compa- ring Illicit Drug Use in 19 European Cities through Sewage Analysis.« Science of Total Environment 432 (2012): 432–9. Zucchato, Ettore, Chiara Chiabrando, Sara Castiglioni, Renzo Bagnati, and Roberto Fanelli. »Estimating Community Drug Abuse by Wa- stewater Analysis.« Environmental Health Perspectives 116, no. 8 (2008): 1027–32. 27 I V D N V O RO Umrljivost zaradi neposrednega vpliva P GE R B I A I prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji M N O LN NEKE R Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović SK O O - MI - KR G ČNE OR A A ŠKI Z NSKI ASV R ŽU O Uvod J EGI EN P Skladno s priporočili Evropskega centra za spremljanje drog in zasvoje- A OS NI nosti z drogami (European Monitoring Centre for Drugsand Drug Addi- J T JI I I ction – EMCDDA) se v Sloveniji spremljajo podatki o neposrednih in posrednih smrti zaradi uporabe prepovedanih drog. Po podatkih nacio- nalnih poročil je bila neposredna umrljivost zaradi prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji višja kot v večini preostalih regij. Namen članka je prikazati stanje na področju neposredne umrljivosti zaradi prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji v desetletnem obdobju ter primerjava s sloven- skim povprečjem. Material in metode Podatki o smrti zaradi prepovedanih drog se zbirajo na zdravniškem poro- čilu in obrazcu DEM-2. Razosebljeni podatki se vključujejo v zbirko umr- lih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Neposredne smrti zaradi prepovedanih drog zajemajo predvsem zastrupitve s prepovedanimi dro- gami. Lahko so opredeljene kot samomori, naključne smrti ali zastrupitve, pri katerih namena ni bilo možno določiti. Posredne smrti zaradi uporabe drog se nanašajo na smrti uporabnikov drog, kjer je kot vzrok smrti opre- deljena druga bolezen ali stanje, uporaba drog pa je navedena kot pridru- ženi vzrok. V članku smo se omejili na prikaz smrti zaradi neposrednega vpliva prepo- vedanih drog. Zaradi majhnih številk smo pri prikazovanju združili po- datke dveh petletnih obdobij, in sicer 2005–2009 in 2010–2014. Pri po- datkih o prebivalcih za prvo petletno obdobje smo uporabili letnik 2007, pomnožen s 5, v drugem petletnem obdobju pa smo uporabili letnik 2012, pomnožen s 5. Za izračun starostno standardiziranih stopenj umrljivosti smo uporabili evropsko standardno populacijo. 28 Rezultati in razprava Rezultati v Obalno-kraški regiji so pokazali podobno stanje kot v Sloveni- ji. Moški so pogosteje umirali zaradi zastrupitve s prepovedanimi drogami kot ženske. Med prepovedanimi drogami je bil kot vzrok smrtne zastrupi- tve na prvem mestu heroin. Zaradi majhnih številk je prikazovanje podat- kov in značilnosti ugotovljenih rezultatov omejeno, interpretacija pa v ne- katerih segmentih problematična. Zaključek Za prikazovanje zdravstvenega stanja in zdravstvenih težav oseb, odvisnih od prepovedanih drog, so podatki o umrljivosti zaradi zastrupitve s prepo- vedanimi drogami nezadostno senzibilni. Zaradi tega bo potrebno prika- zati rezultate raziskav kohortnega spremljanja umrljivosti, oseb odvisnih od drog, na regijski ravni. Literatura Beynon, Carol, and Jim McVeigh, Ayesha Hurst and Adam Marr. »Older and Sicker: Changing Mortality of Drug Users in Treatment in the North West of England.« International Journal of Drug Policy 21, no. 5 (2010): 429–31. Bird, Sheila M., Sharon J. Hutchinson, and David J. Goldberg. »Drug Re- lated Deaths by Region, Sex and Age Group per 100 Injecting Drug Users in Scotland 2000-01.« The Lancet 362, no. 9388 (2003): 941–4. EMCDDA European Drug Report 2015. http://www.emcdda.europa.eu/ edr2015. Evans, Jennifer L., Judith I. Tsui, Judith A. Hahn, Peter J. Davidson, Paula J. Lum, and Kimberly Page. »Mortality Among Young Injection Drug Users in San Francisco: A 10-Year Follow-Up of the UFO Study.« Ame- rican Journal of Epidemiology 175, no. 4 (2012): 302–8. Fugelstad, Anna, Anders, and Gunnar Agren. »Long-Term Mortality and Causes of Death among Hospitalized Swedish Drug Users.« Skandi- navian Journal of Public Health 42, no. 4 (2014): 364–9. Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Nacionalno poročilo 2014 o sta- nju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji.« Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Accessed March 15, 2016. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/nacio- nalno_porocilo_o_stanju_drog_2014.pdf. 29 I V D N O R P O Nove psihoaktivne snovi R GE I B M v Sloveniji A I O N LN R NEKE SK Milan Krek O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ V zadnjih letih se nove psihoaktivne snovi (NPS), ki so velikokrat podob- EGI EN PA ne prepovedanim drogam, pogosto pojavljajo v EU. Naprodaj so v »spe- OS NI cializiranih« trgovinah ali na internetu, nekatere pa so na voljo pri ne- J T JI I I zakonitih prodajalcih prepovedanih drog. Pogosta oznaka na teh drogah je, da »niso namenjene za ljudi«, z namenom, da se obide nacionalna za- konodaja (Evropska komisija, 2011). Te snovi se pojavljajo pod različnimi imeni, kot so: designer drugs, legal highs, herbal highs, bath salts, reseaech chemicals, laboratory agents. Skupno jim je, da jih sprva ne moremo naj-ti med prepovedanimi substancami, saj niso uvrščene na listo prepoveda- nih drog, opredeljenih po mednarodni konvenciji iz let 1961 in 1971. (NPS – New Psychoactive Substances, 2012) Združeni narodi so NPS razvrsti- li v naslednje skupine: stimulante, opioide, sintetične kanabinoide, sedati- ve in hipnotike, disociativne droge ter klasične halucinogene droge (Inter- national Drug Control Conventions). V letu 2014 je bilo v državah člani- cah EU 8.343 zasegov kationonov, 29.395 zasegov sintetičnih kanabinoidov in 10.699 zasegov ostalih novih sintetičnih snovi (EU Drug Markets Re- port, 2015). V Sloveniji je bilo leta 2014 zaznanih in identificiranih 59 raz- ličnih NPS, od tega je bilo 38 spojin v Sloveniji zaznanih prvič, 9 pa je bilo povsem na novo odkritih tudi v svetovnem merilu. V posebni akciji je po- licija preko interneta kupila 32 forenzičnih vzorcev, od katerih jih 20 % ni bilo pravilno deklariranih (Drev, 2016). Slednje predstavlja veliko nevar- nost z vidika javnega zdravja, saj ljudje uporabljajo droge, za katere niti ne vedo, kaj dejansko so in kakšne posledice na njihovo zdravje bi lahko ime- le. V slovenskem prostoru so v zadnjih letih nastale velike spremembe na področju drog, na trg so pričele vstopati nove droge. Na terenu so najpo- gostejše NPS iz skupine katinonov, ki so problematični predvsem z vidika, da se hitro razvije želja po ponovni uporabi. Druga velika skupina novih drog pa v slovenskem prostoru pripada sintetičnim kanabinoidom, ki sicer 30 posnemajo učinke konoplje, a so ti učinki običajno veliko močnejši in de- lujejo krajši čas. Žal pa uporaba sintetičnih kanabinoidov nosi s seboj izje- mno visoka tveganja. Dodatna ovira pa je, da se jih z obstoječimi testi ne da dokazati (Sande, 2016). Podatki iz Evrobarometra iz leta 2014, ki so za- jeli populacijo mladih v starostni skupini 15–24 let, so pokazali, da 92 % vseh vprašanih v EU nikoli v življenju ni poizkusilo novih psihoaktivnih snovi; 4 % je bilo takih, ki so uporabljali NPS pred 12 meseci; 3 % je te sno- vi uporabljalo v zadnjih 12 mesecih in 1 % v zadnjih 30 dneh. Večina je do- bila NPS od prijateljev (68 %), 27 % od prekupčevalcev, 10 % v specializira- nih trgovinah in le 3 % preko interneta. Slovenija je v študiji Evrobarome- tra umeščena med tri države, ki imajo enega najvišjih deležev uporabnikov NPS. Po tej raziskavi nikoli v življenju NPS ni poskusilo 87 % ljudi. 6 % je NPS uporabljalo pred dvanajstimi meseci, 4 % v zadnjih 12 mesecih in 3 % v zadnjih dneh (»Young People and Drugs«, 2014). V populaciji 15–64 let je v Sloveniji že uporabilo NPS kadarkoli v življe- nju 0,6 % posameznikov. Povprečna starost ob prvi uporabi novih psiho- aktivnih snovi v letu 2012 je znašala 21 let. Posameznikov, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, je bilo po spolu 0,9 % moških in 0,3 % žensk, kar je hkrati tudi statistično značilna razlika med spoloma. V starostni skupini 15–24 let (1,8 %) je delež tistih, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, sta- tistično značilno višji kot v starostnih skupinah 35–44 let (0,4 %), 45–45 let (0,1 %) in 55– 64 let (0,1 %). Delež tistih, ki so že kdaj v življenju posku- sili NPS, je statistično značilno višji v starostni skupini 25–34 let (1,0 %) kot v dveh najstarejših skupinah. Med šolajočimi se (2,0%) in brezposelni- mi (1,6%) prebivalci je delež uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju statistično značilno višji kot med aktivnimi prebivalci (0,3%). Delež tistih, ki so že kdaj v življenju poskusili NPS, je med prebivalci gosto poseljenih območij (1,3 %) statistično značilno višji kot med prebivalci sre- dnje (0,4 %) in redko poseljenih območjih (0,5%). Med prebivalci zahod- ne Slovenije (0,9 %) beležimo statistično značilno višji delež uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju kot med prebivalci vzhodne Slo- venije (0,3 %). V Obalno-kraški regiji je kadarkoli v življenju že uporablja- lo NPS 0,9 % prebivalcev v starosti 15–64 let. Večji delež tistih, ki so NPS poskusili, najdemo samo še v osrednji statistični regiji (1,2 %) in v notranj- sko-kraški regiji (1,6 %) (Koprivnikar idr., 2015). Sistem zgodnjega odkri- vanja drog, ki sta ga vzpostavila EMCDDA in EUROPOL, deluje tudi v slovenskem prostoru. S pomočjo dobro razvite mreže zajemanja novih sno- 31 vi in zgodnjega obveščanja o novih snoveh hitro pridobimo informacije in jih tudi hitro posredujemo v strokovno javnost (Drev, 2016). V slovenskem prostoru identificirane NPS Ministrstvo za zdravje redno uvršča na listo prepovedanih drog. S prepovedjo omogočimo policiji ter carini, da te sno- vi zaseže in uvede ustrezen prekrškovni ali kazenski postopek zoper osebo ali kriminalno združbo, ki proizvaja in razpečuje konkretno NPS (»Ured- ba o razvrstitvi prepovedanih drog«, 2014). Uporaba NPS je tako v svetovnem kot v evropskem in slovenskem pro- storu nekaj novega, na kar države še nimajo dovolj zadovoljivih odgovo- rov, zato tudi nimajo dovolj dobro razvitih ukrepov, ki bi posledično lahko zmanjšali uporabo NPS in zmanjšali škodo, ki jo povzroča NPS. Pojavu je zaradi nenehnega novega nastajanja NPS težko slediti z ustreznimi ukrepi. Obalno-kraška regija sodi med bolj obremenjene regije na področju upora- be NPS, zato je potrebno v njej razviti nove inovativne pristope na podro- čju spremljanja pojava in iskanja novih načinov preprečevanja uporabe in obravnave odvisnih od NPS ter ob tem razvijati tudi nove pristope na po- dročju zmanjševanja ponudbe, kjer je potrebno posebno pozornost posve- titi preprodaji NPS preko interneta. Literatura Drev, Andreja, ed. Stanje na področju drog v Sloveniji 2015. Ljubljana: Naci- onalni inštitut za javno zdravje, 2016. »EU Drug Markets Report.« Luxembourg: Publication Office of the Eu- ropean Union, 2016. European Commission. »Young People and Drugs.« Report. Flash Euro- barometer 401 – TNS Political & Social. 2014. http://ec.europa.eu/pu- blic_opinion/flash/fl_401_en.pdf. Evropska komisija. »Sporočilo komisije evropskemu parlamentu in Sve- tu.« COM(2011)689. Bruselj: Evropska komisija, 2011. International Drug Control Conventions. UNODC. 2016. http://www. unodc.org/. Koprivnikar, Helena, Maja Zorko, Andreja Drev, Marjetka Hovnik Kerš- manc, Ines Kvaternik, and Mirna Macur. Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinaci- je te uporabe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. Ele- ctronic edition. 32 NPS – New Psychoactive Substances. UNODC. 2012. http://www.uno- dc.org/drugs. Sande, Matej, Mina Paš, Simona Šabič, and Klara Nahtigal. Uporaba no- vih snovi v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. »Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.« Uradni list RS. 45/2014. 2014. 33 I V D N O R P O Nove psihoaktivne snovi R GE I B M in pridruženi izzivi A I O N LN R NEKE v Hrvaški SK O O- - MI Dijana Jerković G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN PA OS Nove psihoaktivne snovi so pojavi, ki so že 20 let nazaj privlačili pozornost NI J T vse večjega števila znanstvenikov, strokovnjakov in oblikovalcev politike. JI I I Gre za snovi, ki posnemajo učinke tradicionalnih drog, ki jih ne pokriva UN-ova »Enotna konvencija o mamilih« iz leta 1961, niti UN-ova »Kon- vencija o psihotropnih snoveh« iz leta 1971 (Council of the European Uni- on, 2005; UNODC, 2015). Na trgu je veliko število skupin novih psihoaktivnih snovi in med najpo- gosteje identificiranimi so navedeni sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni (EMCDDA/Europol, 2015; Evans-Brown idr., 2015;. UNODC, 2015). Izdelki, ki vsebujejo nove psihoaktivne snovi, se pogosto nepravil- no deklarirajo ter prodajajo preko spleta in v specializiranih trgovinah, t. i. smart shopih kot izdelki legal high, tj. raziskovalne kemikalije, prehran- ska dopolnila in oblikovalske droge ter zdravila (Brandt, King in Evans- -Brown, 2014; EMCDDA/Europol, 2015; Evans-Brown idr., 2015). Na svetovni ravni ni sistematičnega spremljanja novih psihoaktivnih sno- vi, medtem ko je bil v Evropski uniji v letu 2005 na podlagi Sklepa Sve- ta EU 2005/387/JHA (Council of the European Union, 2005, 32) usta- novljen evropski »Sistem zgodnjega opozorila o novih psihoaktivnih sno- veh« (King in Sedefov, 2007). Znotraj tega Sistema je bilo identificiranih več kot 450 novih snovi, vključno s 134 sintetičnimi kanabinoidi (EMCD- DA/Europol, 2015). Pred nekaj leti se je pojav novih psihoaktivnih snovi zabeležil tudi na Hr- vaškem, zato je Vlada Republike Hrvaške novembra 2007 sprejela »Pro- tokol o sistemu zgodnjega opozarjanja v primeru pojavnosti novih psiho- aktivnih snovi v Republiki Hrvaški«, ki omogoča pravočasno izmenjavo informacij o novih pojavnostih med vsemi pomembnimi deležniki. Glav- 34 ni vir informacij so podatki o identificiranih novih psihoaktivnih snoveh s strani Ministrstva za notranje zadeve. Pri tem je pozornost namenjena tudi nadzoru spleta in smart shopov, iz- vajanju raziskav uporabe novih psihoaktivnih snovi, zbiranju podatkov iz zdravstvenega sistema in informacijam programa za zmanjševanje škode. Eden od glavnih odgovorov na ta pojav vključuje uvrščanje omenjenih sno- vi na seznam prepovedanih drog, psihotropnih snovi in rastlin, iz kate- rih se lahko pridobijo droge in snovi, ki se lahko uporabljajo za izdelavo drog ( Narodne novine 10/2016), kar je v pristojnosti Ministrstva za zdrav- je. V nadaljevanju se pravočasno obveščanje partnerjev »Sistema zgodnje- ga opozarjanja« doseže s pomočjo mesečnih poročil in zagotavljanja do- stopa do »Baze novih psihoaktivnih snovi«, ki je nastala na Uradu za za- tiranje zlorabe drog1. Glede na to, da gre za premalo raziskane pojave, katerih dinamika na trgu se hitro spreminja in ki predstavljajo javnozdravstvena tveganja (EMCD- DA/Europol, 2015), je treba preučiti, načrtovati in izvajati ustrezne odzive na področju zmanjševanja ponudbe in povpraševanja po teh snoveh. Poleg zakonske kontrole in preprečevanja/urejanja njihove prodaje v specializi- ranih trgovinah je še posebej pomembno, osredotočiti se na zmanjševanje škode in zdravstvenih tveganj, povezanih z novimi psihoaktivnimi snov- mi, kot tudi na raziskovanje dejavnikov, ki prispevajo k njihovi uporabi. Literatura Brandt, Simon D., Leslie A. King, and Michael Evans-Brown. »The New Drug Phenomenon.« Drug Testing and Analysis 6, no. 7–8 (2014) 587– 97. Council of the European Union. »Council Decision 2005/387/JHA of 10 May 2005 on the Information Exchange, Risk-Assessment and Control of New Psychoactive Substances,OJ L 127, 20. 5. 2005.« 2005. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addi- ction/Europol. »EMCDDA/Europol 2014 Annual Report on the Implementation of Council Decision 2005/387/JHA.« Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2015. Evans-Brown, Michael, Anna Gallegos, William Francis, Rachel Christie, Andrew Cunningham, Joanna Sekula, Anabela Almeida, and Roumen Sedefov. »New Psychoactive Substances in Europe. An Update from 1 Ured za suzbijanje zlouporabe droga. 35 the EU Early Warning System.« EMCDDA. Luxembourg: Publicati- ons Office of the European Union, 2015. King, A. Leslie, and Roumen Sedefov. »Early-Warning System on New Psychoactive Substances. Operating Guidelines.« EMCDDA. Luxem- bourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2007. Minisarstvo zdravlja. »Popis droga, psihotropnih tvari i biljaka iz kojih se može dobiti droga te tvari koje se mogu uporabiti za izradu droga.« Narodne novine, October, 2016. United Nations Office on Drugs and Crime (UNODC). »World Drug Report.« New York: United Nations, 2015. Vlada Republike Hrvatske. »Protokol o Sustavu ranog upozoravanja u slučaju pojave novih psihoaktivnih tvari u Republici Hrvatskoj.« 2007. https://drogeiovisnosti.gov.hr/dokumenti/10?page=1&tag=-1&ti- p2=&Datumod=&Datumdo=&pojam=protokol. 36 I V D N O R Prepovedane snovi v športu v Sloveniji P O R GE I B in v Obalno-kraški regiji M A I O N LN R NEKE Milan Krek SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Doping v športu predstavlja uporabo snovi in postopkov, ki so prepoveda- J EGI EN ni s strani mednarodnih in nacionalnih športnih inštitucij. Uporaba do- PA OS ločenih snovi in postopkov je škodljiva za človeški organizem in zato vse NI J T športne organizacije poskušajo zaščititi športnike pred njihovimi škodlji- JI I I vimi stranskimi učinki. Gre predvsem za snovi, ki športnikom dajo dolo- čeno prednost pred ostalimi tako, da povečajo njihove sposobnosti za do- seganje boljših rezultatov. Na ta način se krši športno etiko, škoduje pa se tudi zdravju. Nenazadnje je z jemanjem dopinga resno povezano spod- bujanje k jemanju, dajanju in predpisovanju teh učinkovin ter omogoča- nje uživanja in prekupčevanja z njimi (Osredkar, 2003). Večina prepove- danih snovi v športu povzroča resne stranske učinke, še posebej tedaj, ka- dar se uporablja več takih snovi hkrati v visokih dozah in dolgo časa. Dol- goročne posledice je težko predvideti, a so verjetno še posebej hude pri genskem dopingu, pri katerem vplivamo na genetski material s ciljem, da dobi športnik boljše tekmovalne sposobnosti. Naše današnje znanje o ško- di, ki jo povzroča doping, je verjetno le vrh ledene gore in večino posledic bomo verjetno šele odkrili v prihodnosti. Športniki uporabljajo večje ko- ličine prepovedanih snovi, kot pokažejo raziskave, zato so posledice, ki jih evidentiramo v raziskavah, veliko manjše, kot so dejanske pri športnikih (Birzniece, 2015). Odnos do dopinga med družinskimi zdravniki je nega- tiven, njegovo poznavanje pa slabo in večina si želi na tem področju delo- vati preventivno (Backhouse in McKenna, 2011). Študija med francoskimi splošnimi zdravniki je pokazala, da jih 87 % meni, da je doping škodljiv, in 80 %, da je doping vrsta odvisnosti; 37 % jih je bilo v zadnjem letu vpraša- nih s strani pacientov o dopingu; le 34 % jih je bilo seznanjenih z novejšim zakonom o dopingu. Večina (82,5 %) jih je menila, da so obstoječe metode preventive dopinga neučinkovite. Večina (55 %) je menila, da so ravno mla- dostniki največkrat tarča dopinga. 2 % zdravnikov je menilo, da bi predpi- 37 salo tudi prepovedane snovi v športu, če bi to zahtevalo zdravstveno stanje športnika. Ker so zdravniki pomembni tako z vidika predpisovanja prepo- vedanih snovi v športu kot z vidika odkrivanja in preprečevanja dopinga, potrebujejo večjo usposobljenost za to področje, da bodo pri preprečevanju dopinga uspešni (Laure, 2002). 2. julija 1992 je Slovenija ratificirala proti- dopinško konvencijo Sveta Evrope, ki je v veljavo stopila 1. septembra 1992. Z ratifikacijo te konvencije se je Slovenija zavezala, da bo izpolnjevala nje- na določila. Leta 1995 smo v Sloveniji sprejeli nov zakon o športu, kateremu je bil dodan člen, ki predpisuje, da morajo športniki, organizatorji ali prire- ditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delav- ci spoštovati določila evropske konvencije proti dopingu in določila MOK (»Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji«, 2016). Leta 1996 je Slovenija ustanovila prvo nacionalno antidopinško komisijo (Osredkar, 2003). Leta 2007 je v Državnem zboru sprejela Mednarodno konvencijo proti uporabi prepovedanih snovi v športu. Konvencija zave- zuje države podpisnice, da bodo z zakonskimi in drugimi ukrepi izvajale aktivnosti na področju preprečevanja uporabe prepovedanih snovi v špor- tu (Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi prepoveda- nih snovi v športu, 2007). Slovenija je v Kazenskem zakoniku iz leta 2008 v 186. in 187. členu opredelila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu in njihovimi predhodnimi substancami. Po njem je kaznivo dejanje tudi napeljevanje k uživanju teh snovi, dajanje teh snovi drugi osebi ter omogočanje prostorov, v katerih se te snovi uživajo (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2008). Olimpij- ski komite Slovenije je leta 2010 sprejel protidopinški pravilnik, ki na na- cionalnem nivoju postavlja pravni okvir programa preprečevanja dopinga v športu in opredeljuje: letni načrt testiranj na nacionalnem nivoju, izva- janje programa testiranj, upravljanje z rezultati in dvostopenjski disciplin- ski postopek. Slovenija je na podlagi mednarodnih konvencij proti dopin- gu (Evropska konvencija proti dopingu 1989 in UNESCO 2005) dolžna zagotavljati še naslednje aktivnosti: zagotoviti pogoje za ustanovitev neod- visne nacionalne protidopinške organizacije, spodbujati programe izobra- ževanja, ozaveščanja in informiranja, spodbujati znanstveno in raziskoval- no delo pri odkrivanju novih tehnik dopinga, zmanjšati uporabo prepove- danih snovi in postopkov, preprečevati nedovoljeno trgovino z dopinški- mi sredstvi, v kvalitetnem smislu krepiti postopke dopinških kontrol, za- gotoviti učinkovitost sankcij, sprejetih zoper kršitelje (odvzem javnih fi- 38 nančnih sredstev), krepiti sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Leta 2013 je bila ustanovljena neodvisna Slovenska anti- dopinška organizacija (SLOADO), kot naslednica Nacionalne antidopin- ške komisije, ki poleg testiranja opravlja še druge pomembne naloge, kot so osveščanje športnikov in prebivalcev o nevarnostih dopinga, določanje terapevtskih izjem, usposabljanje strokovnjakov preko licenčnih seminar- jev za izvajanje različnih nalog v okviru nadzora in sodelovanje v medna- rodnih projektih (»Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji«, 2016). Iz poročil SLOADO sledi, da se število izvedenih testiranj v Sloveniji iz leta leto povečuje (Tabela 1). Tabela 1: Število pregledov športnikov v letih od 2011 do 2015 z namenom ugotavljanja prisotnosti prepovedanih snovi v športu. (vir: Letna poročila SLOADO). Leto Število pregledov skupaj Št. pregledov urina Število pregledov krvi 2011 278 216 62 2012 219 210 9 2013 404 402 2 2014 370 352 18 2015 546 453 93 skupaj 1.831 1.633 184 FIFA (Mednarodna nogometna organizacija) je v namen rednega testira- nja registriranih športnikov ustanovila poseben oddelek. Iz Tabele 2 je raz- vidno, da je med letoma 2005 in 2012 pomembno povečala število testov na leto. V teh osmih letih je izvedla 230.482 testov, od katerih jih je bilo po- zitivnih na prepovedane snovi v športu 752 ali 0,33 %. Od 230.482 testov je bilo pozitivnih na kanabinoide 318 (0,14 %) testov in na anabolične stero- idne hormone 93 (0,04 %). Na nekatere ostale prepovedane snovi v športu je bilo pozitivnih 341 (0,15 %) testov (Dvorak, 2014). Od leta 2009 dalje spremljamo v Sloveniji tudi število kaznivih dejanj, po- vezanih z prepovedanimi snovmi v športu v skladu z 186. in 187. členom Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Po podatkih slovenske polici- je je bilo v letih od 2009–2015 ugotovljenih 170 kaznivih dejanj s področ- ja proizvodnje in preprodaje prepovedanih snovi v športu ali povprečno 34 kaznivih dejanj na leto. 39 V Obalno-kraški regiji je bilo v letih od 2009 do 2015 ugotovljenih 15 ka- znivih dejanj s področja proizvodnje in preprodaje prepovedanih snovi v športu. V slovenskem prostoru je bilo v obdobju 2009–2015 zaznanih 8 to- vrstnih kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev. V Obalno-kraški regiji pa je bilo v istem obdobju zaznanih 13 kaznivih dejanj na 100 000 prebival- cev. Po številu kaznivih dejanj zaradi prepovedanih snovi v športu na 100 000 prebivalcev posamezne regije je gostota tovrstnih kaznivih dejanj naj- večja v Podravski in Spodnjeposavski regiji, nato pa s 13,3 kaznivimi dejanji na 100.000 prebivalcev že sledi Obalno-kraška regija (Slika 2). Tabela 2: Število testov, ki jih je izvedla FIFA v posameznem letu od leta 2005–2012, in delež pozitivnih, ki so se končali z disciplinsko obravnavo športnika (Dvorak, 2014). 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skupaj Število testov 23.478 25.707 28.131 33.445 32.526 30.398 28.587 28.008 230.482 Število 76 89 103 82 72 105 119 106 752 pozitivnih Delež 0,32 % 0,35 % 0,36 % 0,36 % 0,22 % 0,35 % 0,42 % 0,38 % 0,33 % Slika 1: Število kazenskih dejanj s področja prepovedanih snovi v športu na 100.000 pre- bivalcev posamezne regije po 186. in 187. členu Kazenskega zakonika Republike Sloveni- je v letih 2009–2015. 40 V skladu s strokovnimi usmeritvami SLOADO je potrebno redno izva- jati testiranje športnikov, ob tem pa aktivno osveščati splošno javnost in športnike o nevarnostih prepovedanih snovi v športu. Potrebno je tudi uvesti izobraževanje s tega področja v šolo, v športna društva in tudi med laično javnost, da vzpostavimo pogoje, ki bodo preprečevali uporabo pre- povedanih snovi v športu in omogočili pravočasno prepoznavo njihove uporabe v športu. Zdravstvena služba v regiji mora biti pozornejša na upo- rabo dopinga pri rekreativnih in aktivnih športnikih. V ta namen bi bilo smiselno dodatno izobraževati zdravnike v osnovnem zdravstvu, da bi pre- poznali doping tako pri rekreativnih kot pri aktivnih športnikih in pravo- časno ter pravilno ukrepali. Ob tem pa je potrebno v skladu z obstoječo kazensko zakonodajo aktiv- no odkrivati in kaznovati izdelovalce in preprodajalce snovi ter trenerje in druge, ki omogočajo uporabo prepovedanih snovi v športu, in jih ustrezno kaznovati z namenom, da se zmanjšajo proizvodnja in ponudba ter upora- ba prepovedanih snovi v športu. Obalno-kraška regija po številu zaznanih kaznivih dejanj s tega področja sodi v sam slovenski vrh, zato so aktivnosti na tem področju pomembne v kontekstu ohranjanja javnega zdravja v regi- ji in preprečevanja uporabe nedovoljenih snovi v športu. Literatura Backhouse Susan H., and Jim McKenna. »Doping in Sport: A Rewiew of Medical Practitioners‘ Knowledge, Attitudes and Belifes.« International Journal of Drug Policy 22, no 3 (2011): 198–202. Birzniece Vita. »Doping in Sport: Effects Harm and Misconceptions.« In- ternal Medicine Journal 45, no. 3 (2015): 239–48. Dvorak, Jiri, Martial Saugay, and Yannis P. Pitsiladis. »Challenges and Thre- ats to Implementing the Fight against Doping in Sport.« British Journal of Sports Medicine 48, no. 10 (2014) 807–9. Kazenski zakonik Republike Slovenije. Uradni list, št. 55/2008. 2008. Laure, P., C. Bisinger, and T. Lecef. »General Practitioners and Doping in Sport: Attitudes and Exeperiences.« British Journal of Sports Medicine 37, no. 4 (2003): 335–8. Olimpijski komite Slovenije. »Število športnikov po panogah.« 2016. http://www.olympic.si/. Osredkar, Joško. »Doping, kaj je to in kdaj?« Medicinski razgledi 42 (2003): 369–99. 41 »Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014 –2023.« Uradni list RS št. 26/2014. 2014. SLOADO – Slovenska antidoing organizacija. »Zgodovina boja proti do- pingu v Sloveniji.« 2016. Dostopno na: http://www.sloado.si/kategori- ja/zgodovina-slovenija. Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi prepovedanih snovi v športu. Uradni list RS št. 113/2007. 2007. 42 I V D N O R Doping in droga P O R GE I B na Hrvaškem M A I O N LN R NEKE Uroš Šuljić SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Hrvaški zavod za toksikologijo in antidoping (HZTA – Hrvatski zavod za J EGI EN toksikologiju i antidoping) je delovno telo pooblaščeno za borbo proti do- PA OS pingu na Hrvaškem in deluje že od konca leta 2010. NI J T Doping je definiran kot uporaba snovi, ki pripadajo različnim skupinam JI I I farmakoloških aktivnih snovi in nedovoljenih postopkov, katerih upora- ba ni dovoljena in je v nasprotju z športno in medicinsko etiko. Z drugi- mi besedami, doping je zloraba zdravil z namenom izboljšanja športniko- vih nastopov. Vendar doping, oz. konkretneje rečeno zloraba zdravil, ni prisoten samo v športu, prisoten je v raznih drugih poklicih in življenju na splošno. Droga v športu Pogosto se enači izraza doping in droga; tako droga kot tudi doping povzro- čata neko vrsto odvisnosti, vendar kar se tiče športnikov, droge ne bi ime- le imeti in nimajo pozitivnega učinka, saj ne izboljšujejo nastope športni- kov. Ravno nasprotno. Pri športnikih od drog srečamo kokain, ki je priso- ten kot stimulant (ki povečuje budnost in željo po tekmovanju, a zmanjšu- je utrujenost), in kanabinoid – marihuano, ki se ji pogosto reče tudi »re- kreacijska droga«. Kdo, kdaj in kako se testira športnike v Republiki Hrvaški? Dopinške kontrole in testiranja športnikov se morajo odvijati v skladu s kodeksom in mednarodnim standardom za testiranje in preiskave. Špor- tniki, ki tekmujejo na mednarodnem ali nacionalnem nivoju, morajo biti testirani kadarkoli in kjerkoli. Akreditirani dopinški kontrolorji (pred- hodno posebno usposobljeni) izvajajo testiranja. 43 Koraki dopinške kontrole: 1. izbor športnikov, 2. obveščanje, 3. javljanje v postajo dopinške postaje, 4. izbira posode za jemanje urina, 5. zbiranje vzorcev, 6. izbira embalaže za urinsko pakiranje, 7. merjenje specifične teže, 8. izpolnjevanje obrazcev, 9. pošiljanje vzorcev v laboratorij. Doping na Hrvaškem Za leto 2015 lahko rečemo, da je leto škandalov, dopinga in korupcije. Vse- eno pa je osnovni cilj Službe za borbo proti dopingu HZTA stalno delova- nje za zaščito osnovnih pravic športnikov, da se udejstvujejo v športu brez dopinga in da na ta način promovirajo zdravje, pravičnost ter enakost za vse športnike. 1. januarja 2015 je v veljavo stopil novi »Svetovni protidopin- ški kodeks«, a sprejeti so tudi novi mednarodni standardi kot obvezni do- kumenti za vse države podpisnice UNESCO-ve »Konvencije«. V letu 2015 je bilo skupno izvedenih 500 dopinških kontrol (250 na tekmo- vanjih, 250 izven tekmovanj). V testiranja je bilo vključenih 29 različnih športov. 6 dopinških testov je bilo pozitivnih. Preventiva in edukacija na področju dopinga Vsako leto se vse več dela na preventivi na področju dopinga. HZTA izva- ja številne aktivnosti za potrebe doseganja čim boljših rezultatov. Program edukacije se izvaja v šolah in športnih klubih, od leta 2014 so se predavate- lji iz HZTA vključili v pedagoški proces dodiplomskega študija Medicin- ske fakultete v Zagrebu preko sodelovanja in izvajanja izbirnega predmeta »Doping in antidoping« za študente četrtega leta medicine in na doktor- skem študiju Fakultete za kineziologijo v Zagrebu. HZTA je ustanovilo tudi Svetovalnico za antidoping in racionalno farma- kologijo. Podobno tako že vrsto let (osem) izhaja revija pod nazivom NE!- DOPINGU, ki je zelo dobro sprejeta med športniki in osebami, poveza- nimi s športom. Program edukacije, ki se izvaja na Hrvaškem, je zasnovan tako, da vsem za- interesiranim športnikom in njihovim organizacijam zagotavlja pravočas- ne in strokovne informacije o vprašanjih, povezanih z dopingom. 44 Ciljne skupine so različne: od reprezentantov in športnikov A-kategorije, registriranih klubov, nacionalnih športnih zvez, zdravnikov, odvetnikov, sodnikov do študentov in otrok v osnovni in srednji šoli. Zaključek S povečanjem števila testiranj bi bilo še več pozitivnih dopinških testov. Iz- redno pomembno je poznati športe in to, katere prepovedi bi dejansko lah- ko pomagale v posameznih športih. Tako bi se lahko zasnovalo inteligen- tno testiranje in obenem še določilo število potrebnih testiranj. Doping kot svojevrstna okužba se vse bolj širi in Hrvaška od teh smernic ni izoli- rana. Literatura Antidoping – HZTA. Accessed February 8, 2016. http://www.antido- ping-hzta.hr/. Dikić, Nenad. 100 pitanja o dopingu. Beograd: Nenad Dikic, 2007. Hrvatski zavod za toksikologiju i antidoping. Accessed February 5, 2016. http://www.hzt.hr/. 45 I V D N O R P O Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb R GE I B M s HIV-om in z AIDS-em v Sloveniji A I O N LN R NEKE SK Kaja Božič, Boris Kopilović O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ Uporaba ter porast uživanja prepovedanih drog je velik socialno-medicin- EGI EN PA ski problem po vsem svetu, zasvojenost pa multidisciplinarni in globalni OS NI problem. Uživalci prepovedanih drog spadajo v skupino z visokim tvega- J T JI I I nim vedenjem za okužbo s HIV-om zaradi souporabe pribora za injicira- nje in tudi prakticiranja nezaščitenih spolnih odnosov. Ob povečanem šte- vilu okužb med intravenskimi uživalci prepovedanih drog se lahko okuž- ba s HIV-om z nezaščitenimi spolnimi odnosi širi tudi med splošno pre- bivalstvo. Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb s HIV-om Epidemiološko spremljanje okužbe s HIV-om se izvaja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v skladu s temeljnimi določbami Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej – Ur. list RS št. 23/2005, 14/2013) in slo- vensko »Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV za obdob- je 2010–2015« (»Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/ aidsa 2010–2015«, 2009). Spremljanje temelji na rednem zbiranju, obdela- vi in posredovanju podatkov o prijavljenih primerih. Prijava in posredo- vanje nalezljivih bolezni z ustreznimi podatki sta v skladu z zakonskimi (ZZPPZ – Uradni list RS št. 65/2000, ZNB-UPB1 – Uradni list RS št. 33/2006) in podzakonskimi določili (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje: Uradni list RS št. 16/1999). »Za zagotavljanje dobre primerljivosti podatkov o prija- vljenih primerih se uporabljajo definicije za namene epidemiološkega spre- mljanja in standardiziran nabor podatkov« (Sočan in Šubelj, 2012; Klavs, 1993; Commission Decision of 28/IV/2008, v Klavs, 2015, 2). V obdobju zadnjih petnajstih letih (2000–2015) je bilo v Sloveniji skup- no 534 primerov novih diagnoz okužbe s HIV-om (Slika 1). Letno števi- lo prijavljenih primerov za celotno Slovenijo se je gibalo od najnižjega, 8 46 (0,4/100 000 prebivalcev), v letih 2000 in 2003 do najvišjega, 55 (2,7/100 000 prebivalcev), v letu 2011. V primerjavi z večino držav Evropske Uni- je (EU) imamo relativno nizko prijavno incidenco, saj je bila v letu 2014 povprečna prijavna incidenca okužbe s HIV-om v 30 državah EU/EEA 5,9/100.000 prebivalcev (HIV/AIDS Surveillance in Europe, 2015). V koprski zdravstveni regiji se je letno število prijavljenih primerov gibalo od najnižjega, 0 (0,0/100 000 prebivalcev), v letih 2003 in 2005 do najvišjega v letu 2011 (8,2/100 000 prebivalcev). »Pri interpretaciji teh podatkov pa se moramo zavedati, da prijavna incidenca ne odraža dobro resnične pogo- stosti novih okužb v prebivalstvu, ker je diagnoza največkrat postavljena šele leta po okužbi.« (Klavs, 2015, 3) Slika 1: Število diagnosticiranih primerov okužbe s HIV-om na 100 000 prebivalcev gle- de na regijo bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2000–2015 Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb z AIDS-em V obdobju zadnjih petnajstih let (2000–2015) je bilo v Sloveniji skupno 142 novih primerov AIDS-a. Letno število prijavljenih primerov za celot- no Slovenijo se je gibalo od najnižjega, 2 (0,2/100 000 prebivalcev), v letu 2002 do najvišjega, 17 (0,8/100 000 prebivalcev), v letu 2009. V koprski zdravstveni regiji se je letno število prijavljenih primerov gibalo od naj- nižjega, 0 (0,0/100 000 prebivalcev), v letih 2002 in 2003 do najvišjega, 7 (0,4/100 000 prebivalcev), v letu 2004. Od leta 2006 podatkov za koprsko zdravstveno regijo ni na voljo. »Najpogostejša indikatorska bolezen ob di- agnozi aidsa je bila sindrom propada zaradi HIV. Relativno nizka umrlji- 47 vost zaradi aidsa in relativno nizka obolevnost za aidsom odraža dobro do- stopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okužbe s HIV, vključno z najno- vejšimi protiretrovirusnimi zdravili.« (Klavs, 2015, 13) Slika 2: Število diagnosticiranih primerov AIDS-a na 100 000 prebivalcev glede na regi- jo bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2000–2014 Literatura Božič, Kaja, and Kopilovič, Boris. »Število diagnosticiranih primerov okužbe s HIV na 100.000 prebivalcev glede na regijo bivanja ob dia- gnozi, Slovenija, 2000–2015.« Božič, Kaja, and Kopilovič, Boris. »Število diagnosticiranih primerov AIDS na 100.000 prebivalcev glede na regijo bivanja ob diagnozi, Slo- venija, 2000–2014.« Državni zbor Republike Slovenije. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Uradni list RS št. 16/1999. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/ content?id=18409. Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o zbirkah podatkov s področ- ja zdravstvenega varstva. Uradni list RS št. 65/2000. Accessed April 8, 2016. https://www.uradni-list.si/1/content?id=26736. Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o zdravstveni dejavnosti (urad- no prečiščeno besedilo). Uradni list RS št. 23/2005. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2005-01-0778. 48 Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o nalezljivih boleznih – ZNB (uradno prečiščeno besedilo) (ZNBUPB1). Uradni list RS št. 33/2006. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?ur- lid=200633&stevilka=1348. Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolni- tvah Zakona o zdravstveni dejavnosti /ZZDej-J/. Uradni list RS, št. 14/2013. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?sop=2013-01-0372. ECDC. »HIV/AIDS Surveillance in Europe. Surveillance Report 2014.« Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control, 2015. Accessed April 12, 2016. http://ecdc.europa.eu/en/publications/_ layouts/forms/Publication_DispForm.aspx?List=4f55ad51-4aed-4d32- b960-af70113dbb90&ID=1408. European Parliament and the Council. Commission Decision of 28/ IV/2008 amending Decision 2002/253/EC laying down case definiti- ons for reporting communicable diseases to the Community network under Decision No 2119/98/EC of the European Parliament and of the Council. Accessed April 12, 2016. http://ec.europa.eu/health/ph_thre- ats/com/docs/1589_2008_en.pdf. Klavs, Irena. »Nova definicija aidsa in revizija obrazca za prijavo aidsa in infekcije s HIV.« Zdrav Var. 7 (1993): 154–8. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. »Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV za obdobje 2010–2015.« Accessed April 8, 2016. http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje_pre- precevanje_bolezni_in_krepitev_zdravja/obvladovanje_nalezljivih_ bolezni/hivaids/slovenska_strategija_preprecevanja_in_obvladova- nja_okuzbe_s_hiv2010_2015/. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Okužba s HIV v Sloveniji: letno poročilo 2014.« 2015. Accessed April 8, 2016. http://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/uploaded/nijz_hiv_letno_2014_1.10.2015.pdf. Sočan, Maja in Šubelj Maja. Definicije prijavljivih nalezljivih bolezni za namene epidemiološkega spremljanja. Ljubljana: IVZ, 2012. 49 I V D N O R P O Seroprevalenca virusov hepatitisa C in HIV R GE I B M med intravenskimi odvisniki od prepovedanih A I O N LN R NEKE drog testiranih v sklopu projekta IPA SK O O CLOUD - - MI G KR O ČNE Dolores Peruč R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN PA OS NI J T J Intravenska odvisnost od drog je povezana s pomembnim tveganjem za na- I I I stanek bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot sta hepatitis C in infekcija z vi- rusom humane imunodeficiencije (HIV). Cilj te raziskave je bil v sklopu evropskega projekta IPA CLOUD, name- njenega celovitemu zdravljenju ter socialni in ekonomski reintegraciji od- visnikov od prepovedanih drog, ugotoviti seroprevalenco protiteles anti- -HCV pri odvisnikih in prevalenco HIV-pozitivnih odvisnikov od drog. Materiali in metode Vzorci krvi so bili registriranim intravenskih odvisnikom od drog odvze- ti v obdobju od 20. 1. 2016 do 9. 3. 2016. Krvni serumi 137 udeležencev raziskave so testirani z imunoenzimnimi testi Abbott ARCHITECT i2000SR CMIA (angl . Chemiluminescent Microparticle Immunoassay) Anti-HCV in HIV Ag/Ab Combo. Rezultati V preizkusnem obdobju je bilo testiranih 137 vzorcev krvnega seruma na prisotnost anti-HCV in protiteles anti-HIV 1/2 ter HIV 1/2 antigena. 109 vzorcev je bilo pridobljenih od udeležencev moškega spola (79,56 %), 26 od udeleženk ženskega spola (18,98 %) in dva vzorca od neidentificiranih ude- ležencev (1,46 %). Najmlajši udeleženec raziskave moškega spola je imel 15 let, najstarejši pa 59 let. Udeleženke so bile stare od 24 do 50 let. Povpreč- na starost udeleženca moškega spola je bila 34,5 let, medtem ko je povpreč- na starost udeleženk znašala 36,6 let. Vseh 137 vzorcev seruma je bilo pri testu na protitelesa anti-HIV 1/2 in antigen HIV 1/2 antigen negativnih. 50 Skupaj je bilo anti–HCV pozitivnih 39 vzorcev seruma (28,47 %). Ko ana- liziramo razlike med spoloma udeležencev, ugotovimo, da je bilo od 109 udeležencev moškega spola anti-HCV-pozitivnih 30 vzorcev seruma (27,52 %), od 26 udeleženk 7 vzorcev (26,92 %) in 2 vzorca od neidentificiranih udeležencev. Večina udeležencev (95 od 132) je izjavila, da so sredstva od- visnosti začeli uporabljati že kot mladoletniki. Pri moških udeležencih je registrirana starost pričetka uporabe sredstev odvisnosti v razponu od 10 let do 27 let, pri ženskih udeležencih v razponu od 12 let do 33 let. Razprava Med našimi udeleženci ni bilo HIV-pozitivnih oseb. Prevalenca HIV-po- zitivnih intravenskih odvisnikov na Hrvaškem je nizka, kar je pokazala tudi naša študija in številne druge novejše študije drugih avtorjev. Preva- lenca anti-HCV-pozitivnih intravenskih odvisnikov na Hrvaškem je viso- ka. V naši študiji prevalenca anti-HCV-pozitivnih oseb znaša 28,47 % in v našem vzorcu ne kaže na pomembno razliko med spoloma. Starost prve porabe sredstev odvisnosti je pri skoraj ¾ udeležencev povezana z mlado- letniško starostjo, kar poudarja potrebo po sodelovanju z izobraževalni- mi ustanovami v primarni preventivi odvisnosti od drog. Drugače je dolži- na trajanja odvisnosti faktor, ki pomembno vpliva na verjetnost infekcije z HCV–jem in HIV-om, medtem ko v naši študiji nismo prišli do podatka, ali so se seropozitivne osebe že testirale in ali vedo, da so okužene. Zaključki Visoka prevalenca anti-HCV-pozitivnih oseb med intravenskimi odvisni- ki kaže na potrebo, da se pri njih sistematično izvaja krvno testiranje za na- lezljive bolezni. Ker je danes glavna pot prenosa HCV-ja uporaba nesteril- ne opreme s strani intravenskih odvisnikov, predstavlja visoka prevalenca anti-HCV-pozitivnih oseb med našimi udeleženci pomemben rezervoar1 za nadaljnje širjenje okužbe. Zaradi specifičnosti omenjene populacije, ki je drugače težko dostopna, je upravičeno izvajanje zdravstvenega varstva v posameznih organizacijskih enotah za izvenbolnišnično zdravljenje odvi- snosti. V takih institucijah so odvisniki deležni ustrezne skrbi, ki vključuje nadomestno zdravljenje, anonimno in brezplačno testiranje za bolezni, ki se prenašajo preko krvi, izobraževanje o zaščiti od teh bolezni, razpoložlji- vost sterilnih igel in brizg ter napotitev oseb, ki so okužene s HCV in HIV, 1 Op. prev.: pomembna ovira. 51 na nadaljnjo obravnavo. Vse oblike primarne preventive med mladoletniki so izjemnega pomena, saj je tudi naša študija pokazala, da je starost ob prvi uporabi sredstev odvisnosti v 70 % primerih od 12 do 16 let. 52 I V D N O R Kazniva dejanja na področju prepovedanih P O R GE I B drog v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji M A I O N LN v letih 2006–2015 R NEKE SK O O Milan Krek - - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN P Kazniva dejanja, povezana z drogami, ne nastajajo zgolj zaradi drog, a so A OS NI droge vseeno pogosto pomemben in glavni razlog, da se ta dejanja dogajajo. J T JI I Preprodaja drog poleg same preprodaje, ki je neposredno kaznivo dejanje, I generira tudi druge oblike kriminala, kot so uboji in spori med posamezni- ki ter organiziranimi skupinami, povezani s trgom, na katerem se proda- jajo ilegalne droge. Na tem področju se pogosto znajdejo tudi uporabni- ki drog, ki kupujejo droge na črnem trgu. Kriminalna dejanja, povezana z drogami, so velikokrat povezana tudi s korupcijo, ki omogoči tako prido- bivanje drog kot njihov transport in preprodajo ter na koncu pranje denar- ja, pridobljenega s preprodajo drog (Department of Justice Office of Justice Programs Bureau of Justice Statistics, 1994). Vse to pa je del organizirane- ga kriminala, ki se ne ukvarja samo s preprodajo drog. Države članice EU so vsaka zase prenesle v svojo zakonodajo določila mednarodnih konvencij na področju drog in pri tem upoštevale regijske in nacionalne značilnosti na področju drog, zato se zakonodaja na tem področju med državami raz- likuje. Nekatere države članice EU do neke mere tolerirajo posest in upo- rabo drog, druge to opredeljujejo kot prekršek, tretje pa posest in upora- bo drog prepoznavajo kot kaznivo dejanje (EMCDDA, 2016). Raziskoval- ci ugotavljajo povezavo med kriminalnimi dejanji in uporabo drog. Ljudje, ki so povezani s kriminalom, pogosteje uporabljajo droge, na drugi strani pa so uporabniki drog pogosto povezani s kriminalom. Ljudje, ki so v stiku s kriminalom, imajo večje tveganje za razvoj bolezni odvisnosti, in osebe, odvisne od drog, so pogosteje tudi del kriminalnega podzemlja. Pri tem pa igrajo pomembno vlogo sama droga in individualni, socialni ter okolj- ski dejavniki, ki lahko na koncu pomembno pripomorejo k razvoju bolez- ni odvisnosti pri človeku. Učinki posameznih drog, kot so kokain, amfe- 53 tamini itd., pomembno pripomorejo k nasilju, povezanim s kriminalom. Nakup dragih drog sili njihovega uporabnika v kriminalna dejanja, s kate- rimi pridobi potrebna sredstva za nakup drog (preprodaja drog, prostitu- cija, ropi, goljufije in poneverbe) (EMCDDA, 2012). Za osebe, odvisne od drog, so značilne visoka obolevnost in visoka stopnja prezgodnje umrlji- vosti ter visoka stopnja vpletenosti v kriminal. Dolgoletno spremljanje ko- horte uporabnikov heroina je pokazalo, da je njihova vključenost v progra- me vzdrževalne terapije posledično dolgoročno močno zmanjšala njihovo vpletenost v kriminalna dejanja (Office for Official Publications of the Eu- ropean Communities, EMCDDA, 2007). Po podatkih EMCDDA je bilo v leta 2013 na 10 000 prebivalcev v Avstriji 2,5 oseb, ki so bile kazensko pre- ganjane zaradi preprodaje drog, v Italiji 5,6, na Madžarskem 0,6, na Hra- škem 6,3 in na Češkem 3,9 oseb (Soyka idr., 2012). Kazenski zakonik Repu- blike Slovenije v 186. členu določa, da stori kaznivo dejanje oseba, ki neup- ravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi proda- je ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substan- ce, ki so prepoznane kot prepovedane droge, in tisti, ki brezplačno deli pre- povedano drogo ali nedovoljeno snov. Če je dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje s še strožjim zaporom. Po 187. členu Kazenskega zakonika pa je kaznivo dejanje napeljevati druge- ga k uživanju prepovedanih drog ali odstopati prostore za uživanje prepo- vedanih drog ali kako drugače omogočiti drugemu, da uživa prepovedane droge (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012). V Obalno-kraški regiji, kjer je leta 2015 živelo 5,6 % prebivalcev, je bilo v le- tih od 2006 do 2015 s strani policije ugotovljenih 434 kaznivih dejanj po 186. in 187. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, povezanih s proizvodnjo in preprodajo drog. Od tega jih je bilo ugotovljenih 423 po 186. členu in 11 po 187. členu. V desetih letih od 2005–2015 je bilo kaznivih dejanj, povezanih s prepo- vedanimi drogami, po 186. in 187. členu Kazenskega zakonika 5 447, kar znaša 264 kazenskih dejanj na 100 000 prebivalcev Slovenije. Povprečno je bilo v Sloveniji na leto na področju prepovedanih drog 544 tovrstnih ka- zenskih dejanj. Z leti je število kaznivih dejanj na leto počasi naraščalo in doseglo svoj vrh v letih 2010 in 2011. 54 Tabela 1: Število in delež kaznivih dejanj po 186. in 187. členu Kazenskega za- konika v Obalno-kraški regiji, v primerjavi z Slovenijo. Člen Kazenskega Delež Obalno-kraške re- zakonika Št. Slovenija Obalno-kraška regija gije v Sloveniji 186. člen 5.097 423 8,3 % 187. člen 350 11 3,1 % 186. člen in 187. člen 5.447 434 7,9 % V Obalno-kraški regiji, kjer je leta 2015 živelo 112 773 oseb, je bilo v opazo- vanih 10 letih zabeleženih 434 kazenskih dejanj po 186. in 18.7 členu Ka- zenskega zakonika ali 384 kazenskih dejanj na 100 000 prebivalcev Obal- no-kraške regije. To pa predstavlja bistveno večje število kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev kot na nacionalnem nivoju (264 kazenskih dejanj/100 000 prebivalcev). Povprečno je bilo letno 43 kaznivih dejanj v Obalno-kra- ški regiji povezanih s preprodajo prepovedanih drog. Največje število ka- znivih dejanj (61) je bilo v Obalno-kraški regiji zabeleženih leta 2014 in najmanj leta 2007. Razmerje števila odkritih kaznivih dejanj na 100 000 prebivalcev pa je razvidno v Grafu 1. Graf 1: Število odkritih kaznivih dejanj (KD) v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji na 100.000 prebivalcev Slovenije in regije v letih od 2006 do 2015 (vir: Policija RS) 55 Leta 2015 je v Obalno-kraški regiji živelo 112 773 prebivalcev. V opazovanih 10 letih je bilo v regiji odkritih 434 kazenskih dejanj s področja prepove- danih drog, kar predstavlja 384 odkritih kazenskih dejanj na 100 000 pre- bivalcev v desetih letih. Če po tem izračunu med seboj primerjamo še po- samezne občine, je imela daleč največje število odkritih kazenskih dejanj na 100.000 prebivalcev občina Izola, najmanjše število pa občina Divača. Podrobnejši prikaz podatkov je v Tabeli 2. Tabela 2: Število odkritih kaznivih dejanj (KD) v desetih letih (2006–2015) po 186. in 187. členu Kazenskega zakonika s področja drog v posameznih ob- činah in izračun števila kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev v Obalno- -kraški regiji. Občina Št. prebivalcev Št. kaznivih dejanj Št. KD na 100.000 prebivalcev Divača 3.931 12 59 Hrpelje-Kozina 4.354 13 299 Izola 15.881 104 655 Koper 54.390 233 428 Piran 17.858 54 302 Sežana 13.108 18 137 Prepovedane droge so vseskozi povezane tudi s kriminaliteto, korupcijo in pranjem denarja in so velikokrat del organiziranega kriminala. Vzpo- stavitev ustreznih preventivnih programov in programov zdravljenja po- membno zniža število kriminalnih dejanj s strani uporabnikov drog. Gle- de na to, da se zakonodaja med državami na tem področju razlikuje, so pri- merjave med državami možne le ob zelo dobrem poznavanju zakonoda- je posamezne opazovane države. Ob preučevanju kaznivih dejanj ugota- vljamo, da Obalno-kraška statistična regija na področju kazenskih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, ki se preganjajo po 186. in 187. čle- nu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, po števila odkritih kazni- vih dejanj na področju drog pomembno odstopa navzgor od podatkov, ki veljajo za celotno Slovenijo. To pa pomeni, da je izpostavljena regija veliko bolj obremenjena s tem pojavom kot ostala Slovenija. Največ kaznivih de- janj na določeno število prebivalcev je bilo odkritih v občini Izola, ki po tem pomembno odstopa od ostalih občin v Obalno-kraški statistični regi- ji. Najbolj obremenjujoči leti sta bili 2013 in 2014. Podatki o kaznivih de- 56 janjih na področju drog zahtevajo razvoj pristopov, ki bodo imeli za posle- dico manjšo uporabo drog in posledično tudi manjšo proizvodnjo ter pro- met s prepovedanim drogami v regiji. Ti pristopi pa morajo biti celostni in vključevati vse oblike preventive, zdravljenja in socialne obravnave ter re- habilitacije odvisnih od drog. Literatura »Drug Law Offences.« http://www.emcdda.europa.eu/data/stats2015. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. Drugs in Focus. Drugs and Crime – A Complex Relationship. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communi- ties, 2007. EMCDDA. 2007. http://www.emcdda.europa.eu/. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. Legal Topic Overviews: Possession of Cannabis for personal use. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communi- ties, 2012. http://www.emcdda.europa.eu/. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion and Europol. EU Drug Markets Report: Strategic Overview. Lu- xembourg: Publications Office of the European Union, 2016. Eurostat. http://ec.europa.eu/. »Fact Sheet: Drug-Related Crime.« U.S. Department of Justice Office of Justice Programs Bureau of Justice Statistics, 1994. http://www.bjs.gov/ content/pub/pdf/DRRC.PDF. Kazenski zakonik Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije št. 50/2012. Policija Republike Slovenije. 2016. http://www.policija.si/. Soyka, Michael, Anna Träder, Jens Klotsche, Annina Haberthür, Gerhard Bühringer, Jürgen Rehm and Hans-Ulrich Wittchen. »Criminal Be- havior in Opioid-Dependent Patients Before and During Maintenan- ce Therapy: 6-year Follow-Up of a Nationally Representative Cohort Sample.« Journal of Forensic Sciences 57, no. 6 (2012): 1524–9. 57 I V D N O R P O Uporaba psihoaktivnih snovi (PAS) R GE I B M med vozniki v Sloveniji A I O N LN R NEKE in v Obalno-kraški regiji SK O O v obdobju 2005–2015 - - MI G KR O ČNE Milan Krek R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN PA OS NI J T J Ocena strokovnjakov je, da v EU vozi pod vplivom prepovedanih PAS I I I okoli 1,9 % voznikov. Največ (1,32 %) jih vozi pod vplivom kanabisa, 0,08 % pod vplivom amfetaminov, 0,42 % pod vplivom kokaina in 0,07 % pod vplivom opioidov. Uporaba prepovedanih PAS predstavlja povečano tve- ganje za prometne nesreče in tozadevne smrti (Verstraete, 2014). Učinek posameznih drog je odvisen od načina uporabe droge, izkušenj uporabni- ka drog in vpliva droge na posameznega človeka. Uporaba konoplje zmanj- šuje kognitivne in psihomotorne sposobnosti voznika. Študije so pokazale veliko večje tveganje za nesrečo pri voznikih pod vplivom kanabisa. THC ovira izvajanje konkretnih aktivnosti, ker se zaradi podaljšanja reakcijske- ga časa spremeni odzivnost na posamezen pojav. Nekateri stranski učinki, ki nastanejo ob uporabi konoplje, so časovno omejeni. Ob uporabi kono- plje in drugih drog hkrati pa so učinki na vozniške sposobnosti voznika še bolj zapletene in tveganje za nesrečo še višje. Pri nadzoru prometa je po- trebno misliti tudi na zlorabo zdravil. Uporaba nepredpisanih zdravil lah- ko pomembno vpliva na sposobnost za vožnjo, še posebej, če se uporablja- jo v kombinaciji z drugimi drogami, kot je npr. alkohol (Verstraete, 2014). Raziskava DRUID, ki je bila izvedena v 13 članicah EU, je pokazala, da je uporaba drog povezana s povečanim tveganjem za prometne nesreče in za njihove smrtne izide. Petkrat večje tveganje za resne telesne poškodbe v prometu imajo vozniki, ki poleg drog uporabljajo še alkohol (Bernhof, 2012). Študija, ki je analizirala telesne tekočine in ugotavljala prisotnost drog pri 1.118 osebah, ki so izgubile življenje v prometni nesreči v letih od 2006 do 2009 v štirih evropskih državah (Švedska, Norveška, Portugal- ska in Finska), je ugotovila, da je imelo prisotne psihoaktivne snovi v krvi 58 42 % oseb. Alkohol je imelo prisoten 32 % oseb, amfetamine 3,1 %, koka- in 0,3 %, THC 1,8 % in benzodiazepine 8,3 % umrlih v prometnih nesre- čah. Alkohol in droge je imelo prisotne v krvi 6,6 % oseb in več drog hkra- ti 5,9 % oseb (Legrand, 2014). Alkohol vpliva na povečano tveganje za ne- srečo v vseh vrednostih. Vpliv THC na vožnjo posameznika pa je odvi- sen od koncentracije THC v krvi. Koncentracija THC nad 2ng/ml in več vpliva na vozniške sposobnosti posameznega voznika. Trikrat nevarnejša za povzročitev nesreče je kombinacija alkohola in droge (Kuypers, 2012). V skladu z določili Zakona o pravilih cestnega prometa voznik v Slove- niji ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktiv- nih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vo- zila in spremljevalec ne sme spremljati voznika, če sta pod vplivom pre- povedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Prisotnost psihoaktivnih snovi se ugo- tavlja s posebnimi sredstvi, z napravami in s strokovnim pregledom krvi, urina, sline in izdihanega zraka. Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznu- je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s tem zako- nom. Vozniku motornega vozila se dodeli tudi 18 kazenskih točk. Če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi prisotnost prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali njihovih presnovkov le v urinu, se voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca napoti na kontrolni zdravstve- ni pregled v skladu z ustreznim zakonom (Zakon o pravilih cestnega pro- meta, 2010). Če se s postopkom ugotovi, da voznik, učitelj vožnje ali spre- mljevalec uporablja psihoaktivna zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik, se ga napoti na kontrolni zdravstveni pregled, v skladu z ustreznim zako- nom (gl. zgoraj). V Obalno-kraški regiji živi 5,37 % vseh prebivalcev Slovenije. Policija je v letih 2005–2015 13 899 voznikom na območju Slovenije odredila pregled morebitne prisotnosti PAS v telesu in v Obalno-kraški regiji pri 1 738, kar predstavlja 12,5 % od vseh odrejenih pregledov v Sloveniji. Od vseh pregle- danih za prisotnost PAS v telesu so na ravni celotne Slovenije pri 8.272 (60 %) voznikih v odvzetih telesnih tekočinah našli prisotne metabolite PAS. V Obalno-kraški regiji pa so našli v telesnih tekočinah metabolite PAS pri 1 191 osebah, kar predstavlja 14 % od vseh pregledanih v Sloveniji. Glede na to, da predstavlja prebivalstvo Obalno-kraške regije le 5,37 % celotnega pre- 59 bivalstva Slovenije, lahko sklepamo, da je obremenitev tukajšnjih voznikov s PAS veliko večja kot je v Sloveniji. Delež metabolitov posameznih PAS se je z leti spreminjal. Tako je bil v letu 2015 v urinu testiranih voznikov najpogosteje ugotovljen metabolit kanabinoidov (45 %). V Obalno kraški-regiji je bilo v letu 2005 tudi naj- več voznikov pozitivnih na metabolite kanabinoidov (34 %). Po enajstih letih je bil v letu 2015 največji delež voznikov pozitiven na ostale droge (32 %) in ravno tako je bilo največ voznikov pozitivnih na ostale droge (32 %) v Obalno-kraški regiji (Tabela 1). Tabela 1: Delež voznikov, ki so bili testirani glede na prisotnost PAS v letih 2005 in 2015 v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji (OK-regija) (Policija, 2016). PAS OK-regija 2005 OK-regija 2015 Slovenija 2005 Slovenija 2015 Opijati 25 10 21 13 Kanabinoidi 34 5 47 9 Amfetamini 3 0 2 9 Metadon 22 21 16 13 Benzodiazepini 5 11 5 12 Kokain 10 21 8 12 Ostale droge 1 32 1 32 Pri pregledu trendov deleža voznikov, ki so bili pozitivni na posamezne droge, lahko ugotovimo, da je bil v Obalno-kraški regiji v porastu predv- sem delež voznikov pod vplivom ostalih drog, ki je bil leta 2007 zelo nizek in se takoj naslednje leto dvignil že na 26 %, dosegel prvi vrh v letu 2011 (31 %), se nato spustil na 14 % v letu 2014 in potem v letu 2015 ponovno pora- sel na 32 %. Delež voznikov, ki so uporabljali opijate, se je z leti počasi zni- ževal, delež voznikov, ki so uporabili kokain, pa se je z leti počasi zviševal. Leta 2005 je bilo 5 % ustavljenih in testiranih voznikov pod vplivom ben- zodiazepinov. Ta delež je bil najvišji leta 2014 (14 %), nato pa se je leta 2015 spustil na 11 %. Po letu 2007 je prišlo do strmega padca števila oseb, ki so bile pod vplivom kanabinoidov, in sicer s 34 % na 3 % v letu 2008, potem pa se je ta delež voznikov z leti počasi višal do 14 % v letu 2014. Delež vozni- kov pod vplivom amfetaminov je bil vseskozi nizek, znašal je pod 5 %, le leta 2007 se je dvignil na 7 %. 60 Pri primerjavi števila odkritih voznikov z prisotnostjo metabolitov PAS v krvi na 10 000 prebivalcev je bilo v vseh opazovanih letih odkritih veliko več voznikov na 10 000 prebivalcev v Obalno-kraški regiji kot v Sloveniji. Največ jih je bilo odkritih v letu 2009. V Sloveniji je bilo odkritih 9,4 na 10.000 prebivalcev Slovenije, v Obalno kraški-regiji pa kar 24,64, kar je za več kot dvakrat več kot v Sloveniji. Pri preračunu števila umrlih v prometnih nesrečah na 100 000 prebival- cev v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji v letu 2014 je bilo ugotovljeno, da je bilo v Obalno-kraški regiji skoraj dvakrat več umrlih v prometu na 100 000 prebivalcev (8,9/100 000 prebivalcev) kot v Sloveniji (4,8/100 000 prebivalcev). Več kot v Obalno-kraški regiji je bilo umrlih na 100 000 pre- bivalcev le še v Primorsko-notranjski regiji (9,5/100 000 prebivalcev)(Sta- tistični urad, 2016). Uporaba PAS med vozniki motornih vozil predstavlja pomembno tve- ganje za prometne nesreče in tudi prometne nesreče s smrtnim izidom. V Obalno-kraški regiji je bilo zaradi suma na uporabo PAS ustavljenih in pregledanih več voznikov na 10 000 prebivalcev kot v Sloveniji. Ugotavl- jamo tudi, da je bil v Obalno-kraški regiji večji delež voznikov pod vpli- vom PAS kot v Sloveniji. Z leti se delež voznikov pod vplivom posameznih PAS v Obalno kraški-regiji spreminja. Medtem, ko je bilo sprva velik de- lež voznikov, ki jih je kontrolirala policija, pod vplivom kanabinoidov, se je kasneje ta delež zmanjšal in se povečal delež voznikov pod vplivom dru- gih drog. Število odkritih voznikov pod vplivom drog na 10 000 prebival- cev je v Obalno-kraški regiji bistveno višji kot v celotni Sloveniji, kar lahko pomembno vpliva na varnost v cestnem prometu in na področju varnosti v cestnem prometu zahteva dodatne preventivne ukrepe v povezavi z upora- bo PAS. Število umrlih v prometu na 100 000 prebivalcev je bilo leta 2014 v Obalno-kraški regiji v primerjavi s Slovenijo visoko, kar samo še dodat- no potrjuje potrebo po ustreznih dodatnih preventivnih ukrepih tudi na področju uporabe PAS. Literatura Bernhof, Inger Marie, Tove Hels, Allan Lyckegaard, Sjoerd Houwing, and Alain G. Verstraete. »Prevalence and Risk of Injury in Europe by Dri- ving with Alcohol, Illicit Drugs and Medicines.« Social and Behavioral Sciences 48 (2012): 2907–16. 61 Javna agencija RS za varnost v prometu. Pregled stanja varnosti v cestnem prometu za obdobje januar–november 2015. Ljubljana: Javna agencija RS za varnost v prometu, 2015. https://www.avp-rs.si/file/2012/02/Ana- liza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa_NOVEMBER_2015. pdf. Kuypers, Kim P. C., Sara-Ann Legrand, Johannes G. Ramaekers, and Ala- in G. Verstraete . »A Case-Control Study Estimating Accident Risk for Alcohol, Medicines and Illegal Drugs.« PLoS ONE 7, no. 8 (2012): e43496. Legrand, Sara-Ann, Hallvard Gjerde, Cristina Isalberti, Trudy Van der Linden, Pirjo Lillsunde, Mario J. Dias, Susanne Gustafsson, Gunnel Ceder, and Alain G. Verstraete. »Prevalence of Alcohol, Illicit Drugs and Psychoactive Medicines in Killed Drivers in Four European Soun- tries.« International Journal of Injury Control and Safety Promotion 21, no. 1 (2014): 17–28. Statistični Urad RS. http://www.stat.si/. Statistični podatki policije, pridobljeni na podlagi pismene zahteve avtorja po podatkih. Ljubljana, 2016. Verstraete, Alain G., Sara-Ann Legrand, Liesbeth Vandam, Brendan Hu- ghes, and Paul Griffiths. Drug Use Impaired Driving and Traffic Acci- dents. Lisbon: European Monitoring Centre for Drugs and Drug Ad- diction, 2014. Zakon o pravilih cestnega prometa. Ur. l. RS Slovenije 109/2010. 62 I V D N O R Nekemične ali vedenjske zasvojenosti P O R GE I B (Behavioral Addictions) M A I O N LN R NEKE Mirna Macur SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Kaj je zasvojenost in kaj vse je zasvojenost? Ameriško združenje za medi- J EGI EN cino zasvojenosti ASAM (American Society of Addiction Medicine) je leta PA OS 2011 objavilo novo opredelitev zasvojenosti, s katero poudarja, da gre za NI J T »kronično motnjo v delovanju možganov in ne samo za vedenjsko težavo, JI I I ki je posledica pretiranega uživanja alkohola, mamil, predajanja igram na srečo ali spolnosti. Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganske- ga nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spomi- nom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, du- ševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki po- trebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih ve- denj« (»Kaj je zasvojenost?«, 2015). Ne glede na to uradna mednarodna klasifikacija bolezni MKB-10 tako še vedno pozna zgolj tradicionalne ob- like zasvojenosti, kot so z alkoholom, prepovedanimi drogami in tobakom. V okviru klasifikacije mentalnih bolezni DSM-V pa je bilo na novo uve- deno poglavje »Non-Substance-Related Disorders«, kamor od maja 2013 uvrščamo le hazardiranje (ang. »Gambling Disorder«). A vendar je vrst zasvojenosti, ki niso povezane z uživanjem substanc, več, naporov za njih- ovo umestitev v DSM-V pa prav tako. Vse več je pokazateljev skupnih lastnosti različnih oblik zasvojenosti – tako za kemične kot za nekemične zasvojenosti: dominantnost te dejav- nosti v življenju posameznika; sprememba razpoloženja ob vključitvi v ak- tivnost; toleranca (posameznik postopoma povečuje čas, ki ga namenja tej aktivnosti); umik (neprijetna čustvena stanja, ki se pojavijo, ko oseba ne more izvajati želene aktivnosti); konflikt (le-ta se pojavi z bližnjimi osebai ali z drugimi rednimi aktivnostmi posameznika ali znotraj posameznika zaradi prevelike količine časa, ki jo porabi za navedeno aktivnost); ponovi- tev predhodnih vzorcev vedenja (Egorov, 2013; Griffiths, 2015). Vse te last- nosti namreč služijo kot kriteriji za diagnozo. 63 Kako razširjene so nekemične zasvojenosti? V eni od najcelovitejših štu- dij o kemičnih in nekemičnih (vedenjskih) zasvojenostih so Sussman, Lis- ha in Griffiths pregledali vso literaturo o prevalenci 11 različnih, potencial- no odvisnih vedenj. Ugotovili so splošno prevalenco kajenja (15 %), pitja al- kohola (10 %), uživanja prepovedanih drog (5 %), odvisnosti s hrano (2 %), igranja iger na srečo (2 %), problematično uporabo interneta (2%), ukvar- janja z ljubeznijo/zaljubljenostjo (3 %), s seksualnostjo (3 %), športom (3 %), z delom (10 %) in nakupovanjem (6 %). Večina vedenjskih zasvojenosti (z izjemo igralništva) ni bilo izračunanih na nacionalnih reprezentativnih vzorcih in v bistvu temeljijo na manjših in/ali samoizbirnih vzorcih (Gri- ffiths, 2015). V letu 2015 smo izvedli raziskavo na temo nekemičnih zasvojenosti na re- prezentativnem slovenskem vzorcu 1.071 osnovnošolcev, učencev 8. razre- dov slovenskih osnovnih šol. V zdravstveni regiji Koper, ki pokriva obči- ne Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Ko- per, Piran, Pivka, Postojna in Sežana, je bilo zajetih 125 osmošolcev. Učenci te zdravstvene regije, zajeti v anketo, so bili rojeni leta 2001, z izjemo dva- najstih dijakov, ki so bili rojeni prej. V našem vzorcu je 51,2 % deklet in 48,8 % fantov, prihajajo pa iz vseh omenjenih občin zdravstvene regije Koper. Osmošolci zdravstvene regije Koper prosti čas najpogosteje preživljajo s prijatelji (68 % jih je odgovorilo »pogosto« ali »skoraj vedno/vedno«), na drugem mestu po pogostosti je šport in šele na tretjem mestu so spletna omrežja. Temu sledi gledanje televizije, igranje igric na računalniku, bra- nje knjig, najredkeje pa osmošolci obiskujejo glasbeno šolo ali pevski zbor (kar 70 % jih je odgovorilo z »nikoli«). Spletna omrežja pogosto, skoraj vedno ali vedno uporablja 40,3 % dija- kov te regije. Povprečno število ur, preživetih na spletnih omrežjih, je med temi, ki spletna omrežja uporabljajo, 3,96, od tega 2,6 ur preko mobilnega telefona. Večina osmošolcev te regije (83,6 %) je v zadnjih 12ih mesecih igrala raču- nalniške igre. Ti učenci so bili v povprečju stari 7,78 let, ko so začeli igra- ti računalniške igre. Tisti, ki računalniške igre igrajo, za to v povprečju po- rabijo 1 uro na dan med ponedeljkom in petkom (fantje 1,5 ure, dekleta pa 0,5 ure) ter 2,4 ure na dan ob sobotah in nedeljah (fantje 3,4 ure in dekle- ta 1 uro). Preliminarni rezultati kažejo nižjo zasvojenost z računalniškimi igrami osmošolcev zdravstvene regije Koper v primerjavi s slovenskimi os- 64 mošolci, vendar bi bila za zanesljivejšo trditev potrebna samostojna razi- skava v tej regiji na večjem vzorcu. Igre na srečo praviloma raziskujemo pri odraslih osebah, ki se udeležuje- jo klasičnih iger na srečo (stave, loto), ali posebnih iger na srečo v igralnih salonih in kazinojih, saj je pogoj za vstop vanje polnoletnost. Časi pa so se spremenili z uvedbo interneta, ko so igre na srečo postale dostopne tudi najstnikom – celo roleta, poker in stave. Med osmošolci zdravstvene regi- je Koper jih je v zadnjih 12-ih mesecih 19,8 % igralo loto; 14, 9% druge kla- sične igre na srečo (3 x 3, Astro, deteljica, hitre srečke); 12,4 % je s prijatelji igralo igre s kartami (poker, blackjack) za denar; 15,6 % igre s kartami pre- ko spleta; 5 % jih je že igralo ruleto preko spleta; 5,7 % je igralo druge igre na srečo preko interneta, ki v vprašalniku niso bile omenjene; 18,8 % jih je stavilo na športne dogodke; 8,3 % pa jih je igralo biljard, kegljanje ali golf za denar. Preliminarni podatki kažejo, da problematične igralce na srečo, celo patološke, najdemo tudi že med temi osmošolci. Danes veliko pozornosti posvečamo zdravi prehrani in gibanju ter nevar- nostim »klasičnih« oblik zasvojenosti (z alkoholom, prepovedanimi dro- gami in tobakom). Rezultati naše raziskave in mednarodni trendi kažejo na vrsto drugih tveganih vedenj mladih, ki se hitro širijo. Prvi korak je oza- veščanje o teh tveganih vedenjih mladih tako staršev kot učiteljev; nekate- ri mladi pa že danes potrebujejo pomoč. Literatura Egorov, Alexei Y. »New Classification and Psychopathology of Nonche- mical Addictions.« Journal of Behavioral Addiction 2, Supplement 1 (2013): 14. Griffiths, Mark D. (2015): »Classification and Treatment of Behavioural Addictions.« Nursing in Practice 82 (2015): 44–6. »Kaj je zasvojenost?« Ljubljana: Inštitut za zasvojenosti in travme. Acces- sed May, 2016. http://www.petertopic.si/zasvojenosti. Raziskava med slovenskimi osmošolci na temo nekemičnih zasvojenosti je nastala v letu 2015 v okviru projekta Norveškega finančnega mehaniz- ma: Za zdravje mladih (koda projekta SI05-0007). 65 II Prikaz pomoči odvisnih od drog in javnozdravstveni pristopi v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji I V D N O R Obravnava odvisnih od drog P O R GE I B v Sloveniji M A I O N LN R NEKE Milan Krek SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Danes lahko na podlagi številnih raziskav trdimo, da je odvisnost bolezen, J EGI EN ki prizadene možgane in vedenje posamezne osebe. Pri razvoju bolezni so PA OS pomembni tako biološki vzroki (genetika) kot tudi okoljski. V nasprot- NI J T ju z znanstvenimi dognanji še vedno veliko ljudi ne razume, zakaj se raz- JI I I vije odvisnost. V NIDA (National Institute on Drug Abuse) so prepriča- ni, da boljše razumevanje nastanka odvisnosti vodi v boljše razumevanje odvisnosti in omogoča ljudem, da spremenijo svoj pogled na odvisnost, da uvedejo programe ki zmanjšujejo tveganja za nastanek odvisnosti in pod- pirajo nadaljnje raziskave na tem področju (Volkow, 2014). Bolezen se zač- ne z občasno uporabo droge, ki z leti postane redna in nujna, konča pa se s hudo potrebo po drogi, ki se pojavi zaradi pomembnih sprememb na mo- žganskem tkivu, vse do receptorskih nivojev, ki nastanejo po dolgotrajnej- ši uporabi drog. Pri odvisnosti imajo ljudje okvaro možganov najmanj v centrih, ki so zadolženi za motivacijo in nagrajevanje, učenje in spomin ter kontrolo vedenja (DrugFacts, 2016). Odvisnost od drog je zelo komple- ksno obolenje, za katerega je značilna neobvladljiva želja po drogi in upo- rabi le te. Posamezniki so ranljivejši zaradi genetske predispozicije in oko- lja, v katerem odraščajo. Bolezen pa prinaša tudi pomembne socialne po- sledice (brezdomstvo, nezaposlenost itd.). Ravno zaradi večplastnosti bo- lezni je tudi obravnava bolnikov zelo zahtevna (Volkow, 2012). Pri zdra- vljenju je potrebno upoštevati, da bolezen prizadene možgane in vedenje konkretne osebe. Vsaka oseba potrebuje prilagojeno terapijo in zdravljenje mora biti dostopno vsem, ki si ga želijo. Program mora slediti potrebam po- sameznika na različnih področjih (psihološkem, socialnem, zdravstvenem, poklicnem) ter biti prilagojen starosti, spolu in kulturnemu okolju, iz ka- terega izhaja. Oseb, odvisna od drog, mora biti vključena v program dovolj dolgo, da doseže izboljšanje zdravstvenega stanja. Vedenjski in zdravstveni pristop s svetovanjem sta nujna. Zdravljenje mora biti načrtovano in vode- 69 no. Veliko odvisnih od drog ima tudi pridruženo duševno motnjo, pri njih mora obravnava obvezno vključevati tudi duševne motnje. Detoksikacijski postopek na začetku zdravljenja je le začetek zdravljenja. Zdravljenje odvi- snosti ni vedno nujno popolnoma prostovoljno, pri tem imajo delovni ko- lektiv in družina pomembno vlogo pri motivaciji bolnikov za zdravljenje. Med zdravljenjem je potrebno vseskozi paziti na ponovitev bolezni in ga, če se le da, preprečiti. Zdravljenje ima veliko vlogo pri preprečevanju in od- krivanju okužb s HIV ali hepatitisom C, tuberkulozo in tudi pri zdravlje- nju drugih bolezni (Adler, 2012). Zdravljenje uživalcev prepovedanih drog v Sloveniji poteka v obliki hospi- talnih in ambulantnih programov zdravljenja, ki jih potrdi zdravstveni svet. Zdravljenje izvajajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje, do- ločene za opravljanje zdravstvenih dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. Za zdravljenje se po tem zakonu šteje tudi vzdrže- vanje z metadonom in ostalimi substitucijskimi sredstvi, ki jih potrdi zdra- vstveni svet. Socialno-varstvene storitve, namenjene preprečevanju in od- pravljanju socialnih stisk in težav, povezanih z uživanjem prepovedanih drog, ki se izvajajo v okviru javne službe, so zlasti socialna preventiva, prva socialna pomoč, osebna pomoč in pomoč družini. Storitve iz prejšnjega odstavka se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, ter po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za socialne zadeve. Programi reševanja socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog, ki se izvajajo izven okvira javne službe, so strokovno opredeljene celote socialno-varstvenih strokovnih ravnanj, namenjene po- samezniku, družinam in skupinam prebivalstva pri odpravljanju socialnih stisk in težav, povezanih z uživanjem prepovedanih drog. Za programe re- ševanja socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog, ki se izvajajo izven okvira javne službe, se lahko štejejo tudi organizira- ne oblike medsebojne pomoči uživalcev prepovedanih drog, njihovih bli- žnjih ali drugih zainteresiranih oseb (Zakon o preprečevanju uporabe pre- povedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog). Leta 1990 se je v Sloveniji začela substitucijska terapija odvisnih od heroina s pomoč- jo metadona. Od leta 1995 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 18 Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Leta 2003 pa je bil pri psihiatrični kliniki v Ljubljani ustanovljen Center za zdravlje- nje odvisnosti od drog, ki izvaja hospitalno in ambulantno dejavnost (Kas- telic, 2015). 70 V letu 2014 je Ministrstvo za delo, družin oin socialne zadeve (MDDSZ) sofinanciralo 31 programov socialne rehabilitacije zasvojenih. Med progra- mi za zasvojene je bilo 14 takih, ki so bili namenjeni uporabnikom prepo- vedanih drog v različnih fazah jemanja drog oz. razvoja zasvojenosti. Veči- na od teh so bili programi visokega praga, nekateri med njimi nudijo tudi nastanitev oz. bivanje uporabnikov v programu (osem programov). V treh programih izvajajo tudi reintegracijo bivših uporabnikov drog. Visokop- ražni programi oz. programi, ki so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog v različnih fazah uporabe drog, so bili dostopni v vseh regijah. Med njimi je bil tudi program za osebe s pridruženimi duševnimi motnjami. Reintegracijski programi pa se izvajajo le na Gorenjskem in v osrednjeslo- venski regiji. Deset je bilo programov zmanjševanja škode, ki enakomerno pokrivajo potrebe uporabnikov drog v celi Sloveniji s stacionarnimi pro- grami in premičnimi enotami, od tega sta bili dve zavetišči za brezdomne uživalce drog (v Ljubljani in Žalcu) ter ena varna hiša za uživalke nedovo- ljenih drog, ki so bile žrtve nasilja. Programi zmanjševanja škode so bili dostopni v vseh regijah (Smolej Jež, 2014). Literatura Adler, Martin W., Kathleen Brady, Greg Brigham, Kathleen M. Caro- lle, Richard R. Clayton, Linda B. Cottler, David P. Friedman, Reese T. Jones, Nancy K. Mello, William R. Miller, Charels P. O’Brien, Jeffrey Selzer, Eric J. Simon, Jose Szapocznik, and Georg Woody. Principles of Drug Addiction Treatment: A Research-Based Guide, 3rd ed. NIDA, 2012 »DrugFacts: Treatment Approaches for Drug Addiction.« NIDA,2016 https://www.drugabuse.gov/publications/drugfacts/treatment-approac- hes-drug-addiction. Kastelic, Andrej. »Programi zdravljenja odvisnosti od drog v Republi- ki Sloveniji.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za prepre- čevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 11–6. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015. Smolej Jež, Simona, Nadja Kovač, and Vid Žiberna. »Spremljanje izva- janja programov socialnega varstva – Poročilo o izvajanju programov v letu 2014.« Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno var- stvo, 2015. 71 Volkow, Nora D. »Drug Addiction Is a Complex Illness.« In Martin W. Adler, Kathleen Brady, Greg Brigham, Kathleen M. Carolle, Richard R. Clayton, Linda B. Cottler, David P. Friedman, Reese T. Jones, Nan- cy K. Mello, William R. Miller, Charels P. O’Brien, Jeffrey Selzer, Eric J. Simon, Jose Szapocznik, and Georg Woody, Principles of Drug Addic- tion Treatment: A Research-Based Guide, 3rd ed. NIDA, 2012. Volkow, Nora D. »How Science Has Revolutionized the Understanding of Drug Addiction.« NIDA, 2014. https://www.drugabuse.gov/publica- tions/drugs-brains-behavior-science-addiction/preface. Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog. Uradni list RS. Št. 98/1999. 72 I V D N O R Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje P O R GE I B odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji M A I O N LN in Obalno-kraški regiji R NEKE SK O O Milan Krek - - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN P Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na svetu več kot 21 mi- A OS NI lijonov problematičnih uživalcev drog, torej tistih, ki si katero koli dro- J T JI I go vbrizgavajo in/ali na različne načine jemljejo heroin in kokain. Odvi- I snost od drog je kompleksen biološki, psihološki in socialni fenomen, zato si politika na področju drog prizadeva izboljševati zdravje tako uporabni- kov drog kot skupnosti. Takšen pragmatičen pristop je predvsem v Evro- pi pripomogel k razvoju v javno zdravje usmerjenih rešitev, ki zmanjšuje- jo tako obolevnost kot smrtnost in drugo škodo, ki je povezana z upora- bo drog (Kastelic, 2015). Zdravljenje odvisnosti od drog v Evropi večinoma poteka izven bolnišničnih ustanov, pri čemer so izvajalci zdravljenja naj- pogosteje specialistični izvenbolnišnični centri. Sledijo jim centri splošne- ga zdravstvenega varstva. Ti vključujejo splošne ambulante, ki so predpiso- valci nadomestnega zdravljenja z opioidi v nekaterih velikih državah, kot sta Nemčija in Francija. V Evropi velik delež zdravljenja odvisnosti poteka tudi v bolnišničnih ustanovah, kot so bolnišnični nastanitveni centri (npr. psihiatrične bolnišnice), terapevtske skupnosti in specialistični nastanitve- ni centri za zdravljenje. Ocenjuje se, da se je v Evropi v letu 2013 zaradi upo- rabe prepovedanih drog zdravilo 1,6 milijona ljudi (1,4 milijona v Evrop- ski uniji). Ta številka je za 0,3 milijona višja od ocene za leto 2012. Najpo- gostejša vrsta zdravljenja odvisnosti od opioidov je nadomestno zdravlje- nje, običajno v kombinaciji s psihosocialno oskrbo. Učinkovitost tega pri- stopa potrjujejo razpoložljivi dokazi, pozitivni izidi pa so bili ugotovlje- ni v zvezi z vztrajanjem pri zdravljenju, manjšo nezakonito uporabo opi- oidov, zmanjšanjem tveganega vedenja ter manj težavami in manjšo smr- tnostjo, povezano z uporabo drog. Ocenjuje se, da je bilo leta 2013 v nado- 73 mestno zdravljenje v Evropski uniji vključenih 700.000 uporabnikov opi- oidov (European Drug Report, 2015). Leta 1991 je bil v Obalno-kraški regiji v Kopru v tedanjem Zavodu za so- cialno medicino in higieno ustanovljen prvi center Center za preprečeva- nje in zdravljenje odvisnosti (v nadaljevanju center), ki je deloval po načelih javnega zdravja in uporabljal dispanzersko metodo dela. Tedaj je podoben center deloval le še v Ljubljani v ambulanti družinske medicine dr. Bran- ke Čelan Lucu (Čuk Rupnik, 2015). Zdravstveni svet je leta 1994 potrdil doktrino zdravljenja odvisnih od prepovedanih drog in sprejel priporočila zdravnikom za zdravljenje odvisnih od drog. 1995 je bila nato vzpostavljena mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji. Dejavnosti takšnh centrov so bile: posvetovalnica za od- visnike, svojce in pedagoge, individualna, skupinska in družinska terapija, priprava na bolnišnično obravnavo, pomoč pri rehabilitaciji in reintegraci- ji v družbo, konzultacije za zdravstveno in socialno službo, patronaža ter povezava s terapevtskimi skupnostmi in skupinami za samopomoč, am- bulantna detoksikacija, vzdrževalni metadonski program (Čuk Rupnik, 2015). Z ustanovitvijo mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvi- snosti od prepovedanih drog je bila vzpostavljena tudi koordinacija te mre- že kot organ, ki koordinira strokovno sodelovanje centrov ter zdravstve- nemu svetu pri Ministrstvu za zdravje RS predlaga doktrino zdravljenja odvisnosti in jo tudi preverja. Organizira tudi strokovna izobraževanja in predlaga kriterije za delo strokovnjakov v programih zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog, pripravlja strokovna in druga izobraževalna gradi- va ter verificira raziskave v centrih (Kastelic, 2015). Z vzpostavitvijo mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v letu 1994 je nastopila potreba po spremljanju delovanja mreže centrov, po svetovanju pri vzpostavljanju novih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in po nadzoru nad izvajanjem programa v skladu z doktrinarnimi načeli, sprejetimi v zdravstvenem svetu pri Mi- nistrstvu za zdravje. Pokazala se je predvsem potreba po nadzoru s sveto- vanjem, ki bi zdravnikom in drugemu osebju ter vodstvom zdravstvenih domov pomagal pri vzpostavitvi in razvoju posameznih centrov. Nadzor smo vzpostavili kot redno neodvisno multidisciplinarno zunanjo evalva- cijo programa s strokovnimi izhodišči. Prvih pet let je minister za zdrav- je vsako leto imenoval Komisijo za nadzor nad delom centrov (Krek, 2015). Otvoritev Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihia- 74 trične klinike Ljubljana je bila 28. januarja 2003. Dejavnosti centra, ki je pokrival in še vedno pokriva potrebe cele Slovenije, so bile: svetovanje, am- bulantno in bolnišnično zdravljenje, dnevni center, izobraževanje, razisko- vanje, založništvo, koordinacija (Kastelic, 2008). V letu 1997 se je v piran- skem zdravstvenem domu ustanovil naslednji center v Obalno-kraški re- giji. V letu 1999 je bil ustanovljen še center v Zdravstvenem domu Seža- na in nato v Zdravstvenem domu Izola (Čuk Rupnik, 2015). Od leta 2009 do 2014 je bilo v regiji v vseh štirih centrih letno vključenih v programe v povprečju 540 oseb. Prvič in ponovno je letno v povprečju vstopilo v pro- gram 88 oseb. Bolnikov ki so bili v program vključeni več kot eno leto, pa je bilo v omenjenem časovnem obdobju v regiji na leto povprečno 451 (NIJZ, 2015). V času od leta 1991 do vključno leta 2015 je bilo v centrih vključeno v zdravljenje odvisnosti 2 626 posameznih oseb, odvisnih od drog. To hkra- ti pomeni, da se je v teh letih za bolezni odvisnosti samo v teh štirih cen- trih zdravilo 2,3 osebe na 100 prebivalcev regije. Nekateri so večkrat vsto- pili v program, drugi so ostali vsa ta leta vključeni v program. Med njimi so tudi osebe, ki so se uspešno pozdravile in ponovno vključile v vsakodnev- no življenje (Komisija za nadzor, 2015). Slovenija je prevzela model centrov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki temelji na specializi- ranih zdravstvenih ustanovah za obravnavo odvisnih. Praviloma so lahko vzdrževalno terapijo v centrih vpeljali samo zdravniki, ki so bili dodatno usposobljeni za predpisovanje zdravila metadona in zdravljenje odvisnosti. Zdravniki izven centrov ne vpeljujejo vzdrževalne terapije. V Obalno-kra- ški regiji živi 5,4 % prebivalstva Slovenije. Primerjava števila prvih in po- novnih ter stalnih uporabnikov programa v regiji z deležem istih skupin uporabnikov na nacionalnem nivoju nam pove, da je v regiji bistveno več- ji delež uporabnikov programa, kot je delež prebivalcev regije v Sloveniji. Delež stalnih pacientov (več kot eno leto vključeni v program) v Obalno- -kraški regiji glede na vse paciente v slovenski mreži centrov je v letu 2009 predstavljal 19,4 %. Ta delež je z leti počasi padal, vendar je bilo v letu 2014 teh pacientov v regiji še vedno 16, 5 %, kar je trikrat več, kot je delež prebi- valstva v Obalno-kraški regiji. Tudi delež pacientov, ki so prvič in ponov- no vstopili v programe centrov v Obalno-kraški regiji, je v letu 2009 znašal 11,24 %, nato je dosegel prvi vrh v letu 2011 z 19,8-% deležem in drugi vrh v letu 2013 z 2-% deležem od vseh prvih in ponovnih vstopov v Slovenji. Ta delež je bil vseskozi vsaj dvakrat višji, kot bi lahko pripisali regiji glede de- leža prebivalstva (Graf 1) 75 Graf 1 (vir: Baza podatkov TDI, NIJZ, 2015) Primerjava števila prvih in ponovnih vstopov na 10 000 prebivalcev v program centrov pa nam pokaže, da je število teh oseb na 10 000 prebi- valcev bistveno večje v Obalno-kraški regiji kot v Sloveniji. Še večja raz- lika pa se nam prikaže pri primerjavi števila stalnih pacientov na 10 000 prebivalcev, kjer je Obalno-kraška regija vsa ta leta močno odstopala od Slovenije. To pomeni, da je Obalno-kraška regija veliko bolj obremenje- na s številom pacientov na 10 000 prebivalcev kot v povprečju Slovenija (Graf 2). EMCDDA opozarja, da so uporabniki programov v EU vse stareji in s sta- rostjo prihaja veliko zdravstvenih problemov, ki so značilnejši za ostare- le uporabnike drog. Poleg tega opažajo tudi pogostejše vstopanje ostarelih uporabnikov drog v programe zdravljenja. Zaradi uspešnejšega zdravlje- nja nalezljivih bolezni in programov zdravljenja se je podaljšalo življenje uporabnikov drog. V prezgodnji ostarelosti imajo več zdravstvenih proble- mov – od duševnih motenj do invalidnosti, diabetesa in kardiovaskular- nih obolenj. Za uporabnike drog je značilna tudi prezgodnja umrljivost. Zato ostareli uporabniki potrebujejo ustrezne programe pomoči (EMCD- DA, 2010). Povprečna starost uporabnikov programov v Obalno-kraški re- giji se počasi zvišuje. Leta 2009 so prvič in ponovno v programe vstopale osebe, stare v povprečju 31,5 let, v letu 2015 pa je bila povprečna starost teh oseb že 36 let. Povprečna starost oseb, ki so bile v program vključene več 76 Graf 2 kot leto dni, se je z leti povečevala. Tako je bila povprečna starost teh oseb 34,76 let v letu 2009. V letu 2015 se je povprečna starost teh oseb dvignila na 38,78 let. Med dolgotrajnimi pacienti je bilo v Sloveniji 16,4 % HCV-po- zitivnih oseb, v letu 2014 pa 11,7 %. V Obalno kraški-regiji pa se je ta delež od leta 2009 do 2014 povečal s 13,6 % na 23,3 % (NIJZ, 2015). Vzpostavitev mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji je pomenila pomemben razvoj- ni premik na področju zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog. Obal- no-kraška regija je po prikazanih podatkih bistveno bolj obremenjena s številom oseb na zdravljenju odvisnosti v mreži centrov kot ostali del Slo- venije. Posledično lahko tudi sklepamo, da je število oseb na določeno šte- vilo prebivalcev, ki potrebujejo zdravljenje odvisnosti v tej regiji, večje kot v povprečju slovenskega prostora. Staranje uporabnikov drog, ki so vključeni v programe centrov, pa predstavlja nov izziv za stroko, saj ti ljudje s svojimi kroničnimi obolenji in poslabšanji bolezni odvisnosti predstavljajo velik problem za stroko in lokalno skupnost, ki mora vzpostavljati nove skupno- stne programe. Okužba s hepatitisom C je pomembna grožnja za zdravje odvisnih od drog in tudi ostale populacije. Hepatitis C je ozdravljiva bo- lezen, zato mora biti načrtno odkrivanje okuženih z njim ena od priorite- tnih nalog v obstoječih programih pomoči v Obalno-kraški regiji in v jav- nem zdravstvu regije. 77 Literatura Baza podatkov TDI. Ljubljana: NIJZ, Ljubljana 2015. Čuk Rupnik, Jasna. Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za prepre- čevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Ljubljana: Mini- strstvo za zdravje, 2015. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. T reatment and Care for Older Drug Users. Luxembourg: Publication Office of the European union, 2010. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. Eu ropean Drug Report. Luxembourg: Publication Office of the European union, 2015. Kastelic, Andrej, and Tatja Kostnapfelj. »Organizacija zdravljenja odvi- snosti od prepovedanih drog v Republiki Sloveniji.« In Obravnava bol- nika odvisnega od prepovedanih drog: zbornik prispevkov, edited by Bar- bara Možgan, 6–18. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege, Zveza druš- tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekci- ja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, 2008. Kastelic, Andrej. »Koordinacija centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepoveda- nih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 17–8. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015a. Kastelic, Andrej. »Programi zdravljenja odvisnosti od drog v Republi- ki Sloveniji.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za prepre- čevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 11–6. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015b. Komisija za nadzor nad delom centrov za preprečevanje in zdravljenje od- visnosti od prepovedanih drog. »Poročilo komisije.« Ljubljana: Mini- strstvo za zdravje, 2016. Krek, Milan. »Komisija za nadzor nad delom centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog skozi čas 20 let.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečevanje in zdravljen- je odvisnosti od prepovedanih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 26–9. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015. 78 I V D N O R Analiza javnega zdravstvenega sistema P O R GE I B v zdravljenju odvisnosti od drog M A I O N LN v Republiki Hrvaški R NEKE SK O O Slavko Sakoman - - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN P Družbeni fenomen zlorabe prepovedanih drog s sodobnimi lastnostmi se je A OS NI na prostoru Hrvaške pojavil sredi šestdesetih let. Kot odgovor zdravstve- J T JI I nega sistema na ta naraščajoči javnozdravstveni problem je prof. dr. Vladi- I mir Hudolin kot zgledni vodja Klinike za psihiatrijo prevzel iniciativo za urejanje in leta 1969 odprl specializirani Oddelek za odvisnosti od drog. Ta kraj je bil in je še danes izvor znanja ter vseh iniciativ, ki se nanašajo na pre- učevanje in zatiranje teh specifičnih sociopatoloških pojavov. Leta 1980 je mesto vodje Oddelka za odvisnosti prevzel dr. Sakoman (ki je že leta 1978 pričel z vodenjem Registra zdravljenih odvisnikov od drog, zbirke podat- kov, ki nenehno narašča in se nahaja na Hrvaškem zavodu za javno zdra- vstvo) in leta 1981 začel z ustanovitvijo in ustvarjanjem Šolskih programov preprečevanja odvisnosti (ŠPPO) ter programov za zdravljenje odvisni- kov v zaporniškem sistemu. Sredi osemdesetih let 20. stoletja je bil zagnan tudi poseben program za preprečevanje okužbe z virusom HIV pri intra- venoznih odvisnikih (predvsem od opiatov; zanimivo je, da se je v Beo- gradu, kot tudi v več zahodnoevropskih državah, kljub uporabi metadona ob koncu osemdesetih let 20. stoletja približno 50 % intravenskih odvisni- kov okužilo s HIV-om, medtem ko je bil ta odstotek v Republiki Hrvaški nenehno in je še vedno pod 0,5 %, prav tako pa zaznavamo bistveno nižjo okužbo s HCV-jem in HBV-jem). S pričetkom vojne in agresije na Hrvaško sta se v devetdesetih letih moč- no povečali razpoložljivost heroina in prevalenca odvisnosti od opiatov, do konca devetdesetih let kar za 6-krat. Glede na to, da je bil leta 1990 naj- večji problem pri odvisnikih od opiatov, je Nacionalna komisija za zatira- nje zlorabe drog1 pod vodstvom dr. Sakomana že leta 1991 organizirala sis- 1 V izvirniku: »Nacionalna komisija za suzbijanje zlouporabe droga«, 79 tem, ki odvisnikom zagotavlja hitro razpoložljivo nadomestno zdravljenje z metadonom. Dr. Sakoman je v letu 1995 izdelal predlog »Nacionalne strategije za zati- ranje zlorabe drog«2, ki ga je parlament sprejel leta 1996. Nacionalno stra- tegijo Republike Hrvaške iz leta 1995 karakterizira uravnovešen pristop pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje povpraševanja po drogah in ponudbe, z afirmacijo socialno-medicinskega pristopa, v katerem so odvisniki »do- bili« status bolnikov, odvisnost pa je bila opredeljena kot kronična, recidi- virajoča bolezen, ki jo je treba obravnavati in zdraviti po enakih osnovnih načelih kot vse druge kronične bolezni. Odločeno je bilo, da v Hrvaški ni perspektive v „boju proti drogam“, am- pak boju proti kriminalu in »boju« za boljše in smiselnejše življenje mla- dih, v katerem droge niso najpomembnejša stvar v življenju. To pomeni, da je poleg kvalitetne represije potrebno veliko pozornosti nameniti progra- mom preprečevanja, zdravljenja in rehabilitacije ter zmanjševanja škode, katerih namen je zmanjšati zanimanje mladih za uživanje drog, zmanjšati uporabe drog in vseh sekundarno škodljivih posledic, povezanih z upora- bo drog. ŠPPO je zamišljena kot sestavni del vzgojno-izobraževalnega pro- cesa, večinoma ga neposredno in neprekinjeno izvaja strokovno osebje šol. Vsaka šola mora v skladu s svojimi posebnimi značilnostmi, zmogljivostmi in starostjo učencev razvijati svoj program in ga izvajati v sodelovanju z Ministrstvom za znanost, šolstvo in šport. Da bi prispevali k znižanju pojavnosti odvisnikov in številnih sekundar- nih škodljivih posledic v skupnosti, je potrebno, da sistem javnega zdra- vstva zagotovi programe za večino teh bolnikov in jim tako zagotovi kako- vostno zdravljenje. Temeljno izhodišče pri ustvarjanju politike zdravljenja: ni mogoče dose- či znatnega zmanjšanja porabe drog, zagotoviti ustrezne zaščite še zdra- ve populacije mladih in preprečiti številnih sekundarnih škodljivih posle- dic (širjenje virusnih okužb, kriminala, smrtnosti, negativni vplivi na dru- žine, nastanek gospodarske škode .. ), če bo večina odvisnikov ostajala »na ulici« brez kakršnega koli strokovnega nadzora in pomoči, izpostavljena samo dejanjem »dragega« represivnega aparata. Na Hrvaškem obstajajo tri načela dobre politike zdravljenja: a) čim prej odkriti uporabnike drog in odvisnike, b) čim večje število te populacije pritegniti v programe zdravljenja, c) odvisnike, ki začnejo zdravljenje, čim dlje zadržati v procesu zdravljenja (retenca). 2 V izvirniku: »Nacionalna komisija za suzbijanje zlouporabe droga«, 80 Temelj sistemov javnega zdravja vseh županij na Hrvaškem, ki usklajuje iz- vajanje vseh aktivnosti v okviru akcijskega načrta, ki se nanaša na zmanj- ševanje povpraševanja po drogah, je sestavljen iz mreže županijskih centrov za preprečevanje in izvenbolnišnično zdravljenje odvisnikov3 (skupaj 21 centrov), ki so na temelju najnovejše spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu4 (2010) postali sestavni del oddelkov za duševno zdravje, preprečevanje in izvenbolnišnično zdravljenje odvisnikov od drog županijskih zavodov za javno zdravje5. Skladno s temeljno opredelitvijo odvisnosti kot bolezni je zdravljenje od- visnikov od drog dolg proces, v katerem se v okviru hrvaškega modela upo- rablja individualizirano ustvarjen, dolgoročen, v glavnem izvenbolnišni- čen kompleksen postopek, ki vključuje številne elemente: farmakoterapijo, psihoterapijo, prevzgojo (za izboljšanje socialnega vedenja in zmanjševanje tveganja nezakonitega ravnanja), pomoč pri iskanju smisla in izboljšanja kakovosti življenja, psihoedukacijo, družinski postopek, psihosocialne in- tervencije (preprečevanje socialne izolacije, socialna rehabilitacija in rein- tegracija), bolnišnične intervencije, ukrepe za preprečevanje širjenja viru- snih bolezni, testiranje za droge, vzporedno zdravljenje komorbidnih psi- hiatričnih motenj in somatskih bolezni, pripravo, če je to potrebno, za od- hod na posebne ukrepe zdravljenja (npr. kirurški posegi, materinstvo, soci- alna rehabilitacija v terapevtski skupnosti). Malo odvisnikov na samem začetku zdravljenja ima moč in sposobnosti, potrebne za odstavitev in obvladovanje odvisniške lakote, ter vzporedno za soočanje s problemi, ki so se nabrali med obdobjem zasvojenosti. Zato je pri večini bolnikov stroškovno najučinkovitejša možnost za začetek na- domestno zdravljenje s pomočjo opiatnih agonistov. Na ta način se zatira- ta želja po porabi heroina in kriza odstavljanja. S pomočjo farmakoterapi- je se odvisnika v procesu zdravljenja in pod nadzorom zdravstvenega siste- ma zadržuje dovolj dolgo, da bi se sčasoma, z uporabo drugih elementov med postopkom zdravljenja, postopno okrepili skupni potenciali bolnika in njegove kapacitete, nujne za globlje in zaželene spremembe celotnega ve- denja, ki vključujejo tudi dobro indicirane poskuse popolnega odrekanja. Zato je zdravljenje odvisnikov od heroina dolgotrajen (tudi vseživljenjski) proces z nepredvidljivo dinamiko in s končnim izidom in ga izvajajo speci- 3 V izvirniku: Županijski centri za prevenciju i izvanbolničko liječenje ovisnika. 4 V izvirniku: Zakon o zdravstvenoj zaštiti. 5 V izvirniku: Službe za mentalno zdravje, prevenciju i izvanbolničko liječenje ovisnika o drogama županijskih zavoda za javno zdravstvo. 81 alizirani medicinski strokovnjaki mreže služb za duševno zdravje, prepre- čevanje in izvenbolnišnično zdravljenje odvisnosti županijskih zavodov za javno zdravje v sodelovanju z zdravniki splošne/družinske medicine. To je glavna značilnost »hrvaškega decentraliziranega modela«, ki z viso- kim strokovnim znanjem bolnikom omogoča tudi lahko dostopnost do brezplačne specializirane medicinske pomoči in potrebnih zdravil. Upora- ba opiatov agonistov je na Hrvaškem urejena s pomočjo posebnih Smernic (ki so bile potrjene v posebnem postopku s strani Vlade Republike Hrva- ške in hrvaškega parlamenta). Glede na to, da pri uporabi zdravila obstajajo razlike v tveganjih, velja za izdajo buprenorfina nekoliko liberalnejši režim kot v primeru metadona. Metadon se na temelju priporočil pooblaščenih specialistov iz centrov, upoštevajoč vrsto programa, dnevni odmerek in na- čin uporabe zdravila (na samem kraju pod nadzorom in/ali take home), daje odvisnikom v ambulantah družinskih zdravnikov, medtem ko v pri- meru buprenorfina odvisniki enkrat na teden pridejo v ambulanto svoje- ga izbranega zdravnika splošne medicine po recept, z njim zdravilo sami dvignejo v lekarnah za tedensko porabo ter ga nato uporabljajo brez nad- zora. Buprenorfin v kombinaciji z naloksonom ima prednosti pri odvisni- kih od drog, ki imajo specifične težave s prekinitvijo intravenskega dajanja zdravila. Pogostost pregledov v centrih kot tudi vsebino srečanj (psihote- rapije, družinski postopek, izobraževanja, drug testing itd.) določijo speci- alisti strokovnih timov glede na razmere in potrebe bolnikov. Izbrani GP (op. prev.: verjetno gre za splošnega zdravnika) ima zaradi posebnih ukre- pov ali mnenja o potrebi po nadaljnji obdelavi pravico in dolžnost napoti- ti odvisnika v njegov pristojni center. Slednji ima obvezo voditi evidenco o vseh svojih pacientih in dostavljati izpolnjene vprašalnike z informacija- mi o njihovem stanju in zdravljenju v Republiški register zdravljenih od- visnikov (ZZJZ). Primerjava rezultatov hrvaškega sistema s podatki Evropske unije (EM- CDDA-jevi podatki) v skladu z glavnimi epidemiološkimi parametri kaže, da je Hrvaška v boljšem položaju. Od leta 2001, ko je bilo število prvič zdravljenih odvisnikov od opiatov najvišje (1 066 ljudi), se je pojavnost iz leta v leto zmanjševala in je število na novo obravnavanih odvisnikov od opiatov v letu 2014 padlo na 230 ljudi. Okužba virusnih bolezni je neneh- no pomembno nižja (predvsem okužba z virusom HIV, ki znaša le 0,3 %). Pokritost z zdravljenjem je več kot 70-odstotna.. Stopnja smrtnosti zaradi prevelikega odmerka opiatov je v zadnjih letih do 40 % nižja od povprečja 82 EU. Medtem ko odvisniki od opiatov v EU pričnejo s prvim zdravljenjem s 33 leti starosti, se na Hrvaškem to zgodi celo sedem let prej (s 26 leti). Med- tem ko je v EU je še vedno okoli 75 % odvisnikov v programu zdravljenja z nadomestno terapijo z metadonomom (z buprenorfinom 20 %), se je na Hrvaškem uspelo na buprenorfinu (tj. varnejši in perpektivnejši možnos- ti zdravljenja) stabilizirati približno 50 % odvisnikov, kolikor jih je tudi na metadonu. Na Hrvaškem ne obstaja čakalna lista za sprejem na zdravlje- nje, tako zdravila kot vse ostale možnosti tretmaja so razmeroma lahko do- stopne in brezplačne, za razliko od stanja v nekaterih državah EU. Za raz- liko od RH se v številnih državah EU, zaradi više cene, buprenorfin ne uporablja za zdravljenje odvisnikov v zaporniškem sistemu. Še v devede- setih letih je bil prisoten velik odpor, da bi se v ta sistem vgradila ista na- čela tretmaja kot so v sistemu javnega zdravstva. Mnogo let je bil prisoten močan odpori do uporabe metadona, vsiljeval se je t. i. pristop drug-free. S pojavom buprenorfina (2003) v javnem zdravstvu je bilo zaradi bistveno manjšega tveganja predoziranja in zlorabe to zdravilo hitro sprejeto in se še danes uporablja v nadomestni terapiji med služenjem zaporniške kazni pri velikem številu obsojenih oseb v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora. Danes večino potreb v organiziranem zdravljenju izvajajo strokovni timi zaporov v sodelovanju s pristojnimi centri za zdravljenje odvisnikov, ki so dolžni zagotoviti, da se oseba po prestajanju kazni sprejme in kontinuira- no nadaljuje zdravljenje. Zaradi navedenega na Hrvaškem skoraj ni odvis- nikov od opiatov, ki po zaključenemu prestajanju kazni utrpijo smrt zara- di prevelikega odmerka. 83 I V D N O R P O Nekemične zasvojenosti R GE I B M – regulacija in zdravljenje A I O N LN R NEKE SK Mirna Macur, Urška Stepanek O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ Regulacija nekemičnih zasvojenosti – primer iger na srečo EGI EN PA Med nekemične zasvojenosti uradno štejemo le igre na srečo oz. hazard, ki OS NI je hkrati najstarejša oblika danes poznanih nekemičnih zasvojenosti. Do- J T JI I I jemanje iger na srečo in soočanje s tem problemom sta se skozi čas spremi- njala, zato predstavljata dober uvod v primer regulacije nekemičnih zasvo- jenosti. V stari ljudski modrosti so bile igre na srečo razumljene kot zasvo- jenost, v DSM-V1 pa so kot zasvojenost2 registrirane šele od maja 2013. O težavah, tudi finančnih, igralcev na srečo se lahko poučimo v drami Čeho- va Tri sestre, kjer brat Andrej zakocka hišo. Tudi Dostojevski je enega svo- jih romanov posvetil igram na srečo3 (Dostojevski, 1991). Skozi stoletja so bile igre na srečo v krščansko-židovski tradiciji razumljene kot nemoralno vedenje in greh. Posledice tega vedenja je bilo težko skriti in vedno so vpli- vale na usode glavnih junakov – tako je tudi dandanes. V Sloveniji o igrah na srečo in zasvojenosti z njimi dolgo nismo govorili; zdelo se je, da je to problem, ki zadeva druge ljudi – na primer tujce, ki igrajo v naših kazino- jih. Do 80-ih let 20. stoletja so igre na srečo veljale le kot dopolnilo obstoje- čim turističnim kapacitetam za tujce, ne pa tudi za domačine. Šele po letu 1990 so Slovenci smeli vstopiti v kazinoje in takrat smo spoznali, da pro- blemov z igrami na srečo nimajo samo tujci, ampak tudi domačini. V tem času je v ospredje prišlo drugo obdobje, tako imenovana zakonodajna faza, v kateri je veljalo prepričanje, da je prekomerno igranje iger na srečo kakor tudi prekomerne dobičke prirediteljev iger na srečo možno zajeziti z zako- nodajo in drugimi ukrepi. V Sloveniji imamo veljavno zakonodajo na po- dročju iger na srečo iz leta 1995, ta pa je bila nato dopolnjena v letih 2001, 1 Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5th edition. 2 »Gambling Disorder« je vključen med poglavje „Non-Substance-Related Disorders“, pred tem pa je bil uvrščen med motnje vedenja. 3 »The Gambler«, 1867. 84 2003, 2010, 2012 in 2014. Zakon postavlja pravila prirejanja iger na srečo (klasičnih in posebnih iger na srečo) in regulira delovanje koncesionarjev kazinojev in igralnic (razlika med njimi je le v prirejanju »živih« iger, ki so dovoljene le v kazinojih). V smislu omejevanja pretiranega igranja iger na srečo zakon v 9. členu predvideva institut samoprepovedi.4 Pri institutu samoprepovedi je nastalo nekaj praktičnih zapletov – samo- prepoved lahko zahteva vsak zase, medtem ko škodljive posledice pretira- nega igranja iger na srečo najprej opazijo bližnji, svojci, partner, prijatelji, ki pa prepovedi igranja iger na srečo za drugo osebo ne morejo zahtevati, tudi če sami trpijo negativne posledice le-te. Podobno velja za zdravljenje zasvo- jenosti – tudi to se lahko začne šele, ko oseba s tovrstnimi problemi sama poišče pomoč. Ta pogled – zdravstven ali z vidika pomoči zasvojenim – pa postaja prevladujoč danes, saj je vse bolj jasno, da je patološkim igralcem potrebno pomagati in to vrsto zasvojenosti zdraviti. Zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Zdravljenje nekemičnih zasvojenosti imajo pogosto podoben učinek kot metode zdravljenja zasvojenosti od dovoljenih ali prepovedanih snovi. V uporabi so tako psihosocialni kot farmakološki pristopi (antagonisti opia- tnih receptorjev) (Yau in Potenza, 2015). Psihoterapija, kognitivno vedenj- ske terapija, Minesota-model 12 korakov za samopomoč, okrepitev motiva- cije se uspešno uporabljajo za zdravljenje vedenjskih oz. nekemičnih zasvo- jenosti, kot so patološko hazardiranje, kompulzivno spolno vedenje, klep- tomanija, patološko praskanje in kompulzivno nakupovanje (Griffiths, 2015). Okrevanje od zasvojenosti je najučinkovitejše z vzajemno podporo učenja samokontrole vedenja ter strokovne »nege«, ki jo nudijo usposo- bljeni in za to kompetentni strokovnjaki na področju zasvojenosti. Tako za tradicionalne oblike zasvojenosti kot za nekemične zasvojenosti so zna- čilna obdobja recidiva in remisije, zato brez vključenosti v zdravljenje in v preventivne dejavnosti zasvojenost postopno napreduje. Nekemične zasvojenosti in njihov vpliv na družbo se lahko zajezijo z uved- bo in izvajanjem učinkovitih izobraževalnih programov, ki spodbuja- 4 9. člen: »Igralec lahko od gospodarske družbe, ki je pridobila koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici ali igralnem salonu, s pisno izjavo zahteva, da mu za najmanj šest mesecev in naj- več tri leta prepove udeležbo pri igrah na srečo (v nadaljnjem besedilu: samoprepoved). V obdob- ju samoprepovedi igralec pisne izjave o samoprepovedi ne more preklicati. Igralec mora biti opo- zorjen na posledice samoprepovedi. Samoprepoved velja na celotnem območju Republike Slovenije.« 85 jo ozaveščenost o potencialno škodljivih učinkih na (duševno) zdravje in uradno medicinsko doktrino opozorijo na pomen, vrednotenje in zdravl- jenje vedenjskih oz. nekemičnih zasvojenosti. Naloga socialnih politik je spodbujati odgovorno udejstvovanje v vedenjih, ki lahko vodijo v zasvoje- nost (na primer igrah na srečo, nakupovanju, igranju računalniških igric), in izboljšati dostop do zdravljenja. Glede na visoko razširjenost vedenjskih zasvojenosti med mladimi so še posebej koristni in pomembni preventivni programi v šolah (Yau in Potenza, 2015). Literatura Čehov, Anton Pavlovič. Striček Vanja; Tri sestre; Češnjev vrt. Ljubljana: Založba Mihelač, 1993. Dostojevski, Fedor Mihajlovič. Srečelovec. Ljubljana: Založništvo sloven- ske knjige, 1991. Griffiths, Mark. »Classification and Treatment of Behavioural Addicti- ons.« Nursing in Practice 82 (2015): 44–6. Yau, Yvonne H. C., and Marc N. Potenza. »Gambling Disorder and Other Behavioral Addictions: Recognition and Treatment.« Harvard Review of Psychiatry 23, no. 2 (2015): 134–46. Zakon o igrah na srečo (ZIS). Accessed April 11, 2016. http://pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=ZAKO409. 86 III Preventivni programi, programi zmanjševanja škode in programi resocializacije odvisnih od drog v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji I V D N O R Pregled mednarodnih pristopov k preventivi P O R GE I B in zdravljenju odvisnosti od drog M A I O N LN R NEKE Katja Rostohar, Milan Krek SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Uvod J EGI EN V svetu se odvijajo in razvijajo številni pristopi za izvajanje preventivne in- PA OS tervencije in zdravljenja na področju odvisnosti od drog. Tako številni ak- NI J T J terji izvajajo aktivnosti, ki se nanašajo na kvalitetno izvajanje programov I I I in pokrivajo številna področja, namene, standarde, smernice, priporočila, evalvacijo in tudi drugo, kar pripomore k bolj organiziranemu in kvalite- tnemu delu na področju preventive v danem okolju in je relevantno tudi za slovenski prostor. Priporočila akterjev so usmerjena k izvajanju dokazano učinkovitih aktivnosti, ki so prilagojene potrebam ciljnih skupin in oko- lju ter stremijo k stroškovni učinkovitosti. Poleg trenutno obstoječih pris- topov na področju zdravljenja odvisnosti se v svetu razvijajo novi pristopi, ki obetajo veliko, vendar pa potrebujejo še veliko časa, da bodo uvedeni v vsakodnevno klinično prakso. Metode Povzete so predvsem aktivnosti, priporočila, strategije, standardi in naj- boljše prakse za področje preventive in zdravljenja, ki jih izvajajo Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti1, Pompidou, skupina za sodelova- nje na področju boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z dro- gami,2 Urad Združenih narodov za droge in kriminal,3 Nacionalni inštitut 1 European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.emcdda.europa.eu/topics/prevention). 2 POMPIDOU Group/Co-Operation Group to Combat Drug Abuse and Il icit Trafficking in Drugs (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.coe.int/T/DG3/Pompidou/AboutUs/default_ en.asp). 3 United Nations Office on Drug and Crime (UNODC) (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www. unodc.org/unodc/en/about-unodc/index.html?ref=menutop). 89 za zlorabo drog4 in Kanadski center za zlorabo drog 5 in ki jih želi aplicira- ti tudi Slovenija. Povzeti so nekateri novi pristopi pri zdravljenju odvisno- sti, ki se kažejo kot obetajoči za prihodnost. Rezultati Akterji delujejo na osnovi podpore držav (članic), ki na osnovi dejanske- ga pregleda težav z drogami podpirajo razpravo o drogah. Slovenija je čla- nica naslednjih evropskih združenj: Evropskega center za spremljanje drog in odvisnosti, Pompidouja, skupine za sodelovanje na področju boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami, Urada Združenih na- rodov za droge in kriminal. Na voljo so oblikovalci politik, ki pripravljajo predloge zakonodaje in strategije na področju drog ter za posamezna pod- ročja dela, za katera se identificira najboljše prakse in nova področja razi- skovanja. Priporoča se uporaba različnih vrst programov,6 ki naj bi bili v skladu s po- trebami in okoljem, za različne namene in ciljne skupine. Preventivno delo naj bi temeljilo na dokazanih in učinkovitih aktivnostih, ki se spremljajo in vrednotijo (evalvirajo), da se ugotovi njihova učinkovi- tost, zmanjša negativne učinke ter pridobi predloge za izboljšanje ter izde- la ustrezen trajnostni načrt programa. V zadnjem času je poudarek na soci- alizaciji. Nameni in cilji preventivnih dejavnosti so usmerjeni predvsem v preprečevanje uporabe drog, odložitev začetka uporabe, kar je poglavitno delo preventive, kot tudi zmanjševanje uporabe ali preprečitev stopnjeva- nja uporabe drog, kar obravnavajo tudi programi zdravljenja. Različni pro- grami se med seboj dopolnjujejo, da bi dosegli maksimalne učinke. Okolj- ska strategija preventivnega dela je ciljana v spreminjanje neposrednih kul- turnih, socialnih, fizičnih in gospodarskih okolij, v katerih se ljudje odlo- čajo za uporabo drog. V okviru mednarodnega dela se preučuje in oblikuje različne pristope, pri- poročila, standarde, smernice in najboljše prakse, zato so dostopna številna gradiva (EMCDDA, 2010; EMCDDA, 2011; UNODC, 2015; NIDA 4 National Institute on Drug Abuse, USA (NIDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: https://www.druga- buse.gov/). 5 Canadian Centre on Substance Abuse (CCSA)(dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.ccsa.ca/ Eng/Pages/default.aspx). 6 Primeri programov: programi za mladostnike, šolski preventivni programi, podporni programi za starše, »kolegialni posegi« mladostnikov, preventiva na delovnem mestu, nadomestne inter- vencije za prosti čas, množične medijske kampanje, svetovanja in informacijski pristopi v okoljih nočnega življenja, uravnavanje z zakonodajo, programi zdravljenja ter drugi podporni programi 90 2003; NIDA 2016) in podane najboljše prakse,78 ki služijo v pomoč različ- nim izvajalcem, vladnikom, strokovnjakom, staršem in drugim in se nana- šajo na kvalitetno, učinkovito in trajnostno izvedbo preventivnih progra- mov. Podane in predstavljene so tudi informacije (opisi in delovanje) raz- ličnih drog,9 kjer so podana dejstva o najpogosteje zlorabljenih drogah, ki so v pomoč različnim akterjem. Danes ključni pristopi na področju zdravljenja temeljijo na farmakoloških pristopih, kjer so najbolj znane substitucijske terapije, ter na vedenjski tera- piji. Toda v ozadju se razvijajo novi pristopi ki obtajo nove načine zdravlje- nja odvisnosti.Na področju zdravljenja odvisnosti ponovno ugotavljajo, da je gibanje učinkovita preventiva pred razvojem odvisnosti, učinkovi- ta pomoč pri zdravljenju in preprečevanju novih zagonov bolezni (Lynch idr., 2013). Na področju novih zdravil pa si raziskovalci veliko obetajo od inhibitorjev FAAH (fatty acid amid hidrolase), ki lahko omogočijo tera- pevtske učinke pri zdravljenju različnih odvisnosti. (Panlilio, 2013). Raz- iskovalci razmišljajo o uporabi histaminskih spojin pri preprečevanju in zdravljenju odvisnosti, ker v določeni meri omilijo delovanje nagrajevalne- ga sistema. Za inhibicijo dopaminskih nevronov in posledično manjše iz- ločanje dopamina bi lahko uporabili GABAB., kar bi omogočalo zdravlje- nje odvisnosti (Alleva idr., 2013). Rešitev bi bila tudi stimulacija posame- znih predelov možganov, kar se danes že uporablja pri zdravljenju posame- znih bolezni s pomočjo TMS (Kumar idr., 2013; Pelloux, 2013; Gorelick idr., 2014). Razprava Medtem ko se v Evropi in svetu že vrsto let izvajali učinkoviti preventiv- ni programi, ki kažejo določene pozitivne rezultate in stroškovno učinko- vitost, se v Sloveniji ti pristopi še vedno v uvajanju. Nevladne organizacije in druge akterji izvajajo številne programe, ki še niso dosegli prave podpo- re in trajnostnega razvoja. Novi pristopi na področju zdravljenja odvisnos- ti so še v razvojni fazi in potrebujejo še veliko raziskovalnega dela, predno 7 Spletni portal najboljših praks/Best Practice Portal, European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.emcdda.europa.eu/best-pra- ctice). 8 Spletni arhiv prosto razpoložljivih instrumentov za ocenjevanje intervencij oz. programov / Eva- luation Instruments Bank – EIB. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.emcdda.europa.eu/eib). 9 Zlorabe drog/Drug Abuse, National Institute on Drug Abuse (NIDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: https://www.drugabuse.gov/drugs-abuse). 91 bodo uvedeni v redno zdravljenje, predstavljajo pa novo upanje za paciente in za znanost. Morda je najbližje redni aplikaciji ravno TMS. Literatura Alleva, Livia, Ezio Tirelli, and Christian Brabant. »Therapeutic Potential of Histaminergic Compounds in the Treatment of Addiction and Drug-Related Cognitive Disorders.« Behavioural Brain Research 237 (2013): 357–68. Canadian Centre on Substance Abuse (CCSA). Accessed April 10, 2016. http://www.ccsa.ca/Eng/Pages/default.aspx. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu /. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »Prevention and Evaluation Resources Kit.« 2010. Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/ publications/perk. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »European Drug Prevention Quality Standards.« 2011. Acces- sed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/publications/manu- als/prevention-standards. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »Best practice portal.« Accessed April 10, 2016. http://www.em- cdda.europa.eu/best-practice. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »Evaluation Instruments Bank – EIB.« Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/eib. Gorelick, David A. , Abraham Zangen, and Mark S. George. »Transcranial Magnetic Stimulation (TMS) in the Treatment of Substance Addiction.« Annals of the New York Academy of Sciences 1327, no. 1 (2014): 79– 93. Kushal, Kumar, Sharma Sorabh, Kumar Puneet, and Deshmukh Rahul. »Therapeutic Potential of GABA(B) Receptor Ligands in Drug Ad- diction, Anxiety, Depression and Other CNS Disorders.« Pharmaco- logy, Biochemistry and Behavior 110 (2013): 174–84. Lynch, Wendy J. , Alexis B. Peterson, Victoria Sanchez, Jean Abel, and Mark A. Smith. »Exercise as a Novel Treatment for Drug Addiction: A Neurobiological and Stage-Dependent Hypothesis.« Neuroscience & Biobehavioral Reviews 37, no. 8 (2013): 1622–44. 92 National Institute od Drug Abuse (NIDA). Preventing Drug Use among Children And Adolescents, A Research-Based Gude For Parents, Educa- tors, and Community Leaders. NIH Publication, 2003. Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/sites/default/files/preventingdru- guse_2_1.pdf. National Institute on Drug Abuse, USA (NIDA). Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/. National Institute od Drug Abuse (NIDA). »Drug of abuse« Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/drugs-abuse. National Institute od Drug Abuse (NIDA). »Lessons from Prevention Research.« 2014. Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/ sites/default/files/drugfacts _lessonsfromprevention.pdf. Panlilio Leigh V. , Zuzana Justinova, and Steven R. Goldberg. »Inhibition of FAAH and Activation of PPAR: New Approaches to the Treatment of Cognitive Dysfunction and Drug Addiction.« Pharmacology & Therapeutics 138, no. 1 (2013): 84–102. Pelloux, Yann, and Christelle Baunez. »Deep Brain Stimulation for Ad- diction: Why the Subthalamic Nucleus Should Be Favored.« Current Opinion in Neurobiology 23, no. 4 (2013): 713–20. »POMPIDOU Group/Co-operation Group to Combat Drug Abuse and Illicit Trafficking in Drugs. « Accessed April 10, 2016. http://www.coe. int/T/DG3/Pompidou/AboutUs/default_ en.asp. United Nations Office on Drug and Crime (UNODC) Accessed April 10, 2016. http://www.unodc.org/unodc/en/about-unodc/index.html?re- f=menutop- United Nations Office on Drug and Crime (UNODC). »International Standards on Drug Use Prevention.« Vienna, 2015. Accessed April 10, 2016. https://www.unodc.org/unodc/en /prevention/prevention-standar- ds.html. 93 I V D N O R P O Pregled preventivnih programov v Sloveniji R GE I B M in Obalno-kraški regiji A I O N LN R NEKE SK Katja Rostohar, Branka Božank O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ Preventivne dejavnosti, programi zdravljenja in drugi programi pomoči EGI EN PA uporabnikom drog se v Sloveniji izvajajo v okviru javnega zdravstva, nevla- OS NI dnih organizacij ali preko drugih akterjev (Božank idr., 2010). Programi J T JI I I pomoči in aktivnosti v njih se med seboj zelo razlikujejo, saj so obliko- vani za različne ciljne skupine, ciljajo na specifične težave posameznikov (npr. težave s tobakom, alkoholom, drogami, motnjami hranjenja, pretira- no uporabo elektronskih medijev …) in se odvijajo v različnih okoljih. Raz- like so tudi glede na obseg delovanja, dostopnost programov ter glede na metode dela oz. obliko preventive ali zdravljenja. Tako se oblikujejo in iz- vajajo številne aktivnosti, skupine in svetovanja, kjer različni akterji izvaja- jo programe od univerzalne do selektivne preventive ter programe zdravlje- nja in rehabilitacije. Dejstvo je, da ne obstaja en sam najboljši način zdravljenja ali pomoči, saj na to vpliva vrsta težav, osebnost posameznika, okolje in drugi dejavni- ki, zato lahko isti osebi v istem obdobju pri zasvojenosti pomagajo različ- ni programi (Božank idr., 2010). Programi v Sloveniji delujejo po različnih načelih in se financirajo iz različnih virov – možno je, da so nekateri pro- gami že prenehali z delovanjem, medtem ko so se lahko drugi pojavili na novo, zaradi česar je težko oblikovati ažurno bazo vseh programov v ne- kem okolju ali državi. V Sloveniji se večina programov 1 2 izvaja v manjšem obsegu, zanje se le redko izvaja ustrezna evalvacija, ki bi ustrezala evrop- skim standardom (EMCDDA, 2011). Prav tako ni temeljnih vodil, ki bi programe usmerjali v kvalitetno izvedbo, ki bo v skladu s potrebami in bo tako zagotovila manjši obseg problematike v nekem okolju. Dostopnost programov je odvisna od ponudbe in je boljša v večjih mestih v primerjavi s periferijo ali manj razvitimi regijami (NIJZ, 2009), kamor sodi tudi Obalno-kraška regija. V Obalno-kraški regiji se lahko univerzal- 94 ni programi izvajajo v vrtcih1 ali šolah2, kjer države, občine ali vrtci sami podprejo aktivnosti posameznih programov, zato je njihova aktivnost od- visna od lokalnih interesov in zmožnosti. Pomagajo lahko tudi drugi ak- terji, ki izvajajo preventivne aktivnosti za mlade3 v danih okoliščinah, do- stopni so tudi svetovalni programi za otroke in starše4 in so kot taki opora indicirani preventivi. Možen je tudi dostop do različnih oblik psihoterapi- je5, kjer se lahko obravnava specifična težava z zasvojenostjo ali druge teža- ve, ki vodijo v razvoj zasvojenosti, kot tudi različne aktivnosti, ki se odvija- jo v okviru lokalnih akcijskih skupin.6 Prav tako se odvijajo premiki v oko- lijski preventivi, kjer so aktivnosti usmerjene v področje tobaka in alkoho- la7 in kjer ima pomembno vlogo tudi zakonodaja/ministrstva8. 1 Program »Da sije sonce« (http:// www.infomosa.si/baze_podatkov/preventivni_programi/ skupen _boj_proti_zasvojenosti.html); program »Zdravje v vrtcu« (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.nijz.si/sl/zdravje-v-vrtcu). 2 Program »Model zdrav življenjski slog v šoli« (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.zdravjevsoli. si); NIJZ – Slovenska mreža »Zdravih šol« (http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol); »Šola osebnosti« (dostopno 10. 4. 2016 na: htp://www.sola-osebnosti.si); Mladinsko združenje Brez izgovora (»NoExcuse«) izvaja programe za mlade »O2 za vsakega« za področje tobaka in #What about…NO.« na področju alkohola (http://www.noexcuse.si/); Inštitut za raziskave in razvoj »UTRIP« (Domžale) izvaja projekt EU-Dap »Izštekani« (dostopno 10. 4. 2016 na: http:// www.institut-utrip.si/projekti/). Program »Krepitev družin« (dostopno 10. 4. 2016 na: http:// www.strengtheningfamiliesprogram.org). 3 Program »ne-odvisen.si« (Solkan) (ne-odvisen.si/); zdravstveni domovi po Sloveniji – vzgoja za zdravje: izvajalke vzgoje za zdravje iz zdravstveno-vzgojnih centrov v svojih lokalnih okoljih (vrtci, osnovne in srednje šole) izvajajo načrtovan in strukturiran program, ki predstavlja aktiven proces učenja in razvoja osebnosti; Policija – predstavniki policijskih postaj ali uprave izvajajo preventiv- ne aktivnosti, ki najpogosteje obravnavajo droge ali tvegana vedenja. 4 Andragoški center Republike Slovenije – Projektno učenje za mlade (PUM) in mlajše odrasle (PUM-O) v Obalno-kraški regiji programe izvaja Izobraževalni center Memory (http://www. memory.si/); Društvo Bravo (Koper) za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami (http://www.drustvo-bravo.si/); projekt »Neverjetna leta« – trening starševstva (Ajdovščina) za preprečevanje in zgodnjo obravnavo vedenjskih težav otrok (neverjetna-leta.si/tre- ningi/); svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše v Kopru nudijo pomoč otrokom in star- šev v stiski (http://www.svet-center-kp.si/). 5 Informacije o svetovalcih so dostopne na: svetovalnici Kameleon (http:/www.svetovalnicakame- leon.si/) ali združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (http://www. zdt.si/) ali posameznih spletnih straneh terapevtov v regiji. 6 Lokalne akcijske skupnosti (LAS) delujejo kot strokovno posvetovalno telo župana in/ali mestnega/občinskega sveta. V Obalno-kraški regiji so aktivni: LAS Mestne občine Koper, LAS za preprečevanje zlorabe drog Piran, LAS Sežana in LAS Občina Divača (Božank idr., 2010). 7 Več o akcijah za tobak in alkohol na: http://www.cindi-slovenija.net in http://www.infomosa.si ter Nacionalno poročilo na področju drog 2014 (22–7). 8 Preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti (dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.mz.gov.si/si/ delovna_podrocja_in_prioritete/ javno_zdravje/preprecevanje_tveganih_vedenj_in_zasvoje- nosti_tobak_in_povezani_izdelki_alkohol_droge/). 95 Za področje drog v Obalno-kraški regiji prevladujejo selektivni progra- mi pomoči, kjer je dobra pokritost z nizkopražnimi programi in drugi- mi svetovalnimi programi9 ter programi zdravljenja 10 11, ki nudijo pomoč osebam, ki imajo težave z zasvojenostjo ali uporabo drog. Aktivne so tudi podporne skupine za tiste, ki imajo težave z alkoholom12, igrami na sre- čo13 ali motnjami hranjenja14. Na voljo so tudi številne publikacije15 ter ele- ktronsko ali telefonsko svetovanje16, kjer so na voljo razne informacije in podpora osebam v stiski. Zaključimo lahko, da je dostopnost selektivnih programov pomoči za tis- te, ki imajo težave s prepovedanimi drogami, dobra, medtem ko je pokri- tost programov pomoči za tiste, ki imajo težave z novimi psihoaktivnimi substancami ali drugimi oblikami zasvojenosti, slabša, prav tako je slab- ša pokritost univerzalnih programov, kljub dejstvu, da so le-ti lahko stro- škovno učinkovitejši (UNODC, 2016). 9 Društvo Projekt Človek, Piran (http://www.projektclovek.si/); Društvo prostovoljcev Vincen-cijeve zveze dobrote (Miren) (http://www.brezdomec.si); Evangelijski center Nova Gorica, program »Center Križišče« (http://www.ecng.si/), društvo »Drevo življenja« bivanjski program terapevtske skupnosti (Izola) (http://www.drevo-zivljenja.si/); Zasebni zdravstveni zavod Bossman Peter»Program Escape« (Koper) (http://www.odvisnost.si/); društvo Svit Koper (http://www. svit-kp.org); Društvo za pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim PO MOČ (Sežana) (http:// www. drustvo-pomoc.com); Šent (Koper, Piran) (http://www.sent.si/); Zavod Pelikan Karitas (Koper, Portorož, Ajdovščina) (http://www.pelikan.karitas.si/). 10 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD v ZD Koper in ZD Piran-Lucija) nudi program pomoči za zasvojene s prepovedanimi drogami in njihove dru- žine. 11 V okviru javnega zdravstva je dostopna tudi psihiatrična obravnava za primer različnih oblik odvi- snosti (v Ljubljani, Begunjah, Ormožu, Vojniku, Mariboru, Pediatrični kliniki, Rakitni). 12 Društvo anonimnih alkoholikov Slovenije (društvo AA Koper, Lucija-Portorož, Sežana) (http:// www.aa-slovenia.si/); Društvo Al-Anon (http://www.al-anon.si/index.php)in Alateen (http:// www.al-anon.si/strani/alateen.php); Klub zdravljenih alkoholikov Koper (ang. WACAT – http://www.aicat.net/). 13 Anonimni hazarderji (http://www.anonimni-hazarderji.eu). 14 Anonimni prekomerni jedci (Overeaters Anonymous Slovenija – Obalno-kraška regija) (http:// www. oa-slovenija.com/). 15 INFO MOSA – seznam preventivnih programov (http://www.infomosa.si/baze_podatkov/ preventivni_programi/seznam.html). 16 Program »To sem jaz« (http://www.tosemjaz.net); program »TOM telefon« (http://www.e- -tom.si/); program »Klic v stiski« (http://www.tvojtelefon.blogspot.si/2016_03_01_archive. html); Zaupni telefon Samarijan (http://www.telefon-samarijan.si/); forum Med.Over.Net (http://med.over.net). 96 Literatura Božank, Branka, Marijana Kašnik, Nina Pogorevc, and Jerneja Lorber. Vo- dič po programih: Kam po pomoč in informacije v primeru težav z zasvo- jenostjo. Ravne: Zavod za zdravstveno varstvo, 2010. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »European Drug Prevention Quality Standards.« 2011. Acces- sed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/publications/manuals/ prevention-standards. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ). Nacionalno poro- čilo 2009 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. Ljubljana: IVZ, 2009. Košir, Matej, and Maša Crnkovič. Analiza mreže lokalnih akcijskih skupin (LAS) na področju preprečevanja zasvojenosti v Sloveniji. Ljubljana: In- štitut utrip, inštitut za raziskave in razvoj, 2012. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nacionalno poročilo na po- dročju drog 2014, o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Slo- veniji. Ljubljana: NIJZ, 2014. United Nations Office on Drug and Crime (UNODC) »Preventing Drug Use among Youth Works.« 2016. Accessed April 10, 2016. http://www. unodc.org/unodc/en/prevention/index.html. 97 I V D N O R P O Ocena stanja in potreb na področju R GE I B M preventivnih programov v Republiki Hrvaški A I O N LN R NEKE SK Valentina Kranželić, Martina Ferić, Dijana Jerković O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ Analiza stanja in potreb na področju programov za preprečevanje odvis- EGI EN PA nosti v Republiki Hrvaški (RH) je za potrebe tega besedila narejena na OS NI temelju dveh ključnih elementov. Prvi, pregled literature, prikazuje last- J T JI I I nosti učinkovitih programov in Evropske standarde kakovosti za prepre- čevanje zlorabe drog (angl. » European Drug Prevention Quality Stan- dards« – EDPQS) (Brotherhood in Sumnall, 2011), ki predstavljajo te- melj za izdelavo ocene stanja programov za preprečevanje odvisnosti v RH ter smernice in pristope za izboljševanje obstoječih programov. Dru- gi element, analiza stanja in potreb programov za preprečevanje odvisnos- ti, vsebuje ključne rezultate in dosežke rednih aktivnosti Urada za zati- ranje zlorabe drog Vlade Republike Hrvaške1 in do sedaj opravljenih ana- liz stanja v okviru posebnih posameznih projektov. Značilnosti učinko- vitih programov za preprečevanje odvisnosti so v RH za potrebe te ana- lize ocenjene na osnovi naslednjih ključnih elementov: vsebin in metod v programu, uporabe rezultatov raziskav pri postavljanju programov, last- nosti učinkovitosti, človeških potencialov in organizacijskih zmogljivosti izvajalca. Rezultati analize programov preprečevanja v odnosu na Evropske standarde kakovosti na področju preventive zlorabe drog (EDPQS) so pri- kazani na področju (1) razvoja programov za preprečevanje odvisnosti, (2) implementacije omenjenih programov in (3) njihove evalvacije. Rezultati analize se nanašajo na medsebojno usklajevanje preventivnih intervencij v skupnostih oziroma na nujnost ocene potreb, ki so že pokrite, in tistega, kar programi še ne pokrivajo, da bi se lahko zadostilo potrebam končnih uporabnikov. Eno od pomembnih področij za izboljševanje programov se nanaša na pokritost in oceno potreb uporabnikov, ki temeljijo na dejan- skem poznavanju in razumevanju populacij uporabnikov. Zastavljanje in- 1 V izvirniku: »Ured za suzbijanje zlouporabe droga Vlade Republike Hrvatske«. 98 tervencijske logike in logičnega modela programa na temelju vseobsega- joče ocene potreb je predpogoj za kakovostno implementacijo in pozitiv- ne rezultate programa, zato je nujno potrebno temu posvetiti večjo pozor- nost v prvih korakih izboljševanja programa. Nadalje, analiza programov, implementiranih na področju preprečevanja odvisnosti, kaže na potrebo po strukturiranem spremljanju implementacije programov in uporabi pri- dobljenih podatkov za izboljševanje programa. Na podoben način je po- trebno izboljšati prakso uporabe pilotnih programov za na novo razvite in/ ali prevzete (adaptirane) programe. V analizi je identificirana tudi potre- ba po večjem vlaganju v pripravo okolja, v katerem se program implemen- tira (npr. šole, skupnosti), oziroma v razvoj partnerstva s pomembnimi de- ležniki za izvedbo programa. Na osnovi analize programov, ki se izvaja- jo na področju preprečevanja odvisnosti, je identificirana tudi potreba po dodatnem vlaganju napora na področju definiranja evalvacije rezultatov/ učinkov in evalvacije procesa. Evalvacija programov je tesno povezana z vsemi koraki razvoja programa, od teoretične osnove, postavljanja ciljev, določanja metod do aktivnosti ter načinov njihove izvedbe, zaradi tega jo je pomembno uvrstiti v načrtovanje od samega začetka razvoja programa. Prikazani rezultati vodijo k sklepom pričujočega dela, v katerem se pou- darja ključna smernica, ki izhaja iz predstavljene analize, in sicer potreba po dodatnem vlaganju v kompetence strokovnjakov, ki delujejo na pod- ročju preventive in razvoja preventivnih programov. Pri izobraževanju strokovnjakov je poudarek na razvoju in sprejemanju zapisanih standardov znanj, veščin in kompetenc, potrebnih za delo pri razvoju programa. Na tem področju bi bilo priporočljivo usposobiti tudi vzdrževanje trajnih sis- temskih izobraževanj o teoretičnih modelih preventivne znanosti, ki bi za pogoj udeležbe postavljale različne nivoje vstopnih kompetenc in izhod- nih rezultatov učenja, ki bi bili priznani tudi preko vzpostavljenih stan- dardov preventive in možni tudi za različne stroke na nacionalnem nivoju. Literatura Brotherhood, Angelina, and Harry R. Sumnall. European Drug Preven- tion Quality Standards. A Manual for Prevention Professionals. Luxem- bourg: European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction, Publications Office of the European Union, 2011. 99 I V D N O R P O Preventivne zmogljivosti in primeri dobrih R GE I B M praks v Primorsko-goranski županiji A I O N LN R NEKE in Republiki Hrvaški SK O O- - MI Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN PA OS O javnih politikah preprečevanja tveganih obnašanj otrok in mladih na NI J T Hrvaškem lahko začnemo govoriti v sredini 70-ih let 20. stoletja, ko so JI I I se na različnih nivojih organizirala prva koordinacijska telesa. Preventiv- na znanost v ožjem pomenu besede se je začela kasneje, z izvajanjem znan- stvenih raziskav, ki so se vse bolj osredotočale na učinkovito oceno in zado- voljevanje potreb otrok v predšolskem ter šolskem okolju in lokalnih skup- nostih. Danes se večina preventivnih programov implementira skozi za- poredje ključnih organizacijskih sistemov. Pomembno vlogo pri preven- tivi vedenjskih problemov ima javnozdravstveni sistem, natančneje mre- ža služb za preventivo in izvenbolnišnično zdravljenje odvisnosti pri župa- nijskim zavodih za javno zdravstvo. V hrvaškem izobraževalnem sistemu je veliko pozornosti namenjene preventivnim programom, čeprav obstaja- jo variacije med šolami v strukturi, obsegu in njihovi vsebini. Šele od leta 2013 se v hrvaških šolah izvaja nacionalni kurikulum zdravstvene vzgoje. V organizacijskem smislu se implementacija preventivnih programov izvaja v lokalni skupnosti, ki je tudi generator velikega števila programov. Medor- ganizacijski resursi, ki se izvajajo v lokalnih skupnostih, so: Mreža zdravih mest in županij1, Sveti za preventivo kriminala2 in projekt »Skupnosti, ki skrbijo«3 . Celovito gledano je bilo po podatkih Urada za zatiranje zlorabe drog Vlade Republike Hrvaške4 leta 2014 v izvajanju okoli 400 programov – največje število preventivnih in tretmanskih, programov resocializacije in zmanjševanja škode. 1 V izvirniku: »Mreža zdravih gradova i zdravih županija«. 2 V izvirniku: »Vijeća za prevenciju kriminaliteta« 3 V izvirniku: »Zajednice koje brinu« 4 V izvirniku: »Ureda za suzbijanje zloporabe droga Vlade Republike Hrvatske«. 100 V Primorsko-goranski županiji, Učni zavod za javno zdravstvo Primor- sko-goranske županije5 od leta 2005 kontinuirano implementira »Program promocije mentalnega zdravja in razvoja življenjskih veščin«6. Ta univer- zalni program preventive letno vključuje okoli 10 000 učencev od 3. do 7. razreda. Leta 2010 se je v osnovnih šolah na Reki začel izvajati tudi program »Presejalni test za mentalno zdravje učencev 7. razreda«7, kot ukrep zgodnjega prepoznavanja težav, povezanih z vedenjem, čustvenim stanji in/ali odnosi z vrstniki. Otrokom in staršem se priporoča svetovan- je v Svetovalnici Oddelka za promocijo in varovanje mentalnega zdravja8. Društvo za varovanje družine Reka9 izvaja program »Delo s kazensko pri- javljenimi mladimi vključujoč priložnostne uživalce drog – eksperimenta- torje«10, medtem ko Društvo TERRA11 razvija in izvaja aktivnosti, usmer- jene na različne vidike problematike uživanja drog od primarne preventive do resocializacije. Društvo za pomoč odvisnikom »Vida«12 z Reke izvaja projekt interaktivne spletne strani »Svetovalnica On-line«. Program Uni- verzitetnega svetovalnega centra Univerze v Reki13 je usmerjen k zmanjše- vanju čustvenih težav v študentski populaciji. Poleg lokalno razvitih najdemo v Republiki Hrvaški tudi primere imple- mentacije svetovnih modelov, kot je program PATHS, ki spodbuja so- cialne in čustvene kompetence ter zmanjšuje tveganje za vedenjske in du- ševne težave pri otrocih predšolske in osnovnošolske starosti. V izvajan- ju sta programa »Z jasnim umom brez alkohola«14, ki je v svetu znan kot »Northland Project«, in program »Imam stališče«15 kot hrvaška različi- ca programa »Unplugged«. Krepitev zmogljivosti za kakovostno implementacijo preventivnih progra- mov v Republiki Hrvaški je pogoj, da se doseže učinkovitejše prepreče- vanje vedenjskih in duševnih motenj s pomočjo strokovnjakov s področja izobraževanja na dodiplomski ravni in na podiplomski ravni, s pomočjo 5 V izvirniku: »Nastavni Zavod za javno zdravstvo Primorsko-goranske županije« – NZJZ PGŽ 6 V izvirniku »Program promocije mentalnog zdravlja i razvoja životnih vještina«. 7 V izvirniku: »Skrining mentalnog zdravlja učenika 7. razreda«. 8 V izvirniku: »Savjetovalištu Odsjeka za promicanje i zaštitu mentalnog zdravlja NZJZ PGŽ« 9 V izvirniku: »Udruga za zaštitu obitelji Rijeka«. 10 V izvirniku: »Rad s kazneno prijavljivanim mladima uključujući povremene uzimatelje droge- -eksperimentatore«. 11 V izvirniku: »Udruga TERRA«. 12 V izvirniku: »Udruga za pomoć ovisnicima Vida«. 13 V izvirniku: »Sveučilišni savjetovališni centar, Sveučilište u Rijeci«. 14 V izvirniku: »Bistrog uma bez alkohola«. 15 V izvirniku: »Imam stav«. 101 specialističnega študija »Promocija zdravja in preprečevanja zasvojenosti« Medicinske fakultete Univerze in doktorskega študija »Preventivne zna- nost in študiji invalidnosti« Edukacijske-rehabilitacijske fakultete Uni- verze v Zagrebu.16 16 V izvirniku: »Edukacijsko-rehabilitacijskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu«. 102 I V D N O R Vzpostavitev mladinskega uličnega dela P O R GE I B in prosti čas mladih M A I O N LN R NEKE Ingrid Kristančič Šömen, Ana Borota SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Prispevek obravnava pomen prepoznavanja in ustreznega odziva na potre- J EGI EN be lokalnega okolja pri preventivnem delu z mladimi na področju zasvoje- PA OS nosti ter ovire, s katerimi se srečujemo pri udejanjanju novih praks dela na NI J T Obali. JI I I Razvoj mladinskega uličnega dela na Obali izhaja iz zaznanih potreb in obstoječe dobre prakse, ki jo izvaja Newprevent, skupnost mladinskih uličnih delavcev, in mreže prostovoljcev, ki deluje pod okriljem Društva SVIT Koper. V blokovskem naselju nad Koprom smo maja 2013 začeli s poskusnim tri- mesečnim projektom »Žoga skače«, s ciljem vzpostavitve trajnega in raz- vijajočega se programa z ustreznim kadrom in dolgoročnim financira- njem. Usmerjanje mladih v zdrav življenjski slog in vrstniški pristop sta pomembna kot izhodišči za izvajanje selektivne preventive in zgodnjo in- tervencijo preprečevanja zatekanja mladih k tveganim in zdravju škodlji- vim vedenjem s soustvarjanjem mladim prijaznega okolja. Z redno priso- tnostjo na terenu in izvajanjem različnih aktivnosti se lahko približamo posameznim otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo oporo na poti od- raščanja. Zaradi krepitve občutka pripadnosti dajemo poudarek skupin- skim igram, ker se lahko le preko skupinske interakcije otrok uči prilagaja- ti drugim in s tem sprejetosti v skupino. »Netopir« smo oktobra 2013 poimenovali preventivne aktivnosti dela z mladimi na lokacijah nočne zabave na javnih površinah, na Obali poznanih kot »Hauba partyjih«, šlo pa je za odziv na naša opažanja prekomernega opijanja mladih in neodzivnosti okolja na dogajanje. Ključni rezultati naših terenskih raziskav o pitju mladih na javnih površi- nah že drugo leto zapovrstjo kažejo, da mladi v zelo kratkem časovnem in- tervalu pijejo več različnih alkoholnih pijač, tudi mladoletniki. 103 Zaznavamo, da se na našem območju zabavajo tudi mladi iz celotne Obal- no-kraške regije, zato smo v raziskavo o preživljanju prostega časa in tve- ganih vedenjih mladih, ki smo jo začeli izvajati marca 2016, vključili mla- de iz celotne regije. Zasnovali smo jo kot kvantitativno družboslovno raz- iskavo. V njej sodelujejo učenci devetih razredov osnovnih šol in dijaki prvih letnikov srednjih šol iz Obalno-kraške regije. Zanimal nas je prehod iz osnovne v srednjo šolo oz. z njim povezane spremembe načina preživlja- nja prostega časa in tveganih vedenj mladih. Predstavljamo delne rezulta- te, saj je raziskava še v teku. Podatke smo zbrali na osnovi vprašalnika, ki ga je do sedaj izpolnilo 328 anketirancev, od tega 230 (70 %) učencev 9. ra- zreda osnovne šole in 96 (30 %) dijakov 1. letnika srednje šole. Povprečna starost anketirancev je 14 let. Zanimalo nas je, kje mladi najpogosteje mladi preživljajo prosti čas. Med več možnimi odgovori jih je več kot polovica odgovorilo, da prosti čas pre- življa doma, manj kot polovica pa, da na javnih površinah. Glede na oceno anketirancev ugotavljamo, da je alkohol lahko dostopna droga. Polovica anketirancev ne uživa alkohola, ostali v povprečju pijejo enkrat mesečno ali nekajkrat na leto. Čeprav je uživanje alkohola najpo- gostejša tvegana oblika vedenja, so mladi o tej drogi najmanj informirani. Tudi sicer rezultati kažejo, da so mladi o drogah malo informirani, prav tako pa niso dovolj poučeni o pogostih težavah mladostnikov, kot sta na primer depresija in motnje hranjenja. Mladi so podali oceno o dostopnosti drog. Rezultati kažejo, da so si mla- di enotni pri oceni, da so energijske pijače zelo lahko dostopne, kot lahko dostopne so označili tudi lepilo in hlapne snovi ter alkohol in cigareti. Kot srednje težko ocenjujejo dostopnost do marihuane, kot težje dostopno pa speed ali ecstasy ter kokain in heroin. Tovrstne raziskave nam nudijo tako vpogled v trenutno stanje kot tudi iz- hodišča za analizo potreb mladih v povezavi z načrtovanjem ustreznih vse- bin in oblik preventivnega dela. Naša praksa in rezultati raziskave nakazu- jejo potrebo po nudenju mladim možnosti za pogovore in po informiranju o pogostih težavah mladostnikov, in sicer v varnem okolju ter z vrstniškim pristopom, za kar v šolskem okolju zmanjkuje časa. Literatura Državni zbor. »Resolucija o Nacionalnem programu na področju pre- povedanih drog 2014–2020.« 2014. Accessed April 5, 2016. https:// 104 www.uradni-list.si/1/content?id=116966#!/Resolucija-o-Nacional- nem-programu-na-podrocju-prepovedanih-drog-2014-2020-%28ReN- PPD14-20%29. Krek, Milan, Ingrid Kristančič Šömen, and Aljoša Žabkar. »Mladi in pro- sti čas v Mestni občini Koper – Analiza terenske ankete.« Koper, 2014. Kristančič Šömen, Ingird, and Aljoša Žabkar. »Hiter posnetek stanja na področju uživanja in odnosa do psihoaktivnih substanc med mladost- niki v Kopru.« 2012. Kristančič Šömen, Ingrid, and Aljoša Žabkar. »Pitje alkohola na javnih površinah.« Hauba party, Red love party, Koper, October 3, 2014. Kristančič Šömen, Ingrid, and Aljoša Žabkar. »Pitje alkohola na javnih površinah.« Hauba party, Red love party, Koper, September 11, 2015. Stergar, Eva, and Tanja Urdih Lazar, Tanja. »Evropska raziskava o alkoho- lu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2011.« Ljublja- na: Univerzitetni klinični center in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 2014. Škvorc, Marjan, Stanislav Ivanuša, Maja Botulin Vaupotič, and Katarina Vaupotič. »Anketa o rabi alkohola in drugih drog.« Ormož: Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Or- mož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, 2013. Talič, Sanela, and Matej Košir. Priročnik na temo osnov preventive in vred- notenja preventivnih programov. Ljubljana: Inštitut za raziskave in ra- zvoj »Utrip«, 2014. 105 I V D N O R P O Pregled delovanja programov zmanjševanja R GE I B M škode na področju drog v Obalno-kraški regiji A I O N LN R NEKE in potrebe po novih programih SK O O- - MI Ines Kvaternik, Živa Žerjal G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN PA OS Problem NI J T Zmanjševanje škode na področju drog je paradigmatsko usmerjena politi- JI I I ka, ki predstavlja alternativo tako medicinskemu modelu obravnave odvi- snosti kakor tudi represivnemu modelu obravnave uporabnikov drog. Gre za učinkovito strategijo, ki jo ljudje uporabljamo na različnih področjih vsakodnevnega življenja, ko se srečujemo z nevarnimi ali ogrožajočimi situ- acijami, ki se jim ne moremo ali nočemo povsem izogniti. Koncept zmanj- ševanja škode se ravna po tem, kar je koristno glede zmanjšanja nepotreb- ne škode, ki nastaja ob uporabi drog, ne pa po moralnih in ideoloških vzor- cih, ter uvaja aktivno sodelovanje uporabnikov drog/programov v načrto- vanju učinkovitejših ukrepov. Obravnava uporabnikov drog v okviru kon- cepta zmanjševanja škode je delo z uporabniki drog, ki izhaja iz upošteva- nja njihovih potreb in interesov. Glavni cilji programov zmanjševanja ško- de, ki izhajajo iz Resolucije o nacionalnem programu na področju drog, so preprečevanje nastanka socialne in zdravstvene škode zaradi uporabe drog oz. zmanjšanje ter preprečevanje prenosa nalezljivih bolezni in s tem tudi nadaljnje slabšanje zdravstvenega in socialnega stanja oseb, ki uporabljajo droge. Za dosego omenjenih ciljev je treba zagotavljati kontinuiran razvoj in nadgradnjo mreže različnih programov zmanjševanja škode na celot- nem območju Slovenije, lažji dostop do programov zmanjševanja škode in do različnega informativnega gradiva ter omogočati razvoj različnih pro- gramov in kakovostnejše terensko delo z uporabniki drog. V prispevku bomo predstavili pregled delovanja programov zmanjševanja škode na področju drog, ki so namenjeni visoko tveganim uporabnikom prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji, z namenom ocene, ali so potre- be omenjenih uporabnikov pokrite v zadostni meri. 106 Metodologija Podatke smo zbrali s kvantitativnimi in kvalitativnimi raziskovalnimi me- todami. Podatke o uporabnikih, ki iščejo pomoč v programih zmanjševa- nja škode, smo zbrali s pomočjo anonimne ankete med visoko tveganimi uživalci drog, ki iščejo pomoč v omenjenih programih, ki jo izvajamo le- tno med uporabniki programov. Pregled obstoječega stanja ter informa- cijo o potrebah po novih programih pa smo pridobili z izvedbo fokusnih skupin med uporabniki ter zaposlenimi v programih zmanjševanja škode v Obalno-kraški regiji. Rezultati Na območju Obalno-kraške regije delujeta dva programa za zmanjševa- nje škode na področju drog. Programa izvajata nevladni organizaciji Dru- štvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT Koper (Društvo SVIT) in Društvo za pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim PO MOČ Sežana (Društvo PO MOČ). Društvo SVIT izvaja program ‚Delo z upo- rabniki prepovedanih drog in njihovimi svojci‘ na območju občin Koper, Izola in Piran, na terenu in v prostorih društva. Dejavnosti programa v prostorih društva so: dnevni center, razdeljevanje materialov, informa- tivne in svetovalne dejavnosti ter storitve, ki so namenjene vključevanju v druge programe obravnave, informativni pogovori s svojci, skupina svoj- cev ter skupina za samopomoč uporabnikov dnevnega centra. Izvajajo tudi dejavnost socialne preventive – mladinskega uličnega dela, informiranja ter izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. V letu 2015 so zabeležili 297 različnih uporabnikov programa. Društvo PO MOČ Sežana izvaja pro- gram ‚Podpora ljudem, ki imajo težave zaradi uživanja nedovoljenih drog in njihovim bližnjim‘ na območju občin Sežana, Komen, Divača, Hrpelje- -Kozina. Program izvajajo v dnevnem centru v prostorih društva, terensko delo pa se ne izvaja s terenskimi delavci, ampak gre za prost dostop do ste- rilnih materialov, ki jih lahko uporabniki brezplačno vzamejo v predpro- storih 3 lekarn. V letu 2015 so v dnevnem centru zabeležili 76 uporabnikov, ocena uporabnikov, ki koristijo storitve na terenu, pa je 80. Z izvedbo fokusnih skupin smo pridobili oceno potreb ter obstoječega sta- nja, tako s strani zaposlenih kakor tudi uporabnikov. Zaradi raznolikosti območja so uporabniki v društvih navajali nekoliko različne potrebe, obo- ji pa so izpostavili potrebo po strpnejšem odnosu zaposlenih, ki delujejo v okviru zdravstvene obravnave, po vzpostavitvi varne sobe za uporabo drog 107 ter večji angažiranosti vseh pristojnih služb za povečanje zaposljivosti upo- rabnikov. Zaključki Programi zmanjševanja škode naj bi si poleg zmanjševanja zdravstvenih posledic, ki nastanejo zaradi uporabe drog, prizadevali tudi za večjo social- no vključenost uporabnikov drog ter za njihovo aktivnejše sodelovanje pri načrtovanju ukrepov. Slednje namreč pospešuje njihovo socialno vključe- vanje, njihovo socialno kompetenco in posledično zmanjšuje vse vrste ško- de, ki jih povzroča uživanje drog. Rezultati ankete sovpadajo s potrebami, ki smo jih zaznali v fokusnih skupinah. Rezultati kažejo, da se populacija uporabnikov prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji stara in da so za- radi tega tudi resne zdravstvene težave vse prisotnejše. Oboji so izpostavi- li potrebo po zdravstvenih znanjih oz. zaposlitvi zdravstvenih sodelavcev v programih zmanjševanja škode. Da bi uporabnike omenjenih programov lahko ponovno vključili v skupnost, je potrebno razviti vlogo koordina- torja socialnovarstvenih storitev za uporabnike drog v skupnosti, vzposta- viti bivalne kapacitete za brezdomne uporabnike drog (od zavetišč do sta- novanjskih skupin in domov za stare), omogočiti vzpostavitev uporabni- ških iniciativ, preko katerih bi bili uporabniki slišani in upoštevani za ena- kopravne sogovornike pri načrtovanju ukrepov. Poleg tega bi bilo potrebno načrtovati ukrepe za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja uporabni- kov programov zmanjševanja škode – od ukrepov za alternativno prestaja- nje kazni zapora do ukrepov za aktivno vključevanje na trg dela. Literatura Bartlett, Robin, Laura Brown, Mona Shattell, Thelma Wright, and Lynne Lewallen. »Harm Reduction: Compassionate Care of Persons with Addictions.« Medsurg Nursing: Official Journal of the Academy of Me- dical-Surgical Nurses 22, no. 6 (2013): 349–58. Dekleva, Bojan, Jean-Paul C. Grund, and Dušan Nolimal. »Paradigma zmanjševanja škode v Sloveniji.« Mreža drog 2–4, no. 5 (1997): 5–8. Društvo PO MOČ Sežana. Accessed April 4, 2016. http://drustvo-pomoc. com/. Društvo SVIT: Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam. Accessed April 4, 2016. http://www.svit-kp.org/. 108 European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Accessed April 4, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. »Letno po- ročilo 2012: Stanje na področju problematike drog v Evropi.« 2012. Accessed August 9, 2014. www.emcdda.europa.eu/attachements.cfm/ att_190854_SL_TDAC12001SLC_.pdf Flaker, Vito, Jani Belin, Dragica Fojan, Vera Grebenc, Andrej Kastelic, and Tanja Rener. Živeti s heroinom I. Dr užbena konstrukcija uživalca drog. Ljubljana: Založba/cf*, 2002. Fojan, Dragica. »Zmanjševanje škode na področju drog.« Socialna peda- gogika 9, no. 2 (2005): 177–92. Kocmur, Dare. »Nizkopražni programi in zmanjševanje škode.« In Pro- blematika drog v Sloveniji 2005, 71–6. Ljubljana: Državni svet Republi- ke Slovenije, 2006. Kocmur, Dare. »Terensko delo kot možnost hitrejšega odziva in širje- nja dejavnosti na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog.« In Opolnomočenje NVO: Informiranje, znanje in povezovanje, edited by Matej Sande, 72–93. Ljubljana: Združenje DrogArt, 2012a. Kocmur, Dare. »Prepovedane droge in zmanjševanje škode – osnovna na- čela prakse in refleksije pojava.« In Zmanjševanje škode na področju pre- povedanih drog, edited by Ines Kvaternik. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 2012b. Kvaternik Jenko, Ines. Politika drog: pogledi uporabnikov in uporabnic. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2006. Kvaternik, Ines. »Oblikovanje politike do prepovedanih drog v Sloveni- ji.« In Zmanjševanje škode na področju prepovedanih drog, edited by Ines Kvaternik. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 2012. Kvaternik, Ines. »Programi zmanjševanja škode zaradi uporabe droge in razdeljevanje igel ter brizg.« In Nacionalno poročilo o stanju na področju drog 2015. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Kvaternik, Ines, Vera Grebenc, and Liljana Rihter. Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2008. Mejak, Vesna. »Doživljanje materinstva in potrebe po pomoči pri žen- skah, odvisnih od prepovedanih drog.« Master‘s degree, Univerza v Ljubljani, 2010. Resolucija o nacionalnem programi na področju drog (2014–2020). Urad- ni list RS 2014, št.25/2014. 109 Ti, Lianping, and Thomas Kerr. »The Impact of Harm Reduction on HIV and Illicit Drug Use.« Harm Reduction Journal 11, no. 1 (2014): 7. WHO. »Harm Reduction Approaches to Injecting Drug Use.« 2006. Accessed November 1, 2007. http://www.who.int/hiv/topics/harm/re- duction/en. WHO (Regional Office for Europe/Health in Prison Projects), Council of Europe (The Pompidou Group). Prisons, Drugs and Society: A con- sensus Statement on Priniciples, Policies and Practices. Bern: Alfa Con- ference Centre, 2001. Žiberna, Vid, Liljana Rihter, Polonca Jakob Krejan, Mateja Nagode, Si- mona Smolej, Beata Akerman, and Barbara Kobal Tomc. »Poroči- lo o zunanji evalvaciji programov socialne rehabilitacije zasvojenih.« 2011. Accessed April 4, 2016. http://www.zmanjsevanjeskode.si/file- admin/user_upload/Dokumenti/Izobrazevanja/Porocilo_zasvojen- soti_Zunanje_evalvacije_javnih_socialnovarstvenih_programov_s_ sklepi_anonimno.pdf. 110 I V D N O R Programi zmanjševanja škode P O R GE I B (»harm reduction«) v Republiki Hrvaški M A I O N LN R NEKE Ilinka Sardarević SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Program »Harm Reduction« se nanaša na ukrepe, ki imajo za cilj zmanj- J EGI EN šati škodo, povezano z uporabo drog, ne da bi bilo pri tem potrebno zman- PA OS jšanje njene uporabe (Wodak, 1994). Po Skupini za sodelovanje v boju pro- NI J T ti zlorabi drog in tihotapljenja drog (skupina Pompidou) je krovni izraz JI I I za posege, programe in politike, ki si prizadevajo za preprečitev, zmanj- šanje in ublažitev zdravstvene, družbene in ekonomske škode posamez- nikom, skupnosti in družbam, ki izhajajo iz uporabe psihoaktivnih snovi in vedenja odvisnikov, zmanjšanje škode in tveganj, povezanih z uporabo drog (angl. »harm reduction«). Gre za niz praktičnih strategij za zmanj- šanje negativnih posledic uporabe drog, vključno z varnejšo uporabo, orga- nizirano uporabo do abstinence. Strategije »harm reduction«1 usmerjene k uporabnikom drog. Nezakonita in zakonita uporaba drog je del našega sveta in hrvaški programi imajo za cilj zmanjšanje škodljivih posledic upo- rabe drog namesto ignoriranja ali obsojanja odvisnikov. S prihodom hero- ina na zahode trge in povečanjem njegove cene je zloraba drog postala vse bolj kriminalizirana, kar je začelo spreminjati politiko obravnave odvisni- kov. V državah zahodne Evrope se uvajajo metadonski programi, tako kot del hrvaških pristopov. V centrih, kamor so prihajali odvisniki, je bilo ugo- tovljeno, da uporaba skupne opreme lahko privede do nastanka okužbe in so zato tam pričeli z delitvijo čiste opreme za vbrizgavanje. Program zmanjševanja škode, ki vključuje delitev sterilne opreme, je zelo kontroverzen in je zato še vedno za številne nesprejemljiv v večini držav Evrope, še posebej pa v drugih delih sveta v razvoju. Šele epidemija okužb z virusom HIV med intravenskimi uživalci drog ob koncu 80-ih let v za- hodni Evropi ter konec 90-ih v vzhodni Evropi je alarmirala javnost in ustvarila pogoje za uvajanje programa nadomestnega zdravljenja odvisni- 1 Opomba prev. HR. 111 kov od heroina ter odpiranje centrov za razdeljevanje sterilne opreme za in- jiciranje drog. Začetki politike za zmanjševanje škode, povezane z zlorabo drog na Hr- vaškem, so se pojavili na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so v populaciji intravenskih uživalcev drog zaznali nevarnost širjenja virusa HIV/AIDS. Področje zmanjševanja škode je bilo v Republiki Hrvaški pokrito že s prvo »Nacionalno strategijo za zatiranje zlorabe opojnih drog v Republiki Hr- vaški« (v izvirniku: Nacionalna strategija suzbijanja zlouporabe opojnih droga u Republici Hrvatskoj), sprejeto leta 1996. Danes v Republiki Hr- vaški programe zmanjšanja škode izvajajo »Hrvaški Rdeči križ«2 in dru- štva »Terra«, »NE-odvisnost«3, »Let«, »Help«, »Inštitut«. Društvo Terra4 je neprofitna organizacija, ki združuje strokovnjake iz raz- ličnih področij in skozi svetovanja, izobraževanja, psihosocialno podporo in javno zagovorništvo dela na zmanjšanju socialne izključenosti ter izbolj- šanju zdravja lokalnih skupnosti, s posebnim poudarkom na področju du- ševnega zdravja. S programom »Zmanjšanje zdravstvenih in socialnih po- sledic uživanja drog« so začeli konec leta 2000. Osnovni cilj tega programa je tako varovanje zdravja zasvojenega prebival- stva kot tudi varovanje zdravja prebivalstva, ki z njimi prihaja (spolno) v stik, v smislu preprečevanja širjenja AIDS-a in drugih nalezljivih bolezni. Zato pomembnost in obseg dobro opravljenih programov precej presega- ta meje ene regije (županije) kot tudi meje Republike Hrvaške. Drugi cilj programa se naslanja na »Nacionalno strategijo za zatiranje zlorabe drog v Republiki Hrvaški«, ki hrvaški pristop vključuje kot eno od svojih treh načel delovanja. Populacija odvisnikov je težko dostopna socialnim inšti- tucijam, ki se ukvarjajo z omenjenim problemom, in sicer zaradi nezaupan- ja in negativističnega stališča odvisnikov do teh institucij, kar vodi v rast t. i. temnih številk populacije odvisnikov. Omenjeni program, ki se sreča s potrebami odvisnikov, ima priložnost, da se približa omenjeni popula- ciji in jo usmeri na tretmaje, ki jih ponuja naša skupnost. Ko se je poveče- valo število uporabnikov programa, so se pogosteje oglašali tudi starši, ki iščejo pomoč, in se je v društvu odprla svetovalnica za odvisnike in star- še. Ustvarjali smo mrežo sodelujočih institucij (»Center za preprečevanje 2 V izvirniku: »Hrvatski Crveni Križ«. 3 V izvirniku: »NE-ovisnost«. 4 V izvirniku: »Udruga Terra«. 112 in zunajbolnišnično zdravljenje zasvojenosti Reka«5), »Center za socialno varstvo Reka«6, komune, bolnišnice in druge organizacije. Naš sistemati- čen pristop in vključevanje sodelavcev povezanih strok kot zunanjih sode- lavcev je prispeval k novi kakovosti. Pojem socialne integracije kot nujnega sestavnega dela terapevtskega dela z odvisniki, skupaj s programi zmanjševanja škode in rehabilitacije, se v Ter- ri začenja s programom resocializacije. S spoštovanjem etičnega imperativa H. von Foerstera, »Vedno deluj tako, da povečuješ možnosti izbire«, smo se poskušali znebiti mnogih predsodkov, tabujev, prepričanj, omejitev in teorij, ki bi zmanjšali možnost izbire tako nam, terapevtom, kot tudi na- šim uporabnikom. Literatura Škrabalo, Marina, and Tea Škokić. »Terra – kratki pogled izvana; Izvještaj o evaluaciji Udruge Terra.« 2008. http://www.udrugaterra.hr. Wodak, Alex. The Harm Reduction Approach to Drug Control. Prince- ton, NY: Woodrow Wilson School of Public and International Affairs, 1994. Zovko, Siniša. »Utjecaj politike smanjenja šteta zlouporabe droga na promjenu zdravstvenog ponašanja intravenskih korisnika droga.« PhD diss., Sveučilište u Zagrebu, 2011. http://www.health.gov.bc.ca/prevent/pdf/hrcommunityguide.pdf. Accessed February 2, 2016. http://ecdc.europa.eu/en/publications/publications/20121130-risk-asses- sment-hiv-in-greece.pdf. Accessed February 7, 2016. 5 V izvirniku: »Centar za prevenciju i izvanbolničko liječenje ovisnosti Rijeka«. 6 V izvirniku: »Centar za socijalnu skrb Rijeka«. 113 I V D N O R P O Raziskovanje potreb resocializacije odvisnikov R GE I B M z območja Primorsko-goranske županije A I O N LN R NEKE SK Džejn Kazančić Kovačević, Sanja Filipović, O O Ljiljana Kordić, Snježana Božić - - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R OJ EGI EN PA V skladu s »Smernicami za psihosocialno zdravljenje odvisnosti od drog OS NI v zdravstvenem, socialnem in zaporniškem sistemu Republike Hrvaške« J T JI I I (2014) je pri zdravljenju odvisnikov, predvsem v njegovem psihosocialnem delu, nujen multidisciplinarni pristop zaradi celovitega in učinkovitejšega zdravljenja in rehabilitacije ter reintegracije zdravljenih odvisnikov v skup- nosti. Za namen prispevanja k izboljšanju zdravljenja je bila izvedena empirič- na raziskava o potrebah odvisnikov na področju Primorsko-goranske žu- panije. V raziskavi je sodelovalo 54 oseb: 43 moških in 11 žensk. Vsi sode- lujoči so bili uporabniki storitev treh organizacij: Učnega zavoda za javno zdravstvo1, PGŽ2, Probacijskega urada na Reki3, Ministrstva za pravosod- je in Društva za pomoč odvisnikom Vida4. Prevladujejo stari med 25 in 44 let (87,03 %). Največ sodelujočih ima končano srednjo triletno šolo. Nekaj manj kot polovica jih živi v zakonski zvezi, tretjina od njih so starši. Vzorec je bil namenski in odraža demografsko strukturo populacije odvisnikov od opiatov. V študiji je uporabljen vprašalnik, izdelan posebej za potrebe te študije: vsebuje pet demografskih vprašanj in dva sklopa z 31 lestvicami ocene o tem, kako pogosto imajo anketiranci potrebe po izbranih storitvah stro- kovnjakov in institucij ter kako pogosto dobijo te storitve na območju Pri- morsko-goranske županije. Potrebe so razdeljene v pet kategorij: zdrav- stvene potrebe – potrebe po pomoči in nasveti za preprečevanje ali zman- jšanje škode, povezani z uporabo drog, kot tudi za zdravljenje, da bi izbol- 1 V izvirniku: »Nastavni zavod za javno zdravstvo«. 2 V izvirniku: »Primorsko-goranska županija«. 3 V izvirniku: »Probacijski ured u Rijeci«. 4 V izvirniku: »Udruga za pomoć ovisnicima Vida«. 114 jšali telesno in duševno zdravje; posebne potrebe, povezane z zasvojenost- jo (z medicinskim zdravljenjem, nego in daljšo oskrbo v povezavi z upora- bo drog); stanovanjske potrebe po zatočišču in stanovanju; potrebe, pove- zane z zaposlitvijo – za usposabljanje za pridobivanje spretnosti, svetovan- je za povečanje motivacije, samozavesti in samospoštovanja kot tudi potre- be, povezane z dostopom do storitev, ki povečujejo možnosti zaposlovan- ja in zaposlitvenih možnosti; potrebe po intervencijah za obravnavanje ob- našanj, ki so civilne ali kazenske narave. S pomočjo petstopenjskih lestvic ocenjevanja sta bili izmerjeni frekvenca potrebe po storitvah in pogostost prejemanja storitev. Odgovori anketirancev so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati kažejo, da prevladujejo potrebe po sto- ritvah primarnega zdravstvenega varstva in potrebe po terapiji z zdravili. Pojavnost potreb kot tudi vrste potreb se spreminjajo glede na funkcijo or- ganizacije, v kateri se je izvajala raziskava. V skupini uporabnikov storitev Učnega zavoda za javno zdravstvo5 so najbolj izražene zdravstvene potre- be: za terapije z zdravili in psihološko testiranje, kjer bi odvisniki videli, česa so sposobni; med uporabniki Probacijskega urada6 – zdravstvene po- trebe, povezane s primarnim zdravstvenim varstvom in terapijo z zdravi- li; med uporabniki storitev Društva Vida7 – potrebe, povezane z zaposlo- vanjem: za storitve pomoči pri zaposlovanju z državno podporo in pri is- kanju zaposlitve. Pridobljeni rezultati so odraz organizacije sistema skrbi za odvisnike od drog na Hrvaškem. Največji obseg dosegajo zdravstvene inštitucije, ki predpisujejo in distribuirajo zdravila. Potreba po tovrstnih storitvah pri odvisnikih od drog je najpogostejša in v največji meri prepoznana. Potre- ba po pomoči pri zaposlitvi in povečanju kompetenc za zaposlovanje je bolj izražena, kot je pogostost zagotavljanja teh storitev oziroma dostopnost le- teh, kljub obstoju sistema, ki zagotavlja zaposlitev odvisnikov od drog pre- ko spodbujevalnih državnih ukrepov ter možnosti usposabljanja na račun Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport. Resocializacijske potrebe odvisnikov so nezadostno razvite. Potrebna sta nadaljnje izboljševanje sistema in razvijanje standardiziranih protokolov reintegracije ob povečanju učinkovitosti interdisciplinarnega in medsek- torskega dela vseh zainteresiranih stranmi. 5 V izvirniku: »Nastavni zavod za javno zdravstvo«. 6 V izvirniku: »Probacijski ured«. 7 V izvirniku: »Udruga Vida«. 115 Literatura »Izvješće o evaluaciji Projekta resocijalizacije ovisnika o drogama.« Zag- reb: Vlada Republike Hrvatske, Ured za suzbijanje zlouporabe droga, 2015. Katalinić, Dragica, and Andreja Huskić. »Izvješće o osobama liječenim zbog zlouporabe psihoaktivnih droga u Hrvatskoj u 2014. godini.« Zagreb: Hrvatski zavod za javno zdravstvo, 2015. »Nacionalna strategija suzbijanja zlouporabe droga u Republici Hrvats- koj za razdoblje 2012.–2017.« Zagreb: Vlada Republike Hrvatske, 2012. »Nacionalni akcijski plan suzbijanja zlouporabe droga u RH za razdoblje 2015.–2017.« Zagreb: Vlada Republike Hrvatske, 2015. Presta, Andrea. »Il Disturbo da Uso di Sostanze, rilievi clinici ed epi- demiologici in due Ser.T di Genova.« POL.it The Italian On-Line Psichiatric Magazine. Accessed December 23, 2015. http:// priory.com/ ital/dipendenze/andrea2009.htm. Registar liječenih ovisnika o psihoaktivnim drogama Primorsko-goranske županije (PGŽ) . Liječeni, novootkriveni i umrli ovisnici – Županija u razdoblju 2005.–2014. Rijeka: Nastavni zavod za javno zdravstvo Pri- morsko-goranske županije, 2015. »Smjernice za psihosocijalni tretman ovisnosti o drogama u zdravstve- nom, socijalnom i zatvorskom sustavu.« Zagreb: Vlada Republike Hr- vatske, Ured za suzbijanje zlouporabe droga, 2014. »The 2009 Mental Health and Addiction Community Needs As- sessment.« Southwestern Healthcare, Inc. Accessed Decem- ber 28, 2015. http://www.southwestern.org/wp-content/upload- s/2013/. ./2009-Full-Report1.pdf. 116 I V D N O R Nekemične zasvojenosti P O R GE I B – preventivne strategije M A I O N LN R NEKE Urška Stepanek, Mirna Macur SK O O- - MI G KR O ČNE R A ANSKI ŠKI ZASV ŽU R O Med nekemične zasvojenosti štejemo igre na srečo, problematično rabo in- J EGI EN terneta, zasvojenost s hrano, kleptomanijo, zasvojenost z odnosi oz. zalju- PA OS bljenostjo, s seksualnostjo, zasvojenost s športom, z delom in nakupova- NI J T njem. Naštete zasvojenosti imajo podobne značilnosti kot zasvojenost s JI I I prepovedanimi ali dovoljenimi snovi na mnogih področjih; fenomenolo- škem, komorbidnostno, genetsko in nevrobioloških mehanizmov ter od- ziva na zdravljenje (Grant idr., 2010). V primeru nekemičnih zasvojenosti posameznik ni zasvojen s snovjo, temveč z vedenjem ali občutkom, ki ga početje prinaša. Telesnih znakov, značilnih za zasvojenosti z drogami, v primeru nekemičnih zasvojenosti ni, vseeno pa raziskovalci nekemičnih zasvojenosti trdijo, da je odtegnitveni sindrom podoben tistim, ki jih pri- naša zasvojenost od alkohola in drog (Alvi idr., 2012). Za razliko od odraslih, ki svoja odločitve sprejemajo zase, imajo za prepre- čevanje nekemičnih zasvojenosti (na primer problematične rabe interne- ta) pri mladih pomembno vlogo šole, kulturne ustanove in starši, saj lahko s spremljanjem in z omejevanjem uporabe interneta ter poučevanjem mla- dih in otrok o varni uporabi interneta zasvojenost preprečijo ali vsaj odlo- žijo. Na področju preventivnih dejavnosti je za nekemične zasvojenosti prvi in zelo pomemben korak ozaveščanje o tem, kaj nekemične zasvojenosti so, prepoznavanje njihovega obstoja in posledic, ki jih te zasvojenosti predsta- vljajo za posameznika in za družbo. Pri tem imata kategorizacija in uradno priznanje nekemičnih zasvojenosti pomembno vlogo (Grant idr., 2010), saj omogočata učinkovito implementacijo novih in izboljšavo obstoječih preventivnih strategij ter zdravljenja. Podobno kot pri preventivi prepovedanih drog, so tudi pri nekemičnih zasvojenostih pomembni specializirani programi, namenjeni (predvsem) mladostnikom. Na mednarodni ravni so za področje preventive podane 117 smernice za oblikovanje preventivnih strategij in programov s strani raz- ličnih akterjev in snovalcev politik, med katerimi je tudi Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti1; le-ti v svojih priročnikih nudijo okvir za izvajanje kakovostne preventive na področju drog in nekemičnih za- svojenosti. Sprejetje in delovanje v skladu s standardi služi izboljšanju pre- ventivnih praks na področju univerzalne preventive in preventive zasvoje- nosti. Mlade lahko izobraževanje v programih pouči o opozorilnih zna- kih za nastop zasvojenosti (dejavniki tveganja) ter okrepi varovalne dejav- nike. Taki programi pripomorejo k zgodnjem odkrivanju ter zajezitvi bo- lezni. Pomembno vlogo pri tem ima učenje socialnih veščin, sproščanja in krepitve samopodobe (Grant idr., 2010). V Sloveniji zavedanje o obstoju nekemičnih zasvojenostih in nujnosti preventive prodira počasi. Zgleden primer je Mestna občina Ljubljana (MOL), ki sofinancira v različnih deležih tematsko različne preventivne programe na področju univerzalne preventive za cele skupine oziroma raz- rede otrok in mladostnikov v MOL. MOL sofinancira tudi programe za otroke in mladostnike s težavami psihosocialnega prilagajanja in/ali s teža- vami v odnosu do psihoaktivnih snovi ter drugih oblik zasvojenosti, ki se izvajajo v javnih zavodih ali izven njih, kakor tudi preventivne programe, namenjene posameznim otrokom in mladostnikom, kjer obstoji povečano tveganje za razvoj različnih vrst zasvojenosti, s poudarkom na prekomer- nem igranju računalniških iger, iger na srečo, spletni pornografiji ter dru- gih vrstah zasvojenosti z družabnimi omrežji. V ta del spadajo tudi pre- ventivni programi izobraževanja in usposabljanja staršev in/ali družin ot- rok in mladostnikov, še posebej preventivni programi, usmerjeni v odgo- vorno potrošništvo, programi preprečevanja zasvojenosti z igrami na srečo in/ali igranjem računalniških iger in/ali spletno pornografijo, preventivni programi preprečevanja motenj hranjenja in samopoškodovanja, progra- mi preprečevanja nasilja na spletnih forumih in/ali mobilnega ustrahova- nja (»cyberbullying«), preventivni programi, ki so usmerjeni k dvigu za- vesti o spletni varnosti in učenju spletne pismenosti ter programi prepreče- vanja zasvojenosti z družabnimi omrežji (Javni razpis za sofinanciranje pre- ventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni obči- ni Ljubljana, 2016). 1 European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA). 118 Literatura Alavi, Seyyed Salman, Masoud Ferdosi, Fereshte Jannatifard, Mehdi Esla- mi, Hames Alaghemandan, and Mehrdad Setare. »Behavioral Addiction versus Substance Addiction: Correspondence of Psychiatric and Psychological Views.« International Journal of Preventive Medicine. 3, no. 4 (2012): 290–4. American Society of Addiction Medicine. 2016. http://www.asam.org/ quality-practice/definition-of-addiction. Brotherhood, Angelina, Harry R. Sumnall, and The Prevention Standards Partnership. »European Drug Prevention Quality Standards (working document).« EMCDDA Manual. Luxembourg. Publications Office of the European Union, 2011. Grant, Jon E., Marc N. Potenza, Aviv Weinstein, and David A. Gorelick. »Introduction to Behavioral Addictions.« The American Journal of Drug and Alcohol Abuse 36, no. 5 (2010): 233–41. Griffiths, Mark. »Classification and Treatment of Behavioural Addicti- ons.« Nursing in Practice 82 (2015): 44–6. Mestna občina Ljubljana. »Javni razpis za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Lju- bljana.« 2016. http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/ predsolska-vzgoja-izobrazevanje/razpisi/99715/detail.html. Mitchell, James E., Melissa Burgard, Ron Faber, Ross D. Crosby, and Ma- tina de Zwaan. »Cognitive Behavioral Therapy for Compulsive Buying Disorder.« Behaviour Research and Therapy 44, no. 12 (2006): 1859–65. Petry, Nancy M., Yola Ammerman, Jaime Bohl, Anne Doersch, Heather Gay,. Ronald Kadden, Cheryl Molina, and Karen Steinberg. »Cogniti- ve-Behavioral Therapy for Pathological Gamblers.« Journal of Consul- ting and Clinical Psychology 74, no. 3 (2006): 555–67. Slovar slovenskega knjižnega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?na- me=sskj_testa&expression=preventiva&hs=1. Teng, Ellen J., Douglas W. Woods, and Michael P. Twohig. »Habit Re- versal as a Treatment for Chronic Skin Picking: A Pilot Investigati- on.« Behavior Modification 30, no. 4 (2006): 411–22. Toneatto, Tony, and Rosa Dragonetti. »Effectiveness of Community-Ba- sed Treatment for Problem Gambling: A Quasi-Experimental Evalua- tion of Cognitive-Behavioral vs. Twelve-Step Therapy.« The American Journal on Addictions 17, no. 4 (2008): 298–303. 119 Yau, Yvonne H. C. , and Marc N. Potenza. »Gambling Disorder and Other Behavioral Addictions: Recognition and Treatment. « Harvard Re- view of Psychiatry 23, no. 2 (2015): 134–46. 120 Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji IPregled stanja i trendova uporabe droga i nekemijskih ovisnosti u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji I P U O D R R Pregled prevalencije korištenja droga I O M B GE I NEKE O u Obalno-kraškoj regiji i rizičnih ponašanja A R LN SK mladih O-G O- O KR MI Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Uvod J J T I I I Istraživanje ESPAD (European School Survey Project on Alcohol and Ot- her Drugs) europsko je istraživanje o uživanju droga i alkohola kod sred- njoškolaca iz država koje sudjeluju u istraživanju. Istraživanje se ponavlja svake četiri godine zbog čega je pogodno za dobivanje podataka i praće- nje trendova u četverogodišnjim vremenskim razdobljima. Glavni su ci- ljevi istraživanja pridobiti podatke o uporabi svih droga među srednjoš- kolcima u Sloveniji koje smo obradili posebno za Obalno-krašku regi- ju, odrediti trend uporabe najčešće korištenih droga te ispitati stavove i značajke životnih okolnosti anketiranih srednjoškolaca koje mogu utjecati na uporabu droga. Materijal i metode Ciljna populacija regijskog istraživanja 2011. godine bili su srednjoškolci, rođeni 1995. godine koji su u školskoj godini 2010/11 bili upisani u 1. razre- de srednjih škola. U europsko istraživanje uključilo se 3 180 srednjoškolaca iz Slovenije. U regijskom istraživanju sudjelovale su sve srednje škole Obal- no-kraške regije. Ukupno je bilo uključeno 977 srednjoškolaca iz Obal- no-kraške regije, od toga 505 mladića (M) i 472 djevojki (Ž). Upitnik istra- živanja ESPAD 2011. obuhvaćao je 59 pitanja. Odabrali smo i analizirali odgovore povezane s namjerom i ciljem istraživanja. Za unos i obradu po- dataka koristili smo statistički program SPSS i Microsoft Excel. Rezultati i rasprava Brojni čimbenici mogu utjecati na uporabu droga u populaciji mladih: od- nosi s roditeljima i prijateljima, način korištenja slobodnog vremena, škol- 125 ski uspjeh te slika o sebi i samopoštovanje. U rezultatima smo dobili brojne razlike između spolova. Mladići su se češće svakodnevno bavili sportom i igrali računalne igrice te češće igrali na automatima za igru za novac. Dje- vojke su češće čitale knjige, bavile se svojim hobijima i zabavljale se vani s prijateljima. Djevojke su u većem udjelu izjavljivale da bez problema dobi- vaju toplinu i podršku od roditelja, dok su mladići u većem udjelu izrazili dobru sliku o sebi i samopoštovanje. Kod uporabe droga i stavova o drogama pokazale su se brojne razlike iz- među spolova, kao i između različitih godina istraživanja. Osim duhana i alkohola, najčešće korištena droga bila je kanabis (marihuana ili hašiš). Godine 2011. nismo pronašli razlike među spolovima u udjelu anketira- nih učenika koji su koristili kanabis u bilo kojem periodu dosadašnjeg ži- vota ili specifično u zadnjih 30 dana. Mladići su u većem udjelu u odnosu na djevojke probali kanabis u mlađim godinama (do 12. godine starosti). Usporedba 2007. i 2011. godine pokazala je da je korištenje kanabisa među mladićima i djevojkama ostala na približno jednakoj razini, no pronađena je negativna promjena u stavovima prema korištenju droga. Godine 2011. dolazi do porasta udjela anketiranih mladića i djevojaka koji su odgovorili da redovno pušenje kanabisa (marihuane ili hašiša) ne predstavlja rizik ili predstavlja samo mali rizik za nanošenje štete samom sebi. Na drugom mjestu po učestalosti korištenja droga bilo je udisanje hlaplji- vih sredstava, ljepila i razrjeđivača da bi se nadrogirali. Rezultati pokazuju da je uporaba drugih droga tijekom bilo kojeg perioda u njihovom dosadašnjem životu ( ecstasyja, čarobnih gljiva, LSD-a, amfeta- mina, GHB-a, kokaina, heroina, cracka, tableta za smirenje) u niskim po- stocima, u najvećem udjelu pri korištenju čarobnih gljiva. Zaključak Iz rezultata istraživanja proizlazi potreba za preventivnim programima smanjenja uporabe droga među mladima. Iz »Rezolucije o nacionalnom programu na području zabranjenih droga 2014–2020« (u izvornom obli- ku: »Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog014–2020«) jasno je da se programi odvijaju u sklopu izvanškolskih aktivnosti, u školama ili lokalnim zajednicama. Iz literature proizlazi da su preporučeni sadržaji preventivnih programa, prije svega davanje informa- cija i razvijanje socijalnih vještina. Važna je također dostupnost programa za mlade, njihove roditelje i učitelje. 126 U dokumentu Nacionalnog programa je izložen problem pomanjkanja evaluacije postojećih preventivnih programa. Literatura Buhler, Anneke, and Johannes Thrul. Prevention of Addictive Behaviours. Luxsembourg : Publications Office of the European Union, European Monitoring Centre for Drugs and Drugs Addiction, 2015. ESPAD – The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs. 2016. Accessed February 15, 2016: http://www.espad.org/. »Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020.« Uradni list Republike Slovenije št 25/2014. Ljubljana: 2014. Stergar, Eva, Vesna Pucelj, and Nina Scagnetti. ESPAD Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Lju- bljana: Urad za droge, 2005. Sučić Vuković, Marina, Irena Majcan Kopilović, and Eva Stergar. ESPAD Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladi- no, Zdravstvena regija Koper 2007. Koper: Zavod za zdravstveno var- stvo Koper, 2008. 127 I P U O D R R I O Pojavnost i kretanje ovisnosti o psihoaktivnim M B GE I NEKE O A drogama u Republici Hrvatskoj R LN SKO-G O- Marina Kuzman O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Ovisnost o psihoaktivnim tvarima dugi je niz godina bila jedina vrsta ovi- NIJ J T snosti koja je privlačila pozornost javnosti, zahtijevala organizirani multi- I I I sektorski pristup u sprječavanju nastajanja i posljedica kao i značajne resur- se u suzbijanju proširenosti i neželjenom utjecaju na pojedince i društvo. U posljednjim godinama se opaža neočekivan porast broja, vrste i raspoloži- vosti novih psihoaktivnih tvari u Europi. Samo u 2014. godini sustav ra- nog upozoravanja EMCDDA izvijestio je o 101 novoj tvari. Kako su sastav- nice tih droga tvari koje se mogu legalno uvoziti, nije moguća niti kontro- la proizvodnje ni potrošnje. Za uspjeh i naglo širenje tog rastućeg tržišta ključna je mogućnost otvorene, legalne prodaje u specijaliziranim dućani- ma kao i na internetu. Udio aktivne tvari je u tim sredstvima nepoznat, a moguće su ozbiljne posljedice i intoksikacija. Praćenje pojave i kretanja broja i značajki osoba koje su ovisnici ili konzu- menti ilegalnih tvari ključan je podatak za svaku zemlju koja želi prove- sti strategije i mjere prevencije i suzbijanja nastanka i posljedica ovisnosti. Iako se problem ovisnosti prosuđuje s mnogih aspekata – od adolescentnog eksperimentiranja, legalnih i socijalnih problema, teškoća obrazovanja, za- pljena i dr., jedini pouzdani harmonizirani kriterij koji se u rutinskom pri- kupljanju podataka može kontinuirano pratiti je broj onih koji se liječe u sustavu zdravstva ili u nekoj od nevladinih udruga i organizacija. U Repu- blici Hrvatskoj značajke liječenih ovisnika prate se niz godina putom sre- dišnjim Registrom osoba liječenih zbog zlouporabe psihoaktivnih droga u Hrvatskom zavodu za javno zdravstvo. Podaci se prikupljaju iz bolničkih ustanova (hospitalizirani i ambulantno liječeni pacijenti) te iz specijalizira- nih službi za prevenciju ovisnosti iz županijskih zavoda za javno zdravstvo, a pristižu i iz većine terapijskih zajednica koje provode tretman ovisnika. Osobe se u specifičnoj aplikaciji individualno identificiraju i sve prijave bo- ravka i/ili tretmana se na državnoj razini akumuliraju i omogućavaju in- 128 dividualizirano praćenje. Podaci se koriste i za »Nacionalni informacijski sustav za droge« te ispunjavanje obaveza prema Europskoj agenciji za pra- ćenje droga (European Monitoring Center for Drugs and Drug Addiciti- on) i to za indikatore tretmana ovisnosti, zaraznih bolesti povezanih s ovi- snošću, smrti zbog ovisnosti te problematične uporabe droga. Tijekom 2014. godine u zdravstvenim ustanovama Republike Hrvatske registrirano je 7 812 osoba liječenih zbog zlouporabe psihoaktivnih dro- ga, što odražava stabilizaciju ukupnog broja liječenih u posljednjih neko- liko godina. U tretmanu je bila 841 nova osoba, što također ukazuje na rel- ativno stabilan trend ulazaka u liječenje. Heroinska ovisnost u postupnom je i kontinuiranom padu te je novih heroinskih ovisnika bilo 205, a to je u odnosu na posljednje desetljeće četverostruko smanjenje – u 2000. godi- ni bilo je registrirano 1 009 novih heroinskih ovisnika. Zadržavanje u sus- tavu liječenja razvidno je i iz prosječne dobi ovisnika koja je i za žene i za muškarce iznad 33 godine. Sustav tretmana ovisnosti u Hrvatskoj teme- ljen je na izvanbolničkom zbrinjavanju i skrbi, kontinuiranom provođenju postupaka i zajedničkom djelovanju obiteljske medicine i specijaliziranih službi u zavodima za javno zdravstvo. Na bolničkom liječenju bilo zbog detoksikacije bilo zbog komorbiditeta bilo je 1 189 ovisnika. Najizraženi- ji problemi zlouporabe psihoaktivnih droga su na području Zadarske, Is- tarske, Šibensko-kninske, Primorsko-goranske, Splitsko-dalmatinske, Du- brovačko-neretvanske županije te Grada Zagreba. Najviše je onih koji po- moć traže zbog heroinske ovisnosti (75,9 %). Prosječne dobi faza ovisnič- kog ponašanja u onih koji su postali heroinski ovisnici godinama se u Hr- vatskoj ne mijenjaju: prosječna dob prve uporabe psihoaktivnog sredstva je oko 16 godina, prvog uzimanja heroina oko 20 godina (obično pušenjem ili ušmrkavanjem); nepunu godinu nakon toga (oko 20,8 godina) slijedi prvo intravensko uzimanje heroina, a na liječenje se dolazi 5 ili više godina na- kon toga. Sustav tretmana dobro je organiziran, stabilan i obuhvaća, pre- ma procjenama provedenim različitim preporučenim metodama, više od 50 % potencijalnih korisnika odnosno konzumenata ili ovisnika o heroi- nu. Za druga ovisnička ponašanja koja ne rezultiraju zahtjevima za liječe- nje, nužno je provesti daljnje kvalitativne i kvantitativne analize u općoj i posebnim populacijama. Hrvatski adolescenti s marihuanom eksperimen- tiraju nešto manje od europskog prosjeka, ali su vrlo skloni pijenju i opija- nju. Trendovi sve veće prisutnosti sintetičkih psihostimulativnih sredsta- 129 va izazovi su ne samo za epidemiološko praćenje nego i za buduće preven- tivne mjere i aktivnosti. Literatura EMCDDA. High-Risk Drug Use Epidemiological Indicator. http://www. emcdda.europa.eu/activities/hrdu. Glavak Tkalić, Renata, Geran-Marko Miletić, Jelena Maričić, and Anja Wertag. »Zlouporaba sredstava ovisnosti u općoj populaciji – istraži- vačko izvješće.« Zagreb: Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, 2012. Hibell, Björn, Barbro Andersson, Thoroddur Bjarnason, Salme Ahlström, Olga Balakireva, Anna Kokkevi, and Mark Morgan. »The 2011 ES- PAD Report.« Stockholm: The Swedish Council for Information on Alcohol and Other Drugs, Council of Europe, Pompidou Group, 2012. Katalinić, Dragica, and Andreja Huskić. »Izvještaji o osobama liječenim zbog zlouporabe psihoaktivnih droga u Hrvatskoj.« Zagreb: Hrvat- ski zavod za javno zdravstvo. http://www.hzjz.hr/sluzbe/sluzba-za-epi- demiologiju/odjel-za-nadzor-i-istrazivanje-ne-zaraznih-bolesti/od- sjek-za-pracenje-ovisnosti-s-registrom-osoba-lijecenih-zbog-zloupora- be-psihoaktivnih-droga/. Kuzman, Marina, Dragica Katalinic, and Martina Markelic. »Pharma- cotherapy in the Addiction Treatment – Similarities And Differen- ces.« In Abstract Book ISAM Conference, 21. Geneva. Terzić, Senka. »Analiza komunalnih otpadnih voda: inovativni pristup za praćenje trendova zlouporabe droga.« Interno izvješće. Zagreb: In- stitut Ruđer Bošković, 2015. Zdravstveno-statistički ljetopis Grada Zagreba za 2012., 2013., 2014. godinu. Zagreb: Nastavni zavod za javno zdravstvo »Dr. Andrija Štampar«. http://www.stamapr.hr. 130 I P U O D R R Inovativne metode procjene potrošnje droga I O M B GE I NEKE O praćenjem koncentracije metabolita ilegalnih A R LN SK droga u otpadnim vodama O-G O- O KR MI Paula Žurga RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Zlouporaba ilegalnih droga na svjetskoj i na lokalnoj razini ima višestru- J J T I I I ke zdravstvene, socijalne i ekonomske posljedice. Pouzdana identifikacija i kvantifikacija, koja je u suvremeno doba usavršena, omogućuje precizno praćenje promjena u ponudi i potražnji ilegalnih supstanci u realnom vre- menu čime i suzbijanje zlouporabe istih postaje učinkovitije. Zuccato i suradnici 2008. godine predložili su metodu kojom će se moći preciznije procijeniti ukupna potrošnja droge na nekom području te da oruđe za tu namjenu bude praćenje koncentracije metabolita ilegalnih dro- ga u otpadnim vodama. Naime, ilegalne droge i njihovi metaboliti konti- nuirano dospijevaju u otpadne vode humanom ekskrecijom. Istraživanja su pokazala da su neke ilegalne droge vrlo stabilne te se teško uklanjaju ti- jekom obrade otpadne vode. Upravo stabilnost metabolita ilegalnih droga u vodenom mediju čini metodu procjene potrošnje droga iz rezultata ana- lize otpadnih voda upotrebljivom u forenzičke svrhe. Na ovaj način kon- zumacija droga može se procijeniti iz podataka o koncentraciji metabolita droga u netretiranoj otpadnoj vodi, protoku vode kroz pročišćivač na ko- jem se vrši uzorkovanje, broju stanovnika koji žive na području s kojeg na pročišćivač dotječe otpadna voda, brzini ekskrecije pojedinih metabolita u urin i procjenama o veličini pojedinačne doze (Metcalfe i sur., 2010). Opsežno istraživanje iz 2011. godine (Thomas i sur., 2012) obuhvatilo je analizu podataka dobivenih analizom otpadnih voda u 19 europskih gra- dova uključujući i glavni grad Hrvatske. U navedenoj studiji uspoređivano je opterećenje sustava javne odvodnje ilegalnim drogama i njihovim meta- bolitima tijekom jednotjednog razdoblja. Objavljeni rezultati uglavnom su se slagali sa službenim podatcima o prevalenciji te dodatno ojačali koncep- 131 ciju prema kojoj analiza biomarkera u otpadnim vodama daje objektivne podatke o potrošnji droga u realnom vremenu. Prema rezultatima Thomasa i sur., potrošnja kokaina bila je znatno viša u središnjoj i zapadnoj Europi, od njegove potrošnje u sjevernoj i istočnoj Europi. Rezultati MDMA-a ( ecstasy) pokazali su najveću potrošnju u Ni- zozemskoj, a metamfetamina u Finskoj. Najveća potrošnja kanabisa bila je zabilježena u Amsterdamu. Tjedni obrazac potrošnje kokaina i MDMA-a pokazivao je, očekivano, značajan skok u dane vikenda u usporedbi s osta- lim danima u tjednu. U Hrvatskoj su dosad najobuhvatniju studiju o koncentraciji metaboli- ta ilegalnih droga u otpadnoj vodi izradili znanstvenici s Instituta Ruđer Bošković iz Zagreba. Njihov model uzorkovanja uključivao je prikupljanje 24-satnih uzoraka sirove otpadne vode na centralnom pročišćivaču gra- da Zagreba tijekom dvaju razdoblja od po 9 uzastopnih dana, u proljeće i ljeto, kao i dva puta tjedno (utorkom i nedjeljom) tijekom devet uzasto- pnih tjedana u razdoblju od travnja do lipnja 2009. Usporedbom rezulta- ta istraživanja sa sličnim istraživanjima u zapadnoj Europi, uočena je razli- ka u obrascu uporabe najčešćih droga: kokaina, heroina i kanabisa. U Za- grebu je procijenjena količina potrošnje heroina dvaput veća od potrošnje kokaina, dok u zapadnoj Europi potrošnja kokaina višestruko nadmašuje potrošnju heroina. Također, potrošnja amfetamina i MDMA-a znatno je niža nego u drugim europskim gradovima, dok je potrošnja kanabisa u ve- likoj mjeri usporediva s njegovom potrošnjom drugdje u Europi (Terzić i sur., 2010). Nastavni Zavod za javno zdravstvo PGŽ jedan je od partnera u projektu »Cjelovit pristup liječenju te socijalnoj i ekonomskoj reintegraciji ovisnika o drogama«. Uzorci prikupljeni na centralnom pročišćivaču grada Rijeke analizirat će se na tekućinskom kromatografu s tandem masenom spektro- metrijom najnovije generacije, koju odlikuje visoka osjetljivost i pouzdana identifikacija. Cilj je ustanoviti obrasce potrošnje ilegalnih supstanci i te- rapeutskih opijata tj. ukupnju potrošnju navedenih supstanci na području grada Rijeke kao i tjedne oscilacije istih. Literatura Metcalfe, Chris, Kathryn Tindale, Hongxia Li, Angela Rodayan, and Vi- viane Yargeau. »Illicit Drugs in Canadian Municipal Wastewater and 132 Estimates of Community Drug Use.« Environmental Pollution 158, no. 10 (2010): 3179–85. Terzić, Senka, Ivan Senta, and Marijan Ahel. »Illicit Drugs in Wastewater of the City of Zagreb (Croatia) – Estimation of Drug Abuse in a Tran- sition Country.« Environmental Pollution 158, no. 8 (2010): 2686–93. Thomas, Kevin, Lubertus Bijlsma, Sara Castiglioni, Adrian Covaci, Erik Emke, Roman Grabic, Félix Hernández, Sara Karolak, Barbara Kaspr- zyk-Hordern, Richard H. Lindberg, Miren Lopez de Alda, Axel Meierjohann, Christoph Ort, Yolanda Pico, José B. Quintana, Mal- colm Reid, Jörg Rieckermann, Senka Terzic, Alexander L.N. van Nuijs, and Pim de Voogt. »Comparing Illicit Drug Use in 19 European Cities through Sewage Analysis.« Science of Total Environment 432 (2012): 432–9. Zucchato, Ettore, Chiara Chiabrando, Sara Castiglioni, Renzo Bagna- ti, and Roberto Fanelli. »Estimating Community Drug Abuse by Wastewater Analysis.« Environmental Health Perspectives 116, no. 8 (2008): 1027–32. 133 I P U O D R R I O Smrtnost zbog neposrednog utjecaja M B GE I NEKE O A zabranjenih droga u Obalno-kraškoj regiji R LN SKO-G O- Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NIJ J T Uvod I I I Sukladno preporukama Europskog centra za praćenje droga i ovisnosti o drogama (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction – EMCDDA), u Sloveniji se prate podaci o neposrednim i posrednim slu- čajevima smrti zbog uporabe zabranjenih droga. Prema podacima nacio- nalnih izvještaja, neposredna smrtnost zbog zabranjenih droga u Obal- no-kraškoj regiji bila je viša nego u većini ostalih regija. Cilj članka je pri- kazati stanje na području neposredne smrtnosti zbog zabranjenih droga u Obalno-kraškoj regiji u razdoblju od deset godina te usporediti dobive po- datke sa slovenskim prosjekom. Materijal i metode Podaci o smrti zbog zabranjenih droga sakupljaju se s pomoću liječničkog izvještaja i obrasca DEM-2. Anonimni podaci uključuju se u zbirku umr- lih na Nacionalnom institutu za javno zdravlje1. Neposredne smrti zbog zabranjenih droga obuhvaćaju, prije svega, trovanje zabranjenim drogama. Mogu biti opredijeljena kao samoubojstva, slučajne smrti ili trovanja pri kojima nije moguće odrediti namjeru. Posredne smrti zbog uporabe dro- ga odnose se na smrti korisnika droga, gdje je kao uzrok smrti identifici- rana neka druga bolest ili stanje, a uporaba droga navedena je kao dodatni uzrok. U članku smo se ograničili na prikaz smrti zbog neposrednog utje- caja zabranjenih droga. U prikazu smo, zbog malog broja podataka, spojili podatke petogodišnjih vremenskih razdoblja, 2005.–2009. te 2010–2014. Pri podacima o stanovništvu za prvo petogodišnje vremensko razdoblje koristili smo podatke iz 2007. godine pomnožene s 5, u drugom petogo- 1 U izvornom obliku: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 134 dišnjem razdoblju koristili smo podatke iz 2012. godine pomnožene s 5. Za izračun starosno standardiziranih stupnjeva smrtnosti koristili smo Eu- ropsku standardnu populaciju. Rezultati i rasprava Rezultati u Obalno-kraškoj regiji pokazali su slično stanje kao u cijeloj Slo- veniji. Muškarci su češće umirali zbog trovanja zabranjenim drogama od žena. Od zabranjenih droga na prvom mjestu bio je heroin kao uzrok smr- tonosnog trovanja. Zbog malog broja slučajeva, prikazivanje podataka te karakteristike dobivenih podataka su ograničeni, a interpretacija u nekim segmentima problematična. Zaključak Za prikazivanje zdravstvenog stanja i zdravstvenih poteškoća osoba koje su ovisne o zabranjenim drogama podaci o smrtnosti zbog trovanja zabranje- nim drogama nedovoljno su osjetljivi. Zbog toga je potrebno prikazati re- zultate kohortnog istraživanja praćenja smrtnosti osoba ovisnih o droga- ma na nivou regije. Literatura Beynon, Carol, and Jim McVeigh, Ayesha Hurst and Adam Marr. »Ol- der and Sicker: Changing Mortality of Drug Users in Treatment in the North West of England.« International Journal of Drug Policy 21, no. 5 (2010): 429–31. Bird, Sheila M., Sharon J. Hutchinson, and David J. Goldberg. »Drug Re- lated Deaths by Region, Sex and Age Group per 100 Injecting Drug Users in Scotland 2000–01.« The Lancet 362, no. 9388 (2003): 941–4. EMCDDA European Drug Report 2015. http://www.emcdda.europa.eu/ edr2015. Evans, Jennifer L., Judith I. Tsui, Judith A. Hahn, Peter J. Davidson, Paula J. Lum, and Kimberly Page. »Mortality Among Young Injection Drug Users in San Francisco: A 10-Year Follow-Up of the UFO Study.« Ame- rican Journal of Epidemiology 175, no. 4 (2012): 302–8. Fugelstad, Anna, Anders, and Gunnar Agren. »Long-Term Mortality and Causes of Death among Hospitalized Swedish Drug Users.« Skandi- navian Journal of Public Health 42, no. 4 (2014): 364–9. 135 Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Nacionalno poročilo 2014 o sta- nju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji.« Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Accessed March 15, 2016. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/nacional- no_porocilo_o_stanju_drog_2014.pdf. 136 I P U O D R R Nove psihoaktivne tvari I O M B GE I NEKE O A u Sloveniji R LN SKO-G Milan Krek O- O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI U posljednjim se godinama u EU-u javljaju nove psihoaktivne supstance A OS NI (NPS) koje su često slične zabranjenim drogama. Prodaju se u »specijali- J J T I I I ziranim« trgovinama ili na internetu, a neke su dostupne preko nezako- nitih prodavača zabranjenih droga. Često su označene oznakama koje go- vore da »nisu namjenjene za ljude« s namjerom da se zaobiđe zakonodav- stvo (Evropska komisija, 2011). Te se tvari pojavljuju pod različitim imeni- ma kao što su: designer drugs, legal highs, herbal highs, bath salts, reseaech chemicals, laboratory agents. Zajedničko je tim tvarima da ih isprva ne mo- žemo pronaći među zabranjenim supstancama jer nisu uvrštene na listu zabranjenih droga nastalu prema međunarodnoj konvenciji iz 1961. i 1971. (NPS – New psychoactive substances, 2012). Ujedinjeni narodi NPS su razvrstili u sljedeće grupe: stimulante, opioide, sintetičke kanabinoide, se- dative i hipnotike, disocijativne droge te klasične halucinogene droge (In- ternational Drug Control Conventions). U 2014. godini u državama člani- cama EU-a bilo je 8 343 oduzema kationona, 29 395 sintetičkih kanabinoi- da i 10 699 oduzema ostalih novih sintetičnih tvari (EU Drug Markets Re- port, 2015). U Sloveniji je 2014. godine otkriveno i identificirano 59 različi- tih NPS-a, od toga je bilo 38 spojeva otkrivenih po prvi puta u Sloveniji, 9 je bilo potpuno novootkriveno na svjetskoj razini. U posebnoj akciji poli- cija je preko interneta kupila 32 forenzična uzorka, od kojih 20 % nije bilo ispravno deklarirano (Drev, 2016). Iz perspektive javnog zdravlja to pred- stavlja veliku opasnost jer ljudi koriste droge za koje ne znaju što su zapravo i kakve posljedice mogu imati na njihovo zdravlje. Na slovenskom su pro- storu posljednjih godina nastale velike promjene na području droga, na tr- žište su počele dolaziti nove droge. Na terenu su najčešće prisutni NPS-ovi iz skupine katinona koji su problematični prije svega zbog toga što se brzo razvije želja za ponovnom 137 uporabom. Druga velika skupina novih droga na slovenskom prostoru pri- pada sintetičkim kanabinoidima koji imitiraju učinke konoplje, ali su ti učinci obično puno jači te djeluju kraće. Nažalost, uporaba sintetičkih ka- nabinoida nosi sa sobom iznimno visoke rizike. Dodatna prepreka je da ih se postojećim testovima ne može dokazati (Sande i sur., 2016). Podaci iz Eurobarometra iz 2014. koji su obuhvatili populaciju mladih u dobnoj skupini 15–24 godina, pokazali su da 92 % svih ispitivanih u EU-u, nika- da u životu nije probalo nove psihoaktivne tvari; 4 % je koristilo NPT pri- je više od 12 mjeseci; 3 % ih je koristilo te tvari u zadnjih 12 mjesecih i 1 % u posljednjih 30 dana. Većina je dobila NPS od prijatelja (68 %), 27 % od pre- prodavača, 10 % u specijaliziranim trgovinama i samo 3 % preko interne- ta. Slovenci su u studiji Eurobarometra uvršteni među tri države koje ima- ju jednu od najvećih stopa korištenja NPS-a. Prema tom istraživanju, NPS nikada u životu nije probalo 87 % ljudi, 6 % je koristilo NPS prije više od 12 mjeseci, 4 % ih je koristilo NPS u zadnjih 12 mjeseci i 3 % u posljednjih 30 dana (»Young People and Drugs«, 2014). U populaciji osoba 15–64 godina NPS je u Sloveniji, bar jednom u životu, koristilo 0,6 % pojedinaca. Prosječna starost pri prvoj uporabi novih psi- hoaktivnih supstanci u Sloveniji 2012. godine iznosila je 21 godinu. Pojedi- naca koji su već nekada u svojem životu probali NPS je prema spolu u Slo- veniji bilo 0,9 % muških i 0,3 % ženskih ispitanika, što je ujedno i statistič- ki značajna razlika između spolova. U dobnoj skupini 15–24 godina (1,8 %) udio onih koji su bar jednom u životu probali NPS statistički je zna- čajno veći nego u dobnoj skupini 35–44 godina (0,4 %), 45–55 godina (0,1 %) i 55–64 godina (0,1 %). Udio onih koji su bar jednom u životu proba- li NPS je statistički značajno veći u dobnoj skupini 25–34 godina (1,0 %) nego u dvjema najstarijim skupinama. Među školarcima (2,0 %) i nezapo- slenim (1,6 %) stanovnicima udio uporabe NPS-a bar jednom u životu sta- tistički je značajno veći nego među aktivnim stanovništvom (0,3 %). Udio onih koji su bar jednom u životu probali NPS je među stanovnicima gu- sto naseljenih područja (1,3 %) statistički značajno veći nego kod stanov- nika srednje (0,4 %) i rijetko naseljenih područja (0,5 %). Kod stanovni- ka zapadne Slovenije (0,9 %) bilježimo statistički značajno veći udio upo- rabe novih psihoaktivnih tvari bar jednom u životu, nego kod stanovnika istočne Slovenije (0,3 %). U Obalno-kraškoj regiji NPS je bar jednom u ži- votu koristilo NPS 0,9 % stanovnika u starosti od 15–64 godina. Veći udio onih koji su probali NPS nalazimo samo još u Osrednjoj statističnoj regi- 138 ji (1,2 %) i u Notranjsko-kraškoj regiji (1,6 %) (Koprivnikar i sur., 2015). Si- stem ranog otkrivanja droga koji su ustanovili EMCDDA i EUROPOL djeluje i na slovenskom prostoru. Pomoću dobro razvijene mreže praćenja novih tvari te ranog informiranja o novim tvarima, brzo dobijemo infor- macije i jednako tako brzo ih posredujemo stručnoj javnosti (Drev, 2016). Na slovenskom prostoru identificirane NPS-ove, Ministarstvo za zdravlje1 redovno uvrštava na listu zabranjenih droga. Zabranom omogućujemo po- liciji i carini da te tvari oduzmu i provedu adekvatan prekršajni ili kazneni postupak protiv osobe ili kriminalnog udruženja koje proizvodi ili distri- buira konkretno NPS (»Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog«, 2014). Uporaba NPS je kako u svjetovnom tako i u europskom i slovenskom pro- storu nešto novo, na što države nemaju još uvijek dovoljno zadovoljavaju- ćih odgovora, zbog čega nemaju ni dovoljno razvijenih mjera koje bi poslje- dično mogle smanjiti uporabu NPS-a i smanjiti štetu koju uzrokuju NPS- ovi. Pojavnost NPS-a zbog stalnog nastajanja NPS-a teško je pratiti ade- kvatnim mjerama. Obalno-kraška regija pripada opterećeniji regiji na po- dručju uporabe NPS-a, zato je potrebno u regiji razviti nove inovativne pristupe na području praćenja pojavnosti i traženja novih načina preven- cije uporabe i tretmana ovisnika o NPS-u te razvijati nove pristupe na po- dručju smanjenja ponude, pri čemu je potrebno posebnu pozornost nami- jeniti preprodaji NPS-a internetom. Literatura Drev, Andreja, ed. Stanje na področju drog v Sloveniji 2015. Ljubljana: Na- cionalni inštitut za javno zdravje, 2016. »EU Drug Markets Report.« Luxembourg: Publication Office of the European Union, 2016. European Commission. »Young People and Drugs.« Report. Flash Euro- barometer 401 – TNS Political & Social. 2014. http://ec.europa.eu/pub- lic_opinion/flash/fl_401_en.pdf. Evropska komisija. »Sporočilo komisije evropskemu parlamentu in Sve- tu.« COM(2011)689. Bruselj: Evropska komisija, 2011. International Drug Control Conventions. UNODC. 2016. http://www. unodc.org/. Koprivnikar, Helena, Maja Zorko, Andreja Drev, Marjetka Hovnik Kerš- manc, Ines Kvaternik, and Mirna Macur. Uporaba tobaka, alkohola in 1 U izvornom obliku: Ministrstvo za zdravje. 139 prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. Elec- tronic edition. NPS – New Psychoactive Substances. UNODC. 2012. http://www.unodc. org/drugs. Sande, Matej, Mina Paš, Simona Šabič, and Klara Nahtigal. Uporaba no- vih snovi v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. »Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.« Uradni list RS. 45/2014. 2014. 140 I P U O D R R Nove psihoaktivne tvari I O M B GE I NEKE O i prateći izazovi A R LN SK u Hrvatskoj O-G O- O KR MI Dijana Jerković RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Nove psihoaktivne tvari predstavljaju pojavu koja posljednjih 20-ak godi- J J T I I I na privlači pažnju sve većeg broja znanstvenika, stručnjaka i kreatora po- litika. Riječ je o spojevima koji oponašaju učinke klasičnih droga, a koji nisu obuhvaćeni UN-ovom »Jedinstvenom konvencijom o opojnim dro- gama« iz 1961. godine niti UN-ovom »Konvencijom o psihotropnim tva- rima« iz 1971. godine (Council of the European Union, 2005; UNODC, 2015). Na tržištu se nalazi veliki broj skupina novih psihoaktivnih tvari, a među najčešće identificiranim spominju se sintetski kanabinoidi i sintet- ski katinoni (EMCDDA/Europol, 2015; Evans-Brown i sur., 2015; UNO- DC, 2015). Proizvodi koji sadrže nove psihoaktivne tvari nerijetko se kri- vo deklariraju te se prodaju putem Interneta i u specijaliziranim trgovina- ma, tzv. smart shopovima kao legal high proizvodi, istraživačke kemikali- je, nadopune prehrani te dizajnerske droge i lijekovi (Brandt, King i Evans- Brown, 2014; EMCDDA/Europol, 2015; Evans-Brown i sur., 2015). Na svjetskoj razini ne postoji sustavno praćenje novih psihoaktivnih tvari, dok je u Europskoj uniji 2005. godine temeljem Odluke Vijeća 2005/387/ JHA (Council of the European Union, 2005, 32) ustrojen europski sustav ranog upozoravanja u slučaju pojave novih psihoaktivnih tvari (King i Se- defov, 2007). U okviru ovog sustava identificirano je preko 450 novih tva- ri, među kojima su 134 sintetska kanabinoida (EMCDDA, 2015). Posljednjih nekoliko godina pojava novih psihoaktivnih tvari bilježi se i u Hrvatskoj, stoga je Vlada Republike Hrvatske u studenom 2007. godi- ne usvojila »Protokol o Sustavu ranog upozoravanja u slučaju pojave no- vih psihoaktivnih tvari u Republici Hrvatskoj« koji omogućuje pravovre- menu razmjenu informacija o novim pojavama među svim relevantnim di- onicima. Glavni izvor informacija predstavljaju podaci o identificiranim 141 novim psihoaktivnim tvarima Ministarstva unutarnjih poslova. Uz to, pa- žnja se posvećuje i praćenju interneta i smart shopova, provedbi istraživa- nja uporabe novih psihoaktivnih tvari, prikupljanju podataka iz zdravstve- nog sustava te informacijama programa smanjenja šteta. Jedan od temelj- nih odgovora na ovu pojavu uključuje stavljanje navedenih tvari na »Po- pis droga, psihotropnih tvari i biljaka iz kojih se može dobiti droga te tva- ri koje se mogu uporabiti za izradu droga« ( Narodne novine 10/2016), što je u nadležnosti Ministarstva zdravlja. Nadalje, pravovremeno informira- nje partnera »Sustava ranog upozoravanja« postiže se mjesečnim izvješći- ma te omogućavanjem pristupa »Bazi novih psihoaktivnih tvari« koja je ustrojena pri Uredu za suzbijanje zlouporabe droga. S obzirom na to da je riječ o nedovoljno istraženim pojavama čija se dina- mika na tržištu mijenja velikom brzinom i koje predstavljaju javno-zdrav- stvene rizike (EMCDDA/Europol, 2015), potrebno je promišljati, planira- ti i provoditi odgovarajuće odgovore u području smanjenja ponude i potra- žnje ovih tvari. Uz zakonsku kontrolu i onemogućavanje/reguliranje nji- hove prodaje u specijaliziranim trgovinama, osobito je važno usmjeriti se na smanjenje šteta i zdravstvenih rizika povezanih s novim psihoaktivnim tvarima, kao i na istraživanja čimbenika koji doprinose njihovom konzu- miranju. Literatura Brandt, Simon D., Leslie A. King, and Michael Evans-Brown. »The New Drug Phenomenon.« Drug Testing and Analysis 6, no. 7–8 (2014) 587– 97. Council of the European Union. »Council Decision 2005/387/JHA of 10 May 2005 on the Information Exchange, Risk-Assessment and Control of New Psychoactive Substances,OJ L 127, 20. 5. 2005.« 2005. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addi- ction/Europol. »EMCDDA/Europol 2014 Annual Report on the Implementation of Council Decision 2005/387/JHA.« Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2015. Evans-Brown, Michael, Anna Gallegos, William Francis, Rachel Christie, Andrew Cunningham, Joanna Sekula, Anabela Almeida, and Roumen Sedefov. »New Psychoactive Substances in Europe. An Update from the EU Early Warning System.« EMCDDA. Luxembourg: Publicati- ons Office of the European Union, 2015. 142 King, A. Leslie, and Roumen Sedefov. »Early-Warning System on New Psychoactive Substances. Operating Guidelines.« EMCDDA. Luxem- bourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2007. Minisarstvo zdravlja. »Popis droga, psihotropnih tvari i biljaka iz kojih se može dobiti droga te tvari koje se mogu uporabiti za izradu droga.« Narodne novine, October, 2016. United Nations Office on Drugs and Crime (UNODC). »World Drug Report.« New York: United Nations, 2015. Vlada Republike Hrvatske. »Protokol o Sustavu ranog upozoravanja u slučaju pojave novih psihoaktivnih tvari u Republici Hrvatskoj.« 2007. https://drogeiovisnosti.gov.hr/dokumenti/10?page=1&tag=-1&ti- p2=&Datumod=&Datumdo=&pojam=protokol. 143 I P U O D R R I O Zabranjene tvari u sportu u Sloveniji M B GE I NEKE O A te u Obalno-kraškoj regiji R LN SKO-G O- Milan Krek O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Doping u sportu označava uporabu tvari i postupaka koje su zabranile NIJ J T međunarodne i nacionalne sportske institucije. Uporaba određenih tvari I I I i postupaka štetna je za čovjekov organizam i zato sve sportske organiza- cije pokušavaju zaštititi sportaše od njihovih štetnih nuspojava. Radi se prije svega o tvarima koje sportašima daju određenu prednost nad ostali- ma, tako da sportašu povećaju sposobnost za postizanje boljih rezultata. Na taj se način krši sportska etika te također šteti zdravlju. S uzimanjem dopinga je ozbiljno povezano i poticanje na uzimanje, davanje i propisiva- nje tih sastojaka te omogućavanje uživanja i preprodaje istih (Osredkar, 2003). Većina zabranjenih tvari u sportu uzrokuje ozbiljne nuspojave, po- sebno kada se koristi više takvih tvari istovremeno, u visokim dozama i dugo vremena. Dugoročne posljedice teško je predvidjeti, ali su vjerojat- no još teže kod genetskog dopinga u kojem se utječe na genetski materi- jal, s ciljem da sportaš dobije bolje natjecateljske sposobnosti. Naše da- našnje znanje o šteti koju uzrokuje doping vjerojatno je samo vrh ledene gore te ćemo većinu posljedica vjerojatno otkriti tek u budućnosti. Spor- taši koriste veće količine zabranjenih tvari nego je otkriveno u istraživa- njima, zato su posljedice koje evidentiramo u istraživanjima puno manje nego su zapravo kod sportaša (Birzniece, 2015). Odnos prema dopingu među obiteljskim liječnicima je negativan, a njegovo poznavanje vrlo sla- bo i većina želi na tom području djelovati preventivno (Backhouse i Mc- Kenna, 2011). Istraživanje na francuskim liječnicima opće prakse poka- zalo je da ih 87 % misli da je doping štetan i 80 % da je doping vrsta ovi- snosti; 37 % dobilo je u posljednjih godinu dana upit o dopingu od svo- jih pacijenata; samo 34 % bilo je upoznato s novijim zakonom o dopingu. Većina (82,5 %) ih je u upitniku izrazila mišljenje da su postojeće metode preveniranja dopinga neučinkovite. Većina (55 %) je izrazila mišljenje da su upravo mladi najveća meta dopinga. 2 % liječnika izrazilo je mišljenje 144 da bi propisalo zabranjene tvari u sportu, ako bi to zahtjevalo zdravstve- no stanje sportaša. Budući da su liječnici važni, kako s vidika propisiva- nja zabranjenih tvari tako i s vidika otkrivanja i prevencije dopinga, tre- baju veću osposobljenost za to područje, kako bi bili uspješniji u preveni- ranju dopinga (Laure, 2002). 2. srpnja 1992. je Slovenija ratificirala protu- dopinšku konvenciju Vijeća Europe, koja je na snagu stupila 1. rujna 1992. S ratifikacijom te konvencije Slovenija se obvezala da će ispunjavati njene odredbe. Godine 1995. u Sloveniji smo donijeli novi zakon o sportu koje- mu je bio dodan član koji propisuje da sportaši, organizatori ili priređi- vači natjecanja, izvođači godišnjeg programa i nadležni zdravstveni rad- nici poštuju odredbe europske konvencije protiv dopinga te odredbe Me- đunarodnog olimpijskog odbora (»Zgodovina boja proti dopingu v Slo- veniji«, 2016). Godine 1996. Slovenija je ustanovila prvu nacionalnu antidopinšku ko- misiju (Osredkar, 2003). Godine 2007. prihvatila je u Državnom parla- mentu1 »Međunarodnu konvenciju protiv dopinga u sportu«. Konvenci- ja obvezuje države potpisnice da će zakonskim i drugim mjerama izvodi- ti aktivnosti na području preveniranja uporabe zabranjenih tvari u spor- tu (Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi prepove- danih snovi v športu, 2007). Slovenija je u Kaznenom zakonu2 iz 2008. godine u 186. i 187. članku opredijelila kaznena djela neopravdane proi- zvodnje i prometa nedozvoljenim tvarima u sportu i njihovim prijašnjim supstancama. Po tom Kaznenom zakonu, kazneno je djelo također na- govaranje na uzimanje tih tvari te davanje tvari drugoj osobi, kao i da- vati na korištenje prostore u kojima se te tvari uživaju (Kazenski zako- nik Republike Slovenije, 2008). Slovenski olimpijski odbor3 2010. godi- ne prihvatio je protudopinški pravilnik koji na nacionalnom nivou pred- stavlja pravni okvir programa prevencije dopinga u sportu te definira go- dišnji plan testiranja na nacionalnom nivou, izvođenje programa testira- nja, upravljanje rezultatima i dvostupanjski disciplinski postupak. Slo- venija je na temelju međunarodnih konvencija protiv dopinga (»Europ- ska konvencija protiv dopinga 1989« i UNESCO 2005) dužna osigura- ti i sljedeće aktivnosti: osigurati uvjete za ustanovljenje neovisne nacio- nalne protudopinške organizacije, poticati programe obrazovanja, osvje- šćivanja i informiranja, poticati znanstveni i istraživački rad u otkrivanju 1 U izvornom obliku: Državni zbor. 2 U izvornom obliku: Kazenski zakonik. 3 U izvornom obliku: Olimpijski komite Slovenije. 145 novih tehnika dopinga, smanjiti uporabu zabranjenih tvari i postupaka, prevenirati nedozvoljenu trgovinu dopinškim sredstvima, u kvalitativ- nom smislu jačati postupke dopinških kontrola, osigurati učinkovitost sankcija donošenih protiv kršitelja (oduzimanje javnih financijskih sred- stava), jačati sudjelovanje s nacionalnim i međunarodnim organizacija- ma. Godine 2013. ustanovljena je neovisna Slovenska antidopinška orga- nizacija (SLOADO) kao nasljednica Nacionalne antidopinške komisije koja osim testiranja obavlja i druge važne zadatke, kao što su osvještava- nje sportaša i građana o opasnosti dopinga, određivanje iznimaka kod te- rapijske uporabe, osposobljavanje stručnjaka licenciranim seminarima za izvođenje različitih zadataka u okviru nadzora i sudjelovanja u međuna- rodnim projektima (»Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji«, 2016). Iz izvješća SLOADO-a može se vidjeti da se broj izvedenih testiranja u Sloveniji iz godine u godinu povećava (Tablica 1). Tablica 1: Broj pregleda sportaša na prisutnost zabranjenih tvari u sportu od 2011. do 2015. (izvor: Godišnja izvješća4 SLOADO). Godina Broj ukupnih pregleda Broj pregleda urina Broj pregleda krvi 2011. 278 216 62 2012. 219 210 9 2013. 404 402 2 2014. 370 352 18 2015. 546 453 93 Ukupno 1831 1633 184 FIFA (Međunarodna nogometna organizacija) redovno testira registrira- ne sportaše te je s tim ciljem ustanovila poseban odjel. Iz Tablice 2 vidi se da je značajno povećala broj testova na godinu u razdoblju od 2005. do 2012. godine. U tih osam godina primjenila je 230 482 testova, od kojih je pozitivnih na zabranjene tvari u sportu bilo 752 ili 0,33 %. Od 230 482 te- stova, na kanabinoide bilo je pozitivnih 318 (0,14 %) testova i na anabolič- ne steroidne hormone 93 (0,04 %). Na neke ostale zabranjene tvari u spor- tu pozitivnih je bilo 341 (0,15 %) test (Dvorak, 2014). 4 U izvornom obliku: Letna poročila. 146 Tablica 2: Broj testova koje je primjenila FIFA u pojedinoj godini od 2005. do 2012. godine i postotak pozitivnih testova koji su rezultirali disciplinskim mjerama za sportaše (Dvorak, 2014). Ukup- 2005. 2006. 2007. 2008. 2009. 2010. 2011. 2012. no Broj testova 23478 25707 28131 33445 32526 30398 28587 28008 230 482 Broj pozitiv- 76 89 103 82 72 105 119 106 752 nih testova Postotak 0,32 % 0,35 % 0,36 % 0,36 % 0,22 % 0,35 % 0,42 % 0,38 % 0,33 % Od 2009. godine na dalje u Sloveniji primijećujemo i broj kaznenih djela povezanih sa zabranjenim tvarima u sportu, u skladu s 186. i 187. člankom Slika 1: Broj kaznenih djela s područja zabranjenih tvari u sportu na 100.000 stanovni- ka pojedine regije po 186. i 187. članku Kaznenog zakona Slovenije u razdoblju od 2009. do 2015. Kaznenog zakona Republike Slovenije. Prema podacima slovenske policije od 2009. do 2015. godine bilo je zabilježenih 170 kaznenih djela s područ- ja proizvodnje i preprodaje zabranjenih tvari u sportu odnosno prosječno 34 kaznena djela na godinu. 147 U Obalno-kraškoj regiji od 2009. do 2015. zabilježenih je 15 kaznenih djela s područja proizvodnje i preprodaje zabranjenih tvari u sportu. Na prosto- ru Slovenije u razdoblju 2009.–2015. otkriveno je takvih 8 kaznenih djela na 100 000 stanovnika. U Obalno-kraškoj regiji u istom razdoblju otkri- veno je 13 kaznenih djela na 100 000 stanovnika. Po broju kaznenih dje- la zbog zabranjenih tvari u sportu, na 100 000 stanovnika pojedine regi- je, gustoća je takvih kaznenih djela najveća u Podravskoj i Spodnje posav- skoj regiji, slijedi Obalno-kraška regija s 13,3 kaznenih djela na 100 000 sta- novnika (Slika 2). U skladu sa stručnim smjernicama SLOADO-a, potrebno je redovno izvoditi testiranja sportaša, u isto vrijeme aktivno osvješćivati opću jav- nost i sportaše o opasnostima zabranjenih tvari u sportu. Potrebno je tako- đer uvesti obrazovanja s tog područja u školu i sportska društva te isto tako i među laike, da uspostavimo uvjete koji će prevenirati uporabu zabranje- nih tvari u sportu i omogućiti pravovremeno prepoznavanje njihove upo- rabe u sportu. Zdravstvena služba u regiji mora biti pažljivija prema upo- rabi dopinga kod rekreativnih i aktivnih sportaša. U toj namjeri smisleno bi bilo dodatno obrazovati liječnike u osnovnom zdravstvu kako bi prepo- znali doping kod rekreativnih kao i kod aktivnih sportaša te pravovreme- no i pravilno reagirati. Osim toga potrebno je u skladu s postojećim kaznenim zakonodavstvom, aktivno otkrivati i kažnjavati proizvođače i preprodavače tvari te trenere i druge koji omogućavaju uporabu zabranjenih tvari u sportu te ih adekvat- no kazniti s ciljem da se smanji proizvodnja i ponuda te uporaba zabranje- nih tvari u sportu. Obalno-kraška regija po broju otkrivenih kaznenih dje- la s tog područja pripada slovenskom vrhu, zbog čega su aktivnosti na tom području značajne u kontekstu očuvanja javnog zdravlja u regiji i preveni- ranja uporabe nedozvoljenih tvari u sportu. Literatura Backhouse Susan H., and Jim McKenna. »Doping in Sport: A Rewiew of Medical Practitioners‘ Knowledge, Attitudes and Belifes.« Internatio- nal Journal of Drug Policy 22, no 3 (2011): 198–202. Birzniece Vita. »Doping in Sport: Effects Harm and Misconceptions.« Internal Medicine Journal 45, no. 3 (2015): 239–48. 148 Dvorak, Jiri, Martial Saugay, and Yannis P. Pitsiladis. »Challenges and Threats to Implementing the Fight against Doping in Sport.« British Journal of Sports Medicine 48, no. 10 (2014) 807–9. Kazenski zakonik Republike Slovenije. Uradni list, št. 55/2008. 2008. Laure, P., C. Bisinger, and T. Lecef. »General Practitioners and Doping in Sport: Attitudes and Exeperiences.« British Journal of Sports Medicine 37, no. 4 (2003): 335–8. Olimpijski komite Slovenije. »Število športnikov po panogah.« 2016. http://www.olympic.si/. Osredkar, Joško. »Doping, kaj je to in kdaj?« Medicinski razgledi 42 (2003): 369–99. »Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014 –2023.« Uradni list RS št. 26/2014. 2014. SLOADO – Slovenska antidoing organizacija. »Zgodovina boja proti do- pingu v Sloveniji.« 2016. Dostopno na: http://www.sloado.si/kategori- ja/zgodovina-slovenija. »Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi prepovedanih snovi v športu.« Uradni list RS št. 113/2007. 2007. 149 I P U O D R R I O Doping i droga u Hrvatskoj M B GE I NEKE O A R LN SK Uroš Šuljić O-G O- O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN Tijelo ovlašteno za borbu protiv dopinga u Hrvatskoj je Hrvatski zavod za P EGI A OS toksikologiju i antidoping (HZTA) koji djeluje od kraja 2010. godine. NI Doping definiramo kao primjenu tvari koje pripadaju različitim skupina- J J T I I I ma farmakološki aktivnih tvari i nedozvoljenih postupaka čija primjena nije dozvoljena i protivi se etici u sportu i medicini. Jednostavnije rečeno, doping je zlouporaba lijekova u svrhu poboljšanja sportaševe izvedbe. Međutim doping ili konkretnije rečeno zlouporaba lijekova, nije prisutan samo u sportu, on je prisutan u raznim drugim profesijama i životu opće- nito. Droga u sportu Često se poistovjećuje doping i droga, droga kao i doping stvara neku vrstu ovisnosti, međutim što se sportaša tiče droge ne bi imale i nemaju učinak u pozitivnom smislu, one ne poboljšavaju izvedbu sportaša. Upravo obrnu- to. Od droga kod sportaša susrećemo kokain koji je prisutan kao stimulans (koji će povećati budnost i želju za nadmetanjem, a smanjiti umor) te kana- binoide – marihuanu često zvanu i »rekreacijska droga«. Tko, kada i kako testira sportaša u Hrvatskoj? Dopinške kontrole i testiranja sportaša moraju se odvijati u skladu s Ko- deksom i Međunarodnim standardom za testiranje i istrage. Sportaši koji se natječu na međunarodnoj ili nacionalnoj razini mogu biti testirani bilo kad i bilo gdje. Akreditirani dopinški kontrolori (prethodno posebno obu- čeni) provode testiranja. Koraci dopinške kontrole: • odabir sportaša, • obavješćivanje, • javljanje u postaju dopinške stanice, • odabir posude za uzimanje urina, 150 • prikupljanje uzorka, • odabir spremnika za urin, pakiranje, • mjerenje specifične težine, • ispunjavanje formulara, • slanje uzorka u laboratorij. Doping u Hrvatskoj Za 2015. godinu možemo reći da je bila godina skandala, dopinga i korup- cije. Ipak osnovni cilj Službe za borbu protiv dopinga Hrvatskog zavoda za toksikologiju i antidoping (HZTA) je stalno djelovanje na zaštiti osnov- nih prava sportaša da sudjeluju u sportu bez dopinga i da na taj način pro- movira zdravlje, pravednost i jednakost za sve sportaše. Prvog siječnja 2015. godine na snagu je stupio novi »Svjetski antidopinški kodeks«, a donese- ni su i novi međunarodni standardi kao obvezni dokumenti za sve zemlje potpisnice UNESCO-ove »Konvencije«. U 2015. godini ukupno je provedeno 500 dopinških kontrola (250 na na- tjecanju, 250 izvan natjecanja). U testiranja je bilo uključeno 29 različitih sportova. Pozitivnih je bilo 6 dopinških testova. Prevencija dopinga i edukacija Svake godine sve se više radi na prevenciji dopinga. HZTA provodi čitav niz aktivnost radi postizanja što boljih rezultata. Program edukacije pro- vodi se po školama i sportskim klubovima, a od 2014. godine predavači HZTA-e uključili su se i u nastavu dodiplomskog studija Medicinskog fa- kulteta u Zagrebu sudjelovanjem u održavanju izbornog predmeta »Do- ping i antidoping« studentima četvrte godine medicine te u nastavu na doktorskom studiju Kineziološkog fakulteta u Zagrebu. HZTA je također oformila i Savjetovalište za antidoping i racionalnu far- makologiju. Isto tako već niz godina (osam) izdaje se magazin pod nazi- vom NE!DOPINGU koji je jako dobro prihvaćen među sportašima i oso- bama povezanim sa sportom. Program edukacije koji se provodi u Hrvatskoj osmišljen je tako da osigu- rava svim zainteresiranim sportašima i njihovim oraganizacijama pravo- dobne i stručne informacije o pitanjima dopinga. Ciljane skupine su različite: od reprezentativaca i sportaša A-kategorije, re- gistriranih klubova, nacionalnih sportskih saveza, liječnika, odvjetnika, sudaca, studenata, te djece osnovne i srednje škole. 151 Zaključak S većim brojem testiranja bilo bi i više pozitivnih dopinških slučajeva. Me- đutim, izuzetno je važno poznavati sportove i koje bi to zabranjene tvari mogle pomoći u pojedinom sportu. Tako se može osmisliti inteligentno testiranje, a usput i odrediti broj potrebnih testiranja. Doping je kao svoje- vrsna zaraza, sve više se širi i Hrvatska nije izdvojena od tog trenda. Literatura Antidoping – HZTA. Accessed February 8, 2016. http://www.antido- ping-hzta.hr/. Dikić, Nenad. 100 pitanja o dopingu. Beograd: Nenad Dikic, 2007. Hrvatski zavod za toksikologiju i antidoping. Accessed February 5, 2016. http://www.hzt.hr/. 152 I P U O D R R Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih infekcija I O M B GE I NEKE O HIV-virusom i AIDS-om u Sloveniji A R LN SKO-G Kaja Božič, Boris Kopilović O- O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI Korištenje i porast uživanja zabranjenih droga veliki je socijalno-medicin- A OS NI ski problem posvuda u svijetu, a ovisnost je multidisciplinarni i globalni J J T I I I problem. Korisnici zabranjenih droga pripadaju skupini s visoko rizičnim ponašanjem za inficiranje HIV-om zbog dijeljenja i ponovnog korištenja pribora za injekciranje, kao i spolnih odnosa bez zaštite. Kod povećanog broja infekcija među intravenskim korisnicima zabranjenih droga, zaraza HIV-om može s širiti do opće populacije spolnim odnosom bez zaštite. Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih infekcija s HIV-om Epidemiološko praćenje infekcije s HIV-om, izvodi se na Nacionalnom in- stitutu za javno zdravlje1 u skladu s temeljnim odredbama Zakona o zdrav- stvenoj djelatnosti2 (ZZDej – Ur. list RS br. 23/2005, 14/2013) i sloven- skom Strategijom prevencije i upravljanja zaraze HIV-om (u izvornom obliku: »Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV) za raz- doblje 2010–2015« (»Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/aidsa 2010–2015«, 2009). Praćenje se temelji na redovnom prikuplja- nju, obradi i posredovanju podataka o prijavljenim primjerima. Prijava i posredovanje adekvatnih podataka o zaraznim bolestima u skladu su sa za- konskim (ZZPPZ – Uradni list RS br. 65/2000, ZNB-UPB1 – Uradni list RS br. 33/2006) i izvršnim odredbama (Pravilnik o prijavi nalezljivih bole- zni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje: Uradni list RS št. 16/1999). »Za osiguravanje dobre usporedivosti podataka o pri- javljenim primjerima, koriste se definicije za potrebe epidemiološkog pra- ćenja i upotrebljavaju standardizirani skupovi podataka« (Sočan i Šubelj, 2012; Klavs, 1993; Commission Decision of 28/IV/2008 v Klavs, 2015, 2). 1 U izvornom obliku: Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ. 2 U izvornom obliku: Zakon o zdravstveni dejavnosti. 153 Posljednjih petnaest godina (2000.–2015.) u Sloveniji je bilo ukupno 534 primjera novih dijagnoza infekcije HIV-om (Slika 1). Godišnji broj prijav- ljenih primjera za cijelu Sloveniju kretao se od najmanje 8 primjera (0,4/100 000 stanovnika) u 2000. i 2003. godini do najvećeg broja od 55 primjera (2,7/100 000 stanovnika) 2011. godine. U odnosu na većinu država Europ- ske Unije (EU) imamo relativno nisku prijavnu incidenciju, s obzirom na to da je 2014. godine prosječna prijavna incidencija infekcije HIV-om u 30 država EU/EEA 5,9/100 000 stanovnika (HIV/AIDS Survelliance in Eu- rope, 2015). U koparskoj zdravstvenoj regiji godišnji se broj prijavljenih pri- mjera kretao od najnižeg 0 (0,0/100 000 stanovnika u 2003. godini i 2005. godini do najvećeg u 2011. godini (8,2/100 000 stanovnika). Pri interpre- taciji tih podataka moramo biti svjesni da prijavna incidencija ne odraža- va dobro stvarnu učestalost novih infekcija u stanovništvu, jer se dijagno- za najčešće postavi tek nekoliko godina nakon infekcije (Klavs, 2015, 3). Slika 1: Broj dijagnosticiranih primjera infekcije HIV-om na 100 000 stanovnika s obzi- rom na regiju stanovanja u vrijeme postavljanja dijagnoze, Slovenija, 2000.–2015. Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih AIDS-a Posljednjih petnaest godina (2000.–2015.) u Sloveniji je bilo ukupno 142 nova primjera AIDS-a. Godišnji broj primjera za cijelu Sloveniju kretao se od najmanjeg 2 (0,2/100 000 stanovnika) 2002. godine do najvećeg 17 (0,8/100 000 stanovnika) 2009. godine. U koparskoj zdravstvenoj regiji broj se godišnje prijavljenih primjera kretao od najmanjeg 0 (0,0/100 000 stanovnika) 2002. i 2003. godine do najvećeg 7 (0,4/100 000 stanovni- 154 ka) 2004. godine. Za 2006. godinu nema podataka za koparsko zdravstve- nu regiju. Najčešća bolest kao indikator u vrijeme dijagnoze AIDS-a bio je sindrom propadanja zbog infekcije HIV-om. Relativno niska smrtnost zbog AIDS-a i relativno nizak stupanj oboljevanja AIDS-om odražava do- bru dostupnost kvalitetnog liječenja zaraze s HIV-om, uključujući liječe- nje najnovijim proturetrovirusnim lijekovima (Klavs, 2015, 13). Slika 2: Broj dijagnosticiranih primjera AIDS-a na 100 000 stanovnika s obzirom na re- giju stanovanja u vrijeme postavljanja dijagnoze, Slovenija, 2000.–2014. Literatura Božič, Kaja, and Kopilovič, Boris. »Število diagnosticiranih primerov okužbe s HIV na 100.000 prebivalcev glede na regijo bivanja ob dia- gnozi, Slovenija, 2000–2015.« Božič, Kaja, and Kopilovič, Boris. »Število diagnosticiranih primerov AIDS na 100.000 prebivalcev glede na regijo bivanja ob diagnozi, Slo- venija, 2000–2014.« Državni zbor Republike Slovenije. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Uradni list RS št. 16/1999. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/content?id=18409. Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o zbirkah podatkov s področ- ja zdravstvenega varstva. Uradni list RS št. 65/2000. Accessed April 8, 2016. https://www.uradni-list.si/1/content?id=26736. 155 Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o nalezljivih boleznih – ZNB (uradno prečiščeno besedilo) (ZNBUPB1). Uradni list RS št. 33/2006. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?ur- lid=200633&stevilka=1348. Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolni- tvah Zakona o zdravstveni dejavnosti /ZZDej-J/. Uradni list RS, št. 14/2013. Accessed April 8, 2016. http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?sop=2013-01-0372. ECDC. »HIV/AIDS Surveillance in Europe. Surveillance Report 2014.« Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control, 2015. Accessed April 12, 2016. http://ecdc.europa.eu/en/publications/_ layouts/forms/Publication_DispForm.aspx?List=4f55ad51-4aed-4d32- b960-af70113dbb90&ID=1408. European Parliament and the Council. Commission Decision of 28/ IV/2008 amending Decision 2002/253/EC laying down case definiti- ons for reporting communicable diseases to the Community network under Decision No 2119/98/EC of the European Parliament and of the Council. Accessed April 12, 2016. http://ec.europa.eu/health/ph_thre- ats/com/docs/1589_2008_en.pdf. Klavs, Irena. »Nova definicija aidsa in revizija obrazca za prijavo aidsa in infekcije s HIV.« Zdrav Var. 7 (1993): 154–8. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. »Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV za obdobje 2010–2015.« Accessed April 8, 2016. http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje_pre- precevanje_bolezni_in_krepitev_zdravja/obvladovanje_nalezljivih_bole- zni/hivaids/slovenska_strategija_preprecevanja_in_obvladovanja_okuz- be_s_hiv2010_2015/. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Okužba s HIV v Sloveniji: letno poročilo 2014.« 2015. Accessed April 8, 2016. http://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/uploaded/nijz_hiv_letno_2014_1.10.2015.pdf. Sočan, Maja in Šubelj Maja. Definicije prijavljivih nalezljivih bolezni za namene epidemiološkega spremljanja. Ljubljana: IVZ, 2012. 156 I P U O D R R Seroprevalencija hepatitisa C i HIV-virusa I O M B GE I NEKE O među intravenskim ovisnicima o drogama A R LN SK testiranim u sklopu projekta IPA CLOUD O-G O- O KR MI Dolores Peruč RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Intravenska ovisnost o drogama povezana je sa značajnim rizikom obolje- J J T I I I vanja od krvlju prenosivih bolesti kao što su hepatitis C i infekcija virusom humane imunodeficijencije (HIV). Cilj ovog istraživanja u sklopu europskog projekta IPA Cloud, posveće- nog cjelovitom liječenju te socijalnoj i i ekonomskoj reintegraciji ovisnika o drogama, bio je utvrditi seroprevalenciju anti-HCV-protutijela kod ovisni- ka i prevalenciju HIV-pozitivnih ovisnika o drogama. Materijali i metode Uzorci krvi uzorkovani su od registriranih intravenskih ovisnika o dro- gama u periodu od 20. siječnja 2016. do 9. ožujka 2016. Krvni serumi 137- ero ispitanika testirani su imunoenzimnim testovima Abbott ARCHI- TECT i2000SR CMIA (engl. Chemiluminescent Microparticle Immuno- assay) Anti-HCV i HIV Ag/Ab Combo. Rezultati U ispitnom razdoblju testirano je 137 uzoraka krvnog seruma na prisustvo anti-HCV i anti-HIV 1/2 protutijela i HIV 1/2 antigena. Od ispitanika muškog spola dobiveno je 109 uzoraka (79,56 %), dok je od žena prikuplje- no 26 uzoraka (18,98 %) i dva uzorka bila su od neidentificiranih ispitani- ka (1,46 %). Najmlađi ispitanik muškog spola imao je 15 godina, a najstari- ji 59 godina. Ispitanice su bile u dobi od 24 do 50 godina. Srednja životna dob ispitanika muškog spola bila je 34,5 godina dok je srednja životna dob ispitanica iznosila 36,6 godina. Svih 137 uzoraka seruma bilo je negativno u testu na anti HIV 1/2 protutijela i HIV 1/2 antigen. Anti-HCV- pozitiv- no bilo je ukupno 39 uzoraka seruma (28,47 %). Kada analiziramo razlike među spolovima ispitanika, od 109 ispitanika anti-HCV-pozitivno bilo je 157 muškog spola bilo je 30 uzoraka seruma (27,52 %), od 26 ispitanica 7 uzo- raka (26,92 %) i 2 uzorka od neidentificiranih ispitanika. Većina ispitani- ka (95 od 132) izjasnila se da je započela s korištenjem sredstava ovisnosti u maloljetničkoj dobi. Kod muških ispitanika zabilježena dob započinjanja korištenja sredstava ovisnosti je u rasponu od 10 do 27 godina, a kod ispita- nica u rasponu od 12 do 33 godine. Rasprava Među našim ispitanicima nije bilo HIV-pozitivnih osoba. Prevalencija HIV-pozitivnih intravenskih ovisnika u Hrvatskoj je niska što je pokaza- la naša studija i više recentnih studija drugih autora. Prevalencija anti-H- CV-pozitivnih intravenskih ovisnika u Hrvatskoj je visoka. U našoj stu- diji prevalencija anti-HCV pozitivnih osoba iznosi 28,47 % i ne pokazuje na našem uzorku značajnu razliku među spolovima. Dob prvog uzimanja sredstava ovisnosti kod gotovo ¾ ispitanika vezanaje za maloljetničku dob što naglašava potrebu suradnje s obrazovnim ustanovama u primarnoj pre- venciji ovisnosti o drogama. Dužina ovisništva inače je faktor koji značaj- no doprinosi mogućnosti infekcije s HCV-om i HIV-om međutim u našoj studiji nemamo podatak jesu li se seropozitivne osobe već testirale i je li im je poznato da su inficirane. Zaključci Visoka prevalencija anti-HCV-pozitivnih osoba među intravenskim ovi- snicima nameće potrebu da se kod njih sustavno provodi testiranje na krv- lju prenosive bolesti. Kako je danas glavni put prijenosa HCV-a upotreba nesterilnog pribora među intravenskim ovisnicima, visoka prevalencija an- ti-HCV-pozitivnih osoba među našim ispitanicima čini značajan rezervo- ar za daljnje širenje infekcije. Zbog specifičnosti ove populacije koja je ina- če teško dostupna opravdano je provođenje zdravstvene skrbi u posebnim organizacijskim jedinicama za izvanbolničko liječenje ovisnosti. U takvim ustanovama ovisnici dobivaju adekvatnu skrb koja uključuje zamjensku te- rapiju, anonimno i besplatno testiranje na krvlju prenosive bolesti, eduka- ciju o zaštiti od takvih bolesti i dostupnosti sterilnih igala i šprica te upu- ćivanje na daljnje liječenje osoba koje su inficirane HCV-om ili HIV-om. Svi oblici primarne prevencije među maloljetnicima od iznimnog su zna- čaja jer je i naša studija pokazala da je dob prvog uzimanja sredstva ovisno- sti u 70 % slučajeva od 12 do 16 godina. 158 I P U O D R R Kaznena djela na području zabranjenih droga I O M B GE I NEKE O u Sloveniji i u Obalno-kraškoj regiji A R LN SK u razdoblju 2006.–2015. godine O-G O- O KR MI Milan Krek RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Kaznena djela povezana s drogama ne nastaju samo zbog droga, ali sve- J J T I I I jedno su droge često glavni razlog da se ta djela događaju. Preprodaja dro- ga osim same preprodaje, koja je neposredno kazneno djelo, generira tako- đer druge oblike kriminala kao što su ubojstva i sporovi između pojedi- naca i organiziranih skupina za tržište na kojem se prodaju ilegalne dro- ge. Na tom području često se zateknu i korisnici droga koji kupuju droge na crnom tržištu. Kriminalne radnje povezane s drogama često su poveza- ne s pranjem novca i korupcijom, koji omogućuju kako pridobivanje dro- ga tako i njihov transport i preprodaju te na kraju pranje novaca dobivenog od preprodaje (Department of Justice Office of Justice Programs Bureau of Justice Statistics, 1994). Sve je to dio organiziranog kriminala, koji se ne bavi samo s preprodajom droga. Države članice EU-a su, svaka za sebe, pre- nijele u svoje zakonodavstvo odrednice međunarodne konvencije na po- dručju droga i pri tome uzele u obzir regijske i nacionalne karakteristike na području droga, zato se zakonodavstvo na tom području razlikuje između različitih država. Neke države članice EU-a toleriraju do neke mjere po- sjedovanje i uporabu droga, druge određuju to kao prekršaj i treće prepo- znaju posjedovanje i uporabu droga kao kazneno djelo (EMCDDA, 2016). Istraživači nastoje ispitati povezanost između kriminalnih radnji i korište- nja droga. Ljudi koji su povezani s kriminalom češće koriste droge, na dru- goj strani, korisnici droga često imaju veze s kriminalom. Ljudi koji su u kontaktu s kriminalom imaju veći rizik za razvoj bolesti ovisnosti, a oso- be ovisne o drogama češće su dio kriminalnog podzemlja. Pri tome važnu ulogu ima sama droga te individualni, socijalni i okolinski čimbenici koji mogu na kraju bitno pripomoći razvoju bolesti ovisnosti kod osobe. Učin- ci pojedinih droga, kao što su kokain, amfetamini i dr. bitno doprinose na- 159 silju povezanim s kriminalom. Kupovanje skupih droga prisiljava korisni- ka droga na kriminalne radnje kojim dobije potrebna sredstva za kupovinu droga (preprodaja droga, prostitucija, pljačke, prevare i pronevjere) (EM- CDDA, 2012). Za osobe ovisne o drogama poznato je da su sklonije obo- lijevanju, preranoj smrti te visokom stupnju upletenosti u kriminal. Du- gogodišnje praćenje kohorte korisnika heroina pokazalo je da je njihova uključenost u programe terapije održavanja, posljedično, dugoročno sma- njila njihovu upletenost u kriminalne radnje (Office for Official Publicati- ons of the European Communities, EMCDDA, 2007). Prema podacima EMCDDA-a u Austriji je 2013. godine na 10 000 stanovnika bilo 2,5 oso- be, koje su bile kazneno progonjene zbog preprodaje droga, u Italiji 5,6, u Mađarskoj 0,6, u Hrvatskoj 6,3 i u Češkoj 3,9.(4,5) (Soyka i sur., 2012). Ka- zneni zakon1 Republike Slovenije u 186. članku određuje da kazneno djelo čini osoba koja neopravdano proizvodi, prerađuje, prodaje ili nudi na pro- daju ili zbog prodaje ili davanja u promet kupuje, hrani ili prenosi ili po- sreduje pri prodaji ili kupnji ili kako drugačije neopravdano daje u promet biljke ili supstance koje su svrstane u zabranjene droge te besplatno dije- li zabranjenu drogu ili nedozvoljenu tvar. Ako je djelo napravljeno u zloči- načkoj organizaciji za izvedbu takvih radnji ili je počinitelj tog djela orga- nizirao mrežu krijumčara ili posrednika, dobije se najstroža kazna zatvo- ra. Po 187. članku Kaznenog zakona, kazneno djelo je poticanje drugoga na uživanje zabranjenih droga ili davanje na korištenje prostora za uživa- nje zabranjenih droga ili na druge načine omogućavanje drugome da uživa zabranjene droge (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012). U Obalno-kraškoj regiji, u kojoj je 2015. godine živjelo 5,6 % ukupnog sta- novništva Slovenije, od 2006. do 2015. godine od strane policija je ustano- vila 434 kaznena djela po 186. ii 187. članu Kaznenog zakona, zbog proi- zvodnje i preprodaje droga. Od toga je 423 ustanovljenih po 186. članu i 11 po 187. članu. U deset godina, od 2006. do 2015. 5447 kaznenih djela bilo je povezano sa zabranjenim drogama po članku 186. i 187. Kaznenog zakona 5447, što je 264 kaznena djela na 100 000 stanovnika Slovenije. Prosječno je u Sloveni- ji godišnje bilo 544 takvih kaznenih djela na području zabranjenih droga. S vremenom je broj kaznenih djela na godinu polako rastao i dosegao svoj vrh 2010. i 2011. godine. U Obalno-kraškoj regiji u kojoj je 2015. godine živjelo 112.773 osoba u pro- matranih 10 godina zabilježeno je 434 kaznena djela prema 186. i 187. član- 1 U izvornom obliku: Kazenski zakonik. 160 ku Kaznenog zakona, odnosno 384 kaznena djela na 100 000 stanovnika Obalno-kraške regije. To predstavlja značajno veći broj kaznenih djela na 100 000 stanovnika u odnosu na nacionalni nivo (264 kaznenih djela/100 000 stanovnika). Prosječno godišnje 43 kaznena djela u Obalno-kraškoj regiji bila su povezana s preprodajom zabranjenih droga. Najveći broj ka- znenih djela (61 kazneno djelo) u Obalno-kraškoj regiji zabilježeno je 2014. godine, a najmanji broj 2007. godine. Odnos broja otkrivenih kaznenih djela na 100.000 stanovnika pokazuje Graf 1. Tabela 1: Broj i udio kaznenih djela po 186. i 187. članku Kaznenog zakona u Obalno-kraškoj regiji, u odnosu na Sloveniju. Član kaznenog za- kona Br. Slovenija Obalno-kraška regija Udio Obalno-kraške regije u Sloveniji 186. član 5097 423 8,3 % 187. član 350 11 3,1 % 186. član i 187. član 5447 434 7,9 % Graf 1: Broj otkrivenih kaznenih djela (KD) u Sloveniji i u Obalno-kraškoj regiji na 100.000 stanovnika Slovenije i regije u razdoblju od 2006. do 2015 (izvor: Policija Repu- blike Slovenije). 161 Godine 2015. u Obalno-kraškoj regiji živjelo je 112 773 stanovnika. U pro- matranih 10 godina u regiji su otkrivena 434 kaznenih djela s područja za- branjenih droga što predstavlja 384 otkrivena kaznena djela na 100 000 stanovnika u deset godina. Ako po tom izračunu uspoređujemo još i poje- dinačne općine, daleko najveći broj otkrivenih kaznenih djela na 100 000 stanovnika imala je općina Izola, dok je najmanji broj imala općina Diva- ča. Detaljniji prikaz podataka je u Tabeli 2. Tabela 2: Broj otkrivenih kaznenih djela u deset godina (2006.–2015.) prema 186. i 187. članku Kaznenog zakona s područja droga u pojedinačnim opći- nama te izračun broja kaznenih djela na 100.000 stanovnika u Obalno-kraš- koj regiji. Općina Br. stanovnika Br. kaznenih djela Br. kaznenih djela na 100.000 stanovnika Divača 3.931 12 59 Hrpelje-Kozina 4.354 13 299 Izola 15.881 104 655 Koper 54.390 233 428 Piran 17.858 54 302 Sežana 13.108 18 137 Zabranjene droge vrlo su često povezane s kriminalitetom, korupcijom i pranjem novaca te su često dio organiziranog kriminala. Uspostavljanje adekvatnih preventivnih programa i programa liječenja značajno smanju- je broj kriminalnih radnji korisnika droga. S obzirom na to da se zakono- davstvo na tom području razlikuje između država, usporedbe između dr- žava moguće su samo ako dobro poznajemo zakonodavstvo pojedinačne promatrane države. Pri proučavanju kaznenih djela pronašli smo da Obal- no-kraška statistična regija na području kaznenih djela povezanih s zabra- njenim drogama, prema 186. i 187. članku Kaznenog zakona Republike Slovenije po broju otkrivenih kaznenih djela na području droga značajno odstupa od podataka koji vrijede za Sloveniju. To znači da je ta regija puno više opterećena tom pojavom nego ostala Slovenija. Najviše kaznenih dje- la na određen broj stanovnika otkriveno je u općini Izola po čemu ta op- ćina značajno odstupa od ostalih općina u Obalno-kraškoj statističnoj re- giji. Najopterećenije su bile 2013. i 2014. godina. Podaci o kaznenim djeli- 162 ma na području droga zahtijevaju razvoj pristupa čija će posljedica biti ma- nja uporaba droga te posljedično manja proizvodnja i promet zabranjenim drogama u regiji. Ti pristupi moraju biti cjeloviti i uključivati sve vrste pre- ventive, liječenja i socijalnih tretmana te rehabilitacije ovisnika o drogama. Literatura »Drug Law Offences.« http://www.emcdda.europa.eu/data/stats2015. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addi- ction. Drugs in Focus. Drugs and Crime – A Complex Relationship. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Com- munities, 2007. EMCDDA. 2007. http://www.emcdda.europa.eu/. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. Legal Topic Overviews: Possession of Cannabis for personal use. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communi- ties, 2012. http://www.emcdda.europa.eu/. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion and Europol. EU Drug Markets Report: Strategic Overview. Lu- xembourg: Publications Office of the European Union, 2016. Eurostat. http://ec.europa.eu/. »Fact Sheet: Drug-Related Crime.« U.S. Department of Justice Office of Justice Programs Bureau of Justice Statistics, 1994. http://www.bjs.gov/ content/pub/pdf/DRRC.PDF. Kazenski zakonik Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije št. 50/2012. Policija Republike Slovenije. 2016. http://www.policija.si/. Soyka, Michael, Anna Träder, Jens Klotsche, Annina Haberthür, Gerhard Bühringer, Jürgen Rehm and Hans-Ulrich Wittchen. »Criminal Be- havior in Opioid-Dependent Patients Before and During Maintenan- ce Therapy: 6-year Follow-Up of a Nationally Representative Cohort Sample.« Journal of Forensic Sciences 57, no. 6 (2012): 1524–9. 163 I P U O D R R I O Uporaba psihaktivnih tvari kod vozača M B GE I NEKE O A u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji R LN SK u razdoblju od 2005. do 2015. godine O-G O- O KR MI R Milan Krek A A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NIJ J T I I I Stručnjaci procjenjuju da u EU-u, pod utjecajem zabranjenih psihoaktiv- nih tvari vozi oko 1,9 % vozača. Najviše njih (1,32 %) vozi pod utjecajem ka- nabisa, 0,08 % pod utjecajem amfetamina, 0,42 % kokaina, i 0,07 % opio- ida. Uporaba zabranjenih psihoaktivnih tvari predstavlja povećan rizik za prometne nesreće i smrti u prometnim nesrećama (Verstraete, 2014). Uči- nak pojedinih droga ovisi o načinu korištenja droga, iskustvima korisnika droga, utjecaju droge na pojedinog čovjeka. Korištenje konoplje smanju- je kognitivne i psihomotoričke sposobnosti vozača. Istraživanja su poka- zala puno veći rizik za nesreću kod vozača pod utjecajem kanabisa. THC ometa izvođenje konkretnih aktivnosti mijenjajući reagiranje na pojedinu pojavu zbog produženja vremena reagiranja. Kod istovremenog korištenja konoplje i drugih droga, učinci na vozačke sposobnosti vozača su još kom- pliciraniji, a rizik za nesreću još veći. Pri nadzoru prometa trebalo bi mi- sliti i na zlouporabu lijekova. Korištenje nepropisanih lijekova može zna- čajno utjecati na sposobnost za vožnju, posebno ako se koristi u kombina- ciji s drugim drogama kao što je npr. alkohol (Verstraete, 2014). Istraživa- nje DRUID koje je izvedeno u 13 zemalja članica EU-a, pokazalo je da je uporaba droga povezana s povećanim rizikom za prometne nesreće i smrt- ne slučajeve. Pet puta veći rizik za ozbiljne tjelesne ozljede u prometu, ima- ju vozači koje osim droga koriste i alkohol (Bernhof, 2012). U studiji u ko- joj su analizirane tjelesne tekućine na droge kod 1118 osoba koje su izgubi- le život u prometnoj nesreći u razdoblju od 2006. do 2009. godine u četi- ri europske države (Švedska, Norveška, Portugal i Finska) je dobiveno da je 42 % osoba imalo prisutne psihoaktivne tvari u krvi. Alkohola je imalo 32 % osoba, amfetamine 3,1 %, kokain 0,3 %, THC 1,8 % i benzodiazepi- ne 8,3 % umrlih u prometnim nesrećama. Alkohol i droge u krvi imalo je 164 6,6 % osoba i više droga istovremeno imalo je 5,9 % osoba (Legrand, 2014). Alkohol utječe na povećan rizik za nesreću u svim vrijednostima. Utjecaj THC-a na vožnju pojedinca ovisi o koncentraciji THC-a u krvi. Koncen- tracija THC-a iznad 2ng/ml i više utječe na vozačke sposobnosti pojedi- nog vozača. Tri je puta za uzrokovanje nesreće opasnija kombinacija dro- ge i alkohola (Kuypers, 2012). U skladu s odredbama Zakona o pravilima cestovnog prometa1, vozači u Sloveniji ne smiju voziti vozilo u cestovnom prometu, niti ga započeti voziti ako je pod utjecajem zabranjenih droga, psihoaktivnih lijekova ili drugih psihoaktivnih tvari te njihovih metabo- lita koji smanjuju sposobnosti vozača za vožnju. Učitelj vožnje ne smije os- posobljavati kandidata za vozača motornog vozila i drugi putnici ne smiju se voziti s vozačem, ako je vozač pod utjecajem zabranjenih droga, psiho- aktivnih lijekova ili drugih psihoaktivnih tvari koji smanjuju njegovu spo- sobnost za vožnju. Prisutnost psihoaktivnih tvari identificira se posebnim sredstvima, opremama i stručnim pregledom krvi, urina, sline i izdahnu- tog zraka. Novčanom kaznom od najmanje 1.200 eura kažnjava se prekr- šaj vozača, učitelja vožnje ili putnika koji postupi suprotno od prvog stav- ka toga člana zakona. Vozač motornog vozila također dobije 18 kaznenih b0dova. Ako se toksikološkim testom tjelesnih tekućina ustanovi prisut- nost zabranjenih droga ili drugih psihoaktivnih tvari ili njihovih metabo- lita samo u urinu, vozača, učitelja vožnje ili putnika uputi se na kontrolni zdravstveni pregled u skladu sa zakonom, koji uređuje vozače. Ako se u po- stupku ustanovi da vozač, učitelj vožnje ili putnik koristi psihoaktivne li- jekove koje mu je propisao liječnik, uputi ga se kontrolni zdravstveni pre- gled, u skladu sa zakonom, koji uređuje vozače (Zakon o pravilih cestne- ga prometa, 2010). U Obalno-kraškoj regiji živi 5,37 % svih stanovnika Slovenije. Policija je od 2005. do 2015. godine, na području Slovenije, odradila preglede testira- nja na prisutnost psihoaktivnih tvari kod 13 899 vozača, od čega u Obal- no-kraškoj regiji kod 1 738, što predstavlja 12,5 % takvih pregleda u Slove- niji. Od svih pregledanih na psihoaktivne tvari u Sloveniji kod 8272 (60 %) su u tjelesnim tekućinama našli prisutne metabolite psihoaktivnih tvari. U Obalno-kraškoj regiji pronađen je metabolit psihoaktivnih tvari u tje- lesnim tekućinama kod 1 191 osoba, što predstavlja 14 % svih pregledanih u Sloveniji. S obzirom na to da stanovništvo Obalno-kraške regije pred- stavlja samo 5,37 % cijelog stanovništva Slovenije, možemo zaključiti da je 1 U izvornom obliku Zakon o pravilih cestnega prometa. 165 ovdje opterećenje vozačima kod kojih su prisutne psihoaktivne tvari veće nego u Sloveniji. Udio metabolita pojedinih psihoaktivnih tvari s godinama se mijenjao. Tako je 2015. godine u urinu testiranih vozača najčešće ustanovljen meta- bolit kanabinoida (45 %). U Obalno-kraškoj regiji 2005. godine najviše vo- zača bilo je pozitivnih na metabolite kanabinoida (34 %). Nakon jedana- est godina, 2015. godine najveći udio vozača bio je pozitivan na ostale dro- ge (32 %) i upravo je u Obalno-kraškoj regiji bilo najviše vozača pozitivnih na ostale droge (32 %). (Tablica 1) Tablica 1: Udio vozača koji su testirani na prisutnost psihoaktivnih tvari u 2005. i 2015. godini u Sloveniji i u Obalno-kraškoj regiji (OK regija) u 2005. i 2015. godini (Policija, 2016). Psihoaktivne tvari OK regija 2005. OK regija 2015. Slovenija 2005. Slovenija 2015. Opijati 25 10 21 13 Kanabinoidi 34 5 47 9 Amfetamini 3 0 2 9 Metadon 22 21 16 13 Benzodijazepini 5 11 5 12 Kokain 10 21 8 12 Ostale droge 1 32 1 32 Pregledom trendova udjela vozača koji su bili pozitivni na pojedine droge možemo ustanoviti da je u Obalno-kraškoj regiji u porastu prije svega udio vozača pod utjecajem ostalih droga. Taj je udio 2007. godine bio vrlo nizak te je već sljedeće godine porastao čak na 26 %, dosegao prvi vrh 2011.godi- ne (31 %) nakon čega se spustio na 14 % u 2014. i onda ponovno porastao na 32 % 2015. godine. Udjeli vozača koji su koristili opijate s godinama su se polako snižavali, dok se udio vozača koji su koristili kokain s godinama povećavao. Godine 2005. 5 % zaustavljenih i testiranih vozača bilo je pod utjecajem benzodijazepina. Taj udio bio je najveći 2014. godine (14 %) na- kon čega se 2015. godine spustio na 11 %. Nakon 2007. godine došlo je do naglog pada broja osoba koje su bile pod utjecajem kanabinoida s 34 % na 3 % u 2008. godini. Polako se taj udio vozača s godinama povećavao do 14 166 % u 2014. godini. Udio vozača pod utjecajem amfetamina cijelo je vrijeme nizak, ispod 5 %, samo je 2007. godine porastao na 7 %. U usporedbi broja otkrivenih vozača kod kojih je prisutan metabolit psi- hoaktivne tvari u krvi na 10 000 stanovnika u svim je promatranim go- dinama bilo otkriveno puno više vozača na 10 000 stanovnika u Obal- no-kraškoj regiji nego u Sloveniji. Najviše je vozača bilo otkrivenih pod utjecajem psihoaktivnih tvari u 2009. godini. U Sloveniji je otkrivenih 9,4 na 10 000 stanovnika Slovenije, a u Obalno-kraškoj regiji čak 24,64 što je više nego dva puta više nego u Sloveniji. U izračunu broja umrlih u prometnim nesrećama na 100 000 stanovni- ka u Sloveniji i u Obalno-kraškoj regiji, u 2014. godini je u Obalno-kraš- koj regiji bilo skoro dva puta više umrlih u prometu na 100 000 stanovnika (8,9/100 000 stanovnika) nego u Sloveniji (4,8/100 000 stanovnika). Više umrlih na 100 000 stanovnika bilo je još samo u Primorsko-notranjski re- giji (9,5/100 000 stanovnika)(Statistični urad, 2016). Uporaba psihoaktivnih tvari kod vozača motornih vozila predstavlja zna- čajni rizik za prometne nesreće sa smrtnim ishodom. U Obalno-kraškoj regiji zbog sumnje na uporabu psihoaktivnih tvari zaustavljeno je i pregle- dano više vozača na 10.000 stanovnika nego u Sloveniji. Ustanovili smo ta- kođer da je u Obalno-kraškoj regiji bio veći udio vozača pod utjecajem psi- hoaktivnih tvari nego u Sloveniji. S godinama se udio vozača koji su pod utjecajem pojedine psihoaktivne tvari u Obalno-kraškoj regiji mijenja. Dok je isprva veliki udio vozača koje je kontrolirala policija bio pod utjeca- jem kanabinoida, kasnije se taj udio vozača smanjio te se povećao udio vo- zača pod utjecajem drugih droga. Broj vozača pod utjecajem droga na 10 000 stanovnika u Obalno-kraškoj regiji značajno je veći nego u cijeloj Slo- veniji, što može značajno utjecati na sigurnost u cestovnom prometu te zahtijeva dodatne preventivne mjere na području sigurnosti u cestovnom prometu povezane s uporabom psihoaktivnih tvari. Broj umrlih u prome- tu na 100.000 stanovnika je u 2014. godini u Obalno-kraškoj regiji velik u odnosu na Sloveniju, što samo dodatno potvrđuje potrebu za adekvatnim preventivnim mjerama na području uporabe psihoaktivnih tvari. Literatura Bernhof, Inger Marie, Tove Hels, Allan Lyckegaard, Sjoerd Houwing, and Alain G. Verstraete. »Prevalence and Risk of Injury in Europe by Dri- ving with Alcohol, Illicit Drugs and Medicines.« Social and Behavioral Sciences 48 (2012): 2907–16. 167 Javna agencija RS za varnost v prometu. Pregled stanja varnosti v cestnem prometu za obdobje januar–november 2015. Ljubljana: Javna agencija RS za varnost v prometu, 2015. https://www.avp-rs.si/file/2012/02/Ana- liza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa_NOVEMBER_2015. pdf. Kuypers, Kim P. C., Sara-Ann Legrand, Johannes G. Ramaekers, and Ala- in G. Verstraete . »A Case-Control Study Estimating Accident Risk for Alcohol, Medicines and Illegal Drugs.« PLoS ONE 7, no. 8 (2012): e43496. Legrand, Sara-Ann, Hallvard Gjerde, Cristina Isalberti, Trudy Van der Linden, Pirjo Lillsunde, Mario J. Dias, Susanne Gustafsson, Gun- nel Ceder, and Alain G. Verstraete. »Prevalence of Alcohol, Illicit Drugs and Psychoactive Medicines in Killed Drivers in Four European Countries.« International Journal of Injury Control and Safety Promo- tion 21, no. 1 (2014): 17–28. Statistični Urad RS. http://www.stat.si/. Statistični podatki policije, pridobljeni na podlagi pismene zahteve avtorja po podatkih. Ljubljana, 2016. Verstraete, Alain G., Sara-Ann Legrand, Liesbeth Vandam, Brendan Hu- ghes, and Paul Griffiths. Drug Use Impaired Driving and Traffic Acci- dents. Lisbon: European Monitoring Centre for Drugs and Drug Ad- diction, 2014. Zakon o pravilih cestnega prometa. Ur. l. RS Slovenije 109/2010. 168 I P U O D R R Nekemijske ili ponašajne ovisnosti I O M B GE I NEKE O A (engl. Behavioral Addictions) R LN SKO-G Mirna Macur O- O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI Što je ovisnost i što sve ubrajamo u ovisnost? Američko društvo za medici- A OS NI nu ovisnosti ASAM (American Society of Addiction Medicine) 2011. godine J J T I I I objavilo je novu definiciju ovisnosti kojom naglašava da je riječ o »kronič- nom poremećaju u radu mozga, a ne samo problem u ponašanju, koji je po- sljedica pretjeranog uživanja alkohola, droga, igranja igara na sreću ili spol- nosti. Ovisnost je, prije svega, kronična bolest sustava nagrađivanja u moz- gu i centara koji su povezani s motivacijom i pamćenjem. Nefunkcioniran- je tih sklopova neuronskih veza se očituje na biološkom, mentalnom, soci- jalnom i duhovnom nivou. Izražava se kroz patološku potrebu pojedinca za ugodom i/ili opuštanjem pri korištenju tvari i izboru određenih pona- šanja« (»Kaj je zasvojenost?«, 2015). Bez obzira na to, međunarodna kla- sifikacija bolesti MKB-10 još uvijek prepoznaje samo tradicionalne oblike ovisnosti kao što su alkohol, zabranjene droge i duhan. U okviru klasifika- cije mentalnih bolesti DSM-V uvedeno je novo poglavlje »Non-Substan- ce-Related Disorders«, s kojim se od svibnja 2013. i kockanje uvrštava kao »Gambling Disorder«. Postoji puno vrsta ovisnosti koje nisu povezane sa uzimanjem supstanci te isto toliko napora da ih se uvrsti u DSM-V. Sve je više pokazatelja zajedničkih značajki različitih oblika ovisnosti – kako kod kemijskih tako i kod nekemijskih ovisnosti: dominacija određe- ne aktivnosti u životu pojedinca, promjena raspoloženja pri uključivanju u tu aktivnosti; tolerancija (pojedinac postupno produžuje vrijeme namijen- jeno toj aktivnosti), povlačenje (neugodni osjećaji koji se pojave kada oso- ba ne može izvoditi željene aktivnosti), konflikt (javlja se u odnosu s bliž- njima, s drugim redovnim aktivnostima pojedinca, unutar pojedinca zbog trošenja prevelike količine vremena za navedenu aktivnost) i ponavljanje prijašnjih uzoraka ponašanja. (Egorov, 2013; Griffiths, 2015) – sve te zna- čajke, naime, služe kao kriteriji za dijagnozu. 169 Koliko su raširene nekemijske ovisnosti? U jednoj od najcjelovitijih studi- ja o kemijskim i nekemijskim (ponašajnim) ovisnostima Sussman, Lisha i Griffiths pregledali su svu literaturu o prevalenciji 11 različitih, potencijal- no ovisničkih ponašanja. Zabilježili su opću prevalenciju za pušenje (15 %), pijenje alkohola (10 %), uživanja zabranjenih droga (5 %), ovisnosti o hrani (2 %), igrama na sreću (2 %), problematičnu uporabu interneta (2 %), ovis- nost o ljubavi/zaljubljenosti (3 %), seksualnosti (3 %), ovisnost o sportu (3 %), radu (10 %) i kupovanju (6 %). Većina ponašajnih ovisnosti (uz izuzetak kockanja) nisu izračunati na nacionalnim reprezentativnim uzorcima i za- pravo se temelje na manjim i/ili samoizabranim uzorcima (Griffiths, 2015). Godine 2015. proveli smo istraživanje među osnovnoškolcima na temu ne- kemijskih ovisnosti na reprezentativnom slovenskom uzorku od 1071 uče- nika osmog razreda slovenskih osnovnih škola. U zdravstvenoj regiji Ko- par koja pokriva općine Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistri- ca, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna i Sežana, obuhvaćenih je 125 učenika osmih razreda. Učenici te zdravstvene regije obuhvaćeni u an- ketu rođeni su 2001. godine, s iznimkom dvanaest učenika koji su rođeni ranije. U našem uzorku je 51,2 % djevojčica i 48,8 % dječaka koji dolaze iz svih spomenutih općina zdravstvene regije Kopar. Učenici osmog razreda osnovne škole zdravsvene regije Kopar svoje slo- bodno vrijeme najčešće provode s prijateljima (68 % ih je odgovorilo »če- sto« ili »skoro uvijek/uvijek«), na drugom mjestu po učestalosti je sport a na trećem mjestu internet. Nakon toga je gledanje televizije, igranje igrica na računalu, čitanje knjiga. Učenici osmih razreda najrjeđe posjećuju glaz- benu školu ili pjevački zbor (čak 70 % ih je odgovorilo »nikada«). Internet često, skoro uvijek koristi 40,3 % učenika te regije. Prosječan broj sati provedenih na internetu kod onih koji ga upotrebljavaju, je 3,96 sati, od čega 2,6 sati preko mobilnog telefona. Većina učenika osmih razreda te regije (83,6 %) u zadnjih je 12 mjeseci igra- la računalne igre. Ti su učenici bili u prosjeku stari 7,78 godina kada su po- čeli igrati takve igre. Oni koji igraju računalne igre za to u prosjeku potro- še jedan sat na dan u razdoblju preko tjedna (ponedjeljak do petak) te 2,4 sata za vikend (subota i nedjelja) pri čemu dječaci potroše 3,4 sata i djevjči- ce 1 sat. Preliminarni rezultati pokazuju niži stupanj ovisnost o igrama na računalu učenika osmih razreda osnovnih škola zdravstvene regije Kopar u odnosu na učenike osmih razreda osnovne škole u Sloveniji, iako bi za 170 pouzdaniji podatak bilo potrebno napraviti samostalno istraživanje u toj regiji na većem uzorku. Igre na sreću u pravilu istražujemo kod odraslih osoba koje igraju klasične igre na sreću (klađenje, loto) ili posebne igre na sreću u salonima za igranje i kockarnicama gdje je uvjet za ulazak punoljetnost. Vremena su se promi- jenila uvođenjem interneta kada su igre na sreću postale dostupne čak i ti- nejdžerima – kao npr. rulet, poker i klađenje. Među učenicima osmih ra- zreda zdravstvene regije Kopar, u zadnjih 12 mjeseci 19,8 % učenika igra- lo je loto; 14,9 % druge klasične igre na sreću (3 x 3, Astro, djetelina, brze srečke); 12,4 % s prijateljima je igralo igre kartama (poker, blackjack) za no- vac; 15,6 % igre s kartama preko interneta; 5 % ih je već igralo rulet preko interneta; 5,7 % igralo je druge igre na sreću preko interneta koje u upit- niku nisu bile spomenute; 18,8 % ih se kladilo na sportske događaje; 8,3 % igralo je biljar, kuglanje ili golf za novac. Preliminarni podaci pokazuju da problematične igrače na sreću možemo pronaći već među osnovnoškolci- ma, kao i patološke. Danas puno pozornosti posvećujemo zdravoj prehrani i kretanju te opa- snim »klasičnim« oblicima ovisnosti (alkohol, zabranjene droge i duhan). Rezultati našeg istraživanja, kao i međunarodni trendovi, ukazuju na broj- na druga rizična ponašanja mladih koja se brzo šire. Prvi korak je osvješći- vanje tih rizičnih ponašanja kako kod roditelja tako i kod učitelja; neki od mladih već danas trebaju pomoć. Literatura Egorov, Alexei Y. »New Classification and Psychopathology of Nonche- mical Addictions.« Journal of Behavioral Addiction 2, Supplement 1 (2013): 14. Griffiths, Mark D. (2015): »Classification and Treatment of Behavioural Addictions.« Nursing in Practice 82 (2015): 44–6. »Kaj je zasvojenost?« Ljubljana: Inštitut za zasvojenosti in travme. Acces- sed May, 2016. http://www.petertopic.si/zasvojenosti. Raziskava med slovenskimi osmošolci na temo nekemičnih zasvojenosti je nastala v letu 2015 v okviru projekta Norveškega finančnega mehaniz- ma: Za zdravje mladih (koda projekta SI05-0007). 171 II Prikaz pomoći ovisnicima o drogama i javnozdravstveni pristupi u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji I P U O D R R Tretman ovisnika o drogama I O M B GE I NEKE O A u Sloveniji R LN SKO-G Milan Krek O- O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI Danas možemo na osnovi brojnih istraživanja tvrditi da je ovisnost bolest A OS NI koja utječe na mozak i ponašanje pojedinca. Pri razvoju bolesti važni su bi- J J T I I I ološki uzroci (genetika) kao i okolinski. Suprotno od znanstvenih spozna- ja, još uvijek puno ljudi ne razumije zašto se razvije ovisnost. U NIDA-i (National Institute on Drug Abuse) su uvjereni da bolje razumijevanje na- stanka ovisnosti vodi ka boljem razumijevanju ovisnosti te omogućuje lju- dima da promjene svoj pogled na ovisnost, uvedu programe koji smanjuju rizik razvijanja ovisnosti te podupiru daljnja istraživanja na tom području (Volkow, 2014). Bolest počinje povremenom uporabom droge koja s godi- nama postane redovna i nužna, a završi jakom potrebom za drogom koja se pojavi zbog značajnih promjena u moždanom tkivu, sve do nivoa recepto- ra, koje nastanu kod dugotrajnije uporabe droga. Kod ovisnosti ljudi imaju oštećenje mozga u centrima koji su odgovorni za motivaciju i nagrađivanje, učenje i pamćenje te kontrolu ponašanja (DrugFacts, 2016). Ovisnost o drogi prilično je složena bolest za koju je značajna nesavladiva želja za dro- gom i njenom uporabom. Pojedinci su ranjiviji zbog genetske predispozici- je i okoline u kojoj odrastaju. Bolest također donosi značajne socijalne po- sljedice (beskućništvo, nezaposlenost i dr.). Upravo zbog višeslojnosti bole- sti jednako je tako i tretman bolesnika prilično zahtjevan (Volkow, 2012). Pri liječenju je potrebno uzeti u obzir da bolest oštećuje mozak i ponašanje konkretne osobe. Svaka osoba treba prilagođenu terapiju i liječenje mora biti dostupno svima koji ga žele. Program mora pratiti potrebe pojedinca na različitim područjima (psihološkom, socijalnom, zdravstvenom, profe- sionalnom) te biti prilagođen starosti, spolu i kulturnoj okolini iz koje oso- ba dolazi. Osoba ovisna o drogama mora biti uključena u program dovolj- no dugo da dosegne poboljšanje zdravstvenog stanja. Neophodni su bihe- vioralni i zdravstveni pristup sa savjetovanjem. Liječenje mora biti unapri- jed planirano i vođeno. Veliki broj ovisnika o drogama ima također pri- 175 druženi psihički poremećaj. U njihovom slučaju tretman mora obavezno uključivati liječenje tih psihičkih poremećaja. Detoksikacijski postupak na početku liječenja samo je početna faza. Liječenje ovisnosti nije neophodno potpuno dobrovoljno, a pri tome radni kolektiv i obitelj imaju važnu ulogu u motivaciji za liječenje kod bolesnika. Tijekom liječenja potrebno je stalno paziti na ponavljanje bolesti te ju, ako je moguće, spriječiti. Liječenje ima veliku ulogu pri prevenciji i otkrivanju infekcija HIV-om, hepatitisom C, tuberkulozom te pri liječenju drugih bolesti (Adler, 2012). Liječenje korisnika zabranjenih droga u Sloveniji odvija se u obliku hospi- talnih i ambulantnih programa liječenja koje je odobrilo zdravstveno vije- će. Liječenje izvode fizičke i pravne osobe koje ispunjavaju uvjete određe- ne za obavljanje zdravstvene djelatnosti, u skladu sa zakonom koji uređuje zdravstvenu djelatnost. Po tom zakonu se u liječenje ubraja također terapi- ja održavanja metadonom i ostalim nadomjesnim sredstvima koje je odo- brilo zdravstveno vijeće. Usluge socijalne zaštite namijenjene prevenciji i eliminaciji socijalnih poteškoća povezanih s uživanjem zabranjenh droga koji se odvijaju u okviru javne službe su posebno socijalna preventiva, prva socijalna usluga, osobna pomoć i pomoć obitelji. Spomenute usluge izvo- de se u skladu sa zakonom koji uređuje socijalnu zaštitu te po normativi- ma i standardima koje propiše ministar nadležan za socijalne poslove. Pro- grami rješavanja socijalne problematike povezane s uživanjem zabranjenih droga koji se izvode izvan okvira javne službe stručno su opredijeljene cje- line stručnih postupaka u socijalnoj zaštiti, namijenjene pojedincu, obite- ljima i grupama stanovništva u rješavanju socijalnih problema povezanih s uživanjem zabranjenih droga. U programe rješavanja socialne problema- tike povezane s uživanjem zabranjenih droga, koji se izvode izvan okvira javne službe, mogu se ubrojiti i organizirani oblici međusobne pomoći ko- risnika zabranjenih droga, njihovim bližnjima ili drugim zainteresiranim osobama1. Godine 1990. u Sloveniji je započela nadomjesna terapija ovisni- ka o heroinu s pomoću metadona. Od 1995. godine u Sloveniji je ustanov- ljeno 18 Centara za prevenciju i liječenje ovisnika o zabranjenim drogama. Godine 2003. na Psihijatrijskoj klinici u Ljubljani ustanovljen je Centar za liječenje ovisnika o drogama koji djeluje hospitalno i (Kastelic, 2015). 1 Zakon o prevenciji uporabe zabranjenih droga i tretmanu korisnika zabranjenih droga, u izvor- nom obliku: Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepove- danih drog. 176 U 2014. godini Ministarstvo za rad, obitelj i socijalne poslove2 sufinanci- ralo je 31 program socijalne rehabilitacije ovisnika. Bilo je 14 programa za ovisnike koji su bili namijenjeni korisnicima zabranjenih droga u različi- tim fazama uzimanja droga odnosno fazama razvoja ovisnosti. Većina pro- grama odnosila se na programe visokog praga, neki od njih nude i smje- štaje, odnosno ostajanje korisnika u programu (8 programa). U trima pro- gramima provodi se reintegracija bivših korisnika droga. Programi viso- kog praga, odnosno programi namijenjeni korisnicima zabranjenih dro- ga u različitim fazama uporabe droga, bili su dostupni u svim regijama. Među njima je bio i program za osobe s komorbiditetnim psihičkim pore- mećajima. Reintegracijski programi provodili su se samo u Gorenjskoj re- giji i u Osrednjeslovenskoj regiji. Deset je bilo programa smanjenja štete koji jednakomjerno pokrivaju potrebe korisnika droga u cijeloj Sloveniji sa stacionarnim programima i mobilnim jedinicama, od toga su se dva pro- grama odnosila na skloništa za korisnika droga koji su beskućnici (u Lju- bljani i Žalcu) te jedna sigurna kuća za korisnice nedozvoljenih droga koje su žrtve nasilja. Programi smanjenja štete bili su dostupni u svim regijama (Smolej Jež, 2014). Literatura Adler, Martin W., Kathleen Brady, Greg Brigham, Kathleen M. Caro- lle, Richard R. Clayton, Linda B. Cottler, David P. Friedman, Reese T. Jones, Nancy K. Mello, William R. Miller, Charels P. O‘Brien, Jeffrey Selzer, Eric J. Simon, Jose Szapocznik, and Georg Woody. Principles of Drug Addiction Treatment: A Research-Based Guide, 3rd ed. NIDA, 2012. »DrugFacts: Treatment Approaches for Drug Addiction.« NIDA,2016 https://www.drugabuse.gov/publications/drugfacts/treatment-approac- hes-drug-addiction. Kastelic, Andrej. »Programi zdravljenja odvisnosti od drog v Republiki Sloveniji.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečeva- nje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 11–6. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015. Smolej Jež, Simona, Nadja Kovač, and Vid Žiberna. »Spremljanje izva- janja programov socialnega varstva – Poročilo o izvajanju programov 2 U izvornom obliku: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – MDDSZ. 177 v letu 2014.« Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno var- stvo, 2015. Volkow, Nora D. »Drug Addiction Is a Complex Illness.« In Martin W. Adler, Kathleen Brady, Greg Brigham, Kathleen M. Carolle, Richard R. Clayton, Linda B. Cottler, David P. Friedman, Reese T. Jones, Nan- cy K. Mello, William R. Miller, Charels P. O‘Brien, Jeffrey Selzer, Eric J. Simon, Jose Szapocznik, and Georg Woody, Principles of Drug Addi- ction Treatment: A Research-Based Guide, 3rd ed. NIDA, 2012. Volkow, Nora D. »How Science Has Revolutionized the Understanding of Drug Addiction.« NIDA, 2014. https://www.drugabuse.gov/publica- tions/drugs-brains-behavior-science-addiction/preface. Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog. Uradni list RS. Št. 98/1999. 178 I P U O D R R Mreža centara za prevenciju i liječenje I O M B GE I NEKE O ovisnosti o zabranjenim drogama u Sloveniji A R LN SK i Obalno-kraškoj regiji O-G O- O KR MI Milan Krek RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Svjetska zdravstvena organizacija procjenjuje da je na svijetu više od 21 mi- J J T I I I lijun problematičnih uživatelja droga, odnosno onih koji bilo koju drogu ubrizgavaju i/ili na različite načine uzimaju heroin i kokain. Ovisnost o drogama kompleksan je biološki, psihološki i socijalni fenomen, zato po- litika na području droga nastoji poboljšati zdravlje kako korisnika droga tako i zajednice u kojoj živi. Takav je pragmatičan pristup posebno u Eu- ropi pripomogao razvoju rješenja usmjerenih na javno zdravlje, koji sma- njuju učestalost oboljevanja kao i smrtnost te drugu štetu koja je povezana s korištenjem droga (Kastelic, 2015). Liječenje ovisnosti o drogama u Eu- ropi se većinom odvija u izvanbolničkim ustanovama pri čemu su specija- listički izvanbolnički centri najčešće izvođači liječenja. Sljedeći centri su centri primarne zdravstvene zaštite. Oni uključuju opće ambulante u ko- jima se propisuje zamjenska terapija s opioidima u nekim velikim država- ma kao što su Njemačka i Francuska. U Europi veliki udio liječenja ovisno- sti odvija se u bolničkim ustanovama kao što su bolnički smještajni centri (npr. psihijatrijske bolnice), terapeutske zajednice i specijalizirani smještaj- ni centri za liječenje. Procjenjuje se da se u Europi 2013. godine zbog upo- rabe zabranjenih droga liječilo 1,6 milijuna ljudi (1,4 milijuna u Europskoj uniji). Taj je broj za 0,3 milijuna viši od procjene za 2012. godinu. Najčešća vrsta liječenja ovisnosti o opioidimaa je zamjenska terapija, obično u kom- binaciji sa psihosocijalnom skrbi. Učinkovitost tog pristupa potvrđuju do- stupni dokazi gdje su dobiveni pozitivni rezultati u vezi s ustrajnošću u li- ječenju, manjom uporabom opioida, smanjenjem pojave rizičnog ponaša- nja, smanjenjem poteškoća i smrtnosti povezanim s uporabom droga. Pro- cjenjuje se da je 2013. godine u zamjensku terapiju u Europskoj uniji bilo uključeno 700 000 korisnika opioidov (European Drug Report, 2015). 179 Godine 1991. u Obalno-kraškoj regiji u Kopru, u tadašnjem Zavodu za so- cijalnu medicinu i higijenu, ustanovljen prvi centar Centar za prevenciju i liječenje ovisnosti (u nastavku samo: centar), koji je djelovao po načelima javnog zdravlja i upotrebljavao dispanzersku metodu rada. U to vrijeme sli- čan je centar djelovao još samo u Ljubljani u ambulanti obiteljske medicine dr. Branke Čelan Lucu (Čuk Rupnik, 2015). Zdravstveno vijeće 1994. go- dine potvrdilo je doktrinu liječenja ovisnika o zabranjenim drogama i do- nijelo preporuke liječnicima za liječenje ovisnika o drogama. Zatim je 1995. godine uspostavljena mreža centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o za- branjenim drogama u Sloveniji. Aktivnosti centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama bile su: savjetovanje za ovisnike, njihove bližnje i pedagoge; individualna, grupna i obiteljska terapija; priprema na bolnički tretman; pomoć u rehabilitaciji i reintegraciji u društvo; konzul- tacije za zdravstvenu i socijalnu službu: patronaža te povezanost s terapeut- skim zajednicama i skupinama za samopomoć; ambulantna detoksikacija; program liječenja metadonskim održavanjem (Čuk Rupnik, 2015). Uspo- stavom mreže centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim dro- gama ustanovljena je također koordinacija te mreže, kao organ koji koor- dinira stručnu suradnju centara te Zdravstvenom vijeću Ministarstva za zdravlje Republike Slovenije predlaže doktrinu liječenja ovisnosti koju pro- vjerava. Organizira također stručna obrazovanja i predlaže kriterije za rad stručnjaka u programima liječenja ovisnosti o zabranjenim drogama, pri- prema stručna i druga edukacijska gradiva te verificira istraživanja u cen- trima (Kastelic, 2015). Uspostavom mreže centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama, 1994. godine nastala je potreba za pra- ćenjem djelovanja mreže centara, savjetovanjem pri uspostavljanju novih centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama, za nad- zorom nad izvođenjem programa u skladu s doktrinarnim načelima done- senim na Zdravstvenom vijeću Ministarstva za zdravlje. Posebno izražena bila je potreba za nadzorom i savjetovanjem koje bi liječniku i drugom oso- blju te vodstvu domova zdravlja pomagalo pri uspostavljanju i razvoju po- jedinih centara. Nadzor smo uspostavili kao redovnu, neovisnu, multidis- ciplinarnu vanjsku evaluaciju programa sa strukovnim ishodištima. Prvih pet godina ministar za zdravlje svake je godine imenovao Komisiju za nad- zor nad radom centara (Krek, 2015). Otvorenje Centra za liječenje ovisno- sti o zabranjenim drogama Psihijatrijske klinike Ljubljana bilo je 28. siječ- nja 2003. godine. Aktivnosti centra koji je pokrivao te još uvijek pokriva 180 potrebe cijele Slovenije bile su: savjetovanje, ambulantno i bolničko liječe- nje, dnevni centar, educiranje, istraživanje, objavljivanje, koordinacija (Ka- stelic, 2008). U 1997. godini u piranskom Domu zdravlja ustanovljen je još jedan centar u Obalno-kraškoj regiji, a 1999. godine ustanovljen je centar u Domu zdravlja Sežana i nakon toga u Domu zdravlja Izola (Čuk Rupnik, 2015). Od 2009. do 2014. godine u regiji u sva četiri centra u regiji uključe- no je u prosjeku 540 osoba na godinu. U program je po prvi puta ili ponov- no godišnje ušlo u prosjeku 88 osoba. Broj bolesnika koji su u program bili uključeni više od jedne godine u spomenutom vremenskom razdoblju u regiji prosječno je unosio 451 na godinu (NIJZ, 2015). U vremenskom raz- doblju od 1991. do uključno 2015. godine u liječenje ovisnosti u centrima uključeno je 2 626 pojedinačnih osoba ovisnih o drogama. U isto vrijeme, to znači da se u tim godinama liječilo od bolesti ovisnosti, samo u ta četi- ri centra 2,3 osobe na 100 stanovnika regije. Neki od njih više su puta ula- zili u program, drugi su ostajali uključeni u program sve te godine. Među njima su također osobe koje su uspješno izliječene i ponovno se uključile u svakodnevni život (Komisija za nadzor, 2015). Slovenija je preuzela model centara za liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama koji temelji na speci- jaliziranim zdravstvenim ustanovama za tretman ovisnika. U pravilu, te- rapiju održavanja u centrima mogu uvesti samo liječnici koji su dodatno osposobljeni za propisivanje lijeka metadona i liječenje ovisnosti. Liječni- ci izvan centara ne uvode terapije održavanja. U Obalno-kraškoj regiji živi 5,4 % stanovnika Slovenije. Usporedba broja prvih i ponovnih te stalnih korisnika programa u regiji s udjelom istih grupa korisnika na nacional- nom nivou govori nam da je u regiji zapravo veći udio korisnika progra- ma od udjela stanovnika regije u Sloveniji. Udio stalnih pacijenata (više od jedne godine uključeni u program) u Obalno-kraškoj regiji s obzirom na sve pacijente u Slovenskoj mreži centara, u 2009. godini iznosio je 19,4 %. Taj je udio s godinama polako opadao, iako je 2014. godine takvih pacije- nata u regiji još uvijek bilo 16, 5 %, što je tri puta više od udjela stanovniš- tva u Obalno-kraškoj regiji. Također, udio pacijenata koji su prvi puta i po- novno ušli u programe centara u Obalno-kraškoj regiji, 2009. godine izno- sio je 11,24 % nakon čega je dosegnuo prvi vrh u 2011. godini s 19,8 % udje- la i drugi vrh 2013. godine s udjelom 28 % svih prvih i ponovnih ulaženja u program u Sloveniji. Taj je udio cijelo vrijeme bio barem dva puta viši nego bi mogli pripisati regiji s obzirom na udio stanovništva (Graf 1). 181 Graf 1: Prikaz udjela prvih i ponovnih te stalnih korisnika programa u regiji od ukupnog broja korisnika u Sloveniji u razdoblju 2009.–2014. Udio stalnih pacijenata u regiji u kupnom broju u Sloveniji Udio prvih i ponovnih pacijenata u regiji u odnosu na broj u Sloveniji Izvor: Baza podatkov TDI, NIJZ, 2015. Usporedba broja prvih i ponovnih ulazaka u program centara na 10 000 stanovnika pokazuje nam da je broj tih osoba na 10 000 stanovnika zna- čajno veći u Obalno-kraškoj regiji u odnosu na cijelu Sloveniju. Još veća ra- zlika opaža se pri usporedbi broja stalnih pacijenata na 10 000 stanovnika, pri čemu je Obalno-kraška regija sve te godine snažno odstupala od Slove- nije. To znači da je Obalno-kraška regija opterećenija brojem pacijenata na 10 000 stanovnika nego je u prosjeku Slovenija (Graf 2) EMCDDA upozorava da su korisnici programa u EU-u sve stariji što do- nosi mnogo zdravstvenih problema koji su karakteristični za korisnike droga starije životne dobi. Osim toga, opaža se i učestalije ulaženje starijih osoba, korisnika droga u programe liječenja. Zbog uspješnijega liječenja za- raznih bolesti i programa liječenja, život korisnika droga se produžio. Pri preranom starenju korisnici imaju više zdravstvenih problema – od psihič- kih poremećaja do invalidnosti, dijabetesa i kardiovaskularnih oboljenja. Za korisnike droga uobičajena je također prerana smrtnost. Zato ostarjeli korisnici trebaju adekvatne programe pomoći (EMCDDA, 2010). Prosječ- 182 Graf 2: Broj prvih i ponovnih te stalnih pacijenata na 10.000 stanovnika u regiji i u Slove- niji, u razdoblju od 2009.–2014. broj stalnih pacijenata na 10.000 stanovnika regije broj prvih i ponovnih ulazaka u program na 10.000 stanovnika regije broj stalnih pacijenata na 10.000 stanovnika u Sloveniji Broj prvih i ponovnih ulazaka u program na 10.000 stanovnika u Sloveniji na starost korisnika programa u Obalno-kraškoj regiji polako se povisuje. Godine 2009. prvi su puta i ponovno ulazili u programe osobe prosječne starosti 31,5 godina, dok je već 2015. godine prosječna starost tih osoba do- sezala 36 godina. Prosječna starost osoba, koje su bile u program uključene duže od jedne godine, s godinama se povećavala. Tako je 2009. godine pro- sječna starost tih osoba bila 34,76 godina, a 2015. se povećala na 38,78 godi- na. Od dugotrajno liječenih pacijenata u Sloveniji je bilo 16,4 % HCV-po- zitivnih osoba 2014. godine 11,7. U Obalno-kraškoj regiji taj se udio pove- ćao u razdoblju od 2009. do 2004. godine s 13,6 % na 23,3 % (NIJZ, 2015). Uspostavljanje mreže centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranje- nim drogama u Obalno-kraškoj regiji označilo je važan razvojni pomak na području liječenja ovisnosti o zabranjenim drogama. Obalno-kraška regija po prikazanim je podacima značajno opterećenija brojem osoba koje se u mreži centara liječe od ovisnosti u odnosu na ostale dijelove Slovenije. Na osnovu toga možemo zaključiti da je broj osoba na određeni broj stanov- nika koji trebaju liječenje ovisnosti u toj regiji veći od prosjeka na sloven- 183 skom prostoru. Staranje korisnika droga koji su uključeni u programe cen- tara predstavlja novi izazov za struku jer sa svojim kroničnim oboljenjima i egzacerbacijama bolesti ovisnosti predstavljaju veliki problem za struku i lokalnu zajednicu koja mora uspostavljati nove programe zajednice. In- fekcije hepatitisom C ozbiljna su prijetnja za zdravlje ovisnika o drogama kao i ostale populacije. Hepatitis C izliječiva je bolest, zato metodično ot- krivanje inficiranih s hepatitisom C mora biti jedna od prioritetnih zada- ća u postojećim programima pomoći u Obalno-kraškoj regiji te u javnom zdravstvu regije. Literatura Baza podatkov TDI. Ljubljana: NIJZ, Ljubljana 2015. Čuk Rupnik, Jasna. Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za prepre- čevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Ljubljana: Minis- trstvo za zdravje, 2015. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. Treatment and Care for Older Drug Users. Luxembourg: Publica- tion Office of the European union, 2010. EMCDDA – European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addic- tion. European Drug Report. Luxembourg: Publication Office of the European union, 2015. Kastelic, Andrej, and Tatja Kostnapfelj. »Organizacija zdravljenja odvis- nosti od prepovedanih drog v Republiki Sloveniji.« In Obravnava bol- nika odvisnega od prepovedanih drog: zbornik prispevkov, edited by Bar- bara Možgan, 6–18. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege, Zveza druš- tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekci- ja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, 2008. Kastelic, Andrej. »Koordinacija centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepoveda- nih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 17–8. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015a. Kastelic, Andrej. »Programi zdravljenja odvisnosti od drog v Republiki Sloveniji.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečeva- nje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 11–6. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015b. 184 Komisija za nadzor nad delom centrov za preprečevanje in zdravljenje od- visnosti od prepovedanih drog. »Poročilo komisije.« Ljubljana: Mini- strstvo za zdravje, 2016. Krek, Milan. »Komisija za nadzor nad delom centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog skozi čas 20 let.« In Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečevanje in zdravlje- nje odvisnosti od prepovedanih drog, edited by Jasna Čuk Rupnik, 26–9. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015. 185 I P U O D R R I O Analiza javnozdravstvenog sustava u liječenju M B GE I NEKE O A ovisnosti o drogama u Republici Hrvatskoj R LN SKO-G O- Slavko Sakoman O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Društveni fenomen zlouporabe ilegalnih droga sa suvremenim karakteri- NIJ J T stikama na prostoru Hrvatske pojavljuje se sredinom šezdesetih. Kao od- I I I govor zdravstvenog sustava na taj rastući, javnozdravstveni problem, prof. d. sc. Vladimir Hudolin, kao ugledni šef Klinike za psihijatriju, pokre- će inicijativu za uređenje i 1969. otvara specijalizirani Odjel za ovisnosti o drogama. To je mjesto bilo i danas je ishodište znanja i svih inicijati- va koje se tiču izučavanja i suzbijanja tog specifičnog sociopatološkog fe- nomena koje s pozicije šefa Odjela ovisnosti od 1980. preuzima dr. Sako- man koji je već 1978. pokrenuo vođenje Registra liječenih ovisnika o dro- gama čija baza podataka kontinuirano raste i locirana je u Hrvatskom za- vodu za javno zdravstvo, a 1981. započinje i s kreiranjem Školskih programa prevencije ovisnosti i programa za liječenje ovisnika u zatvorskom sustavu. Sredinom osamdesetih pokreće i posebne programe prevencije HIV-infek- cije kod HIV-ovisnika (uglavnom o opijatima i zanimljivo je da se u Beo- gradu, kao i u više zapadnoeuropskih država i unatoč korištenja metado- na, koncem osamdesetih oko 50 % ovisnika zarazilo HIV-infekcijom, dok je taj postotak u RH kontinuirano bio i ostao ispod 0,5 %, a znatno je niža i zaraženost HCV-om i HBV-om. Pokretanjem rata i agresije na Hrvatsku devedesetih silno se povećala do- stupnost heroina i prevalencija opijatskih ovisnika do konca devedesetih je porasla za 6 puta. Još 1990. S obzirom na to da su najteži problem predstav- ljali opijatski ovisnici, Nacionalna komisija za suzbijanje zlouporabe dro- ga, na čelu s dr. Sakomanom već je 1991. organizirala sustav kojim se ovi- snicima osigurava lako dostupna zamjenska terapija metadonom. Dr. Sa- koman izradio je 1995. godine prijedlog »Nacionalne strategije suzbijanja zlouporabe droga« koju je Parlament prihvatio 1996. Nacionalnu strategi- ju RH iz 1995. karakterizira uravnotežen pristup u provođenju mjera sma- njenja ponude i potražnje droga uz afirmaciju socijalno-medicinskog pri- 186 stupa u okviru kojeg su ovisnici »dobili« status bolesnika a ovisnost atri- bucije kronične, recidirajuće bolesti koju treba liječiti po istim temeljnim principima kao i sve druge kronične bolesti. Zauzet je stav da u Hrvatskoj »borba protiv droga« nema perspektivu, već je važna borba protiv krimi- nala i »borba« za kvalitetniji i smislen život mladih u kojem bi im droge bile posve sporedna stvar. To je značilo da uz kvalitetnu represiju, značajnu važnost treba dati programima prevencije, liječenja i rehabilitacije te sma- njenja štete, kojima je cilj smanjenje zanimanja mladih za uzimanje droga i smanjenje potrošnje droga i svih sekundarnih štetnih posljedica vezanih uz uporabu droga. ŠPPO, koncipiran kao integralni dio odgojno-obrazov- nog procesa, u najvećoj mjeri neposredno i kontinuirano provodi stručni kadar škola. Svaka je škola dužna, sukladno svojim specifičnostima, mo- gućnostima i uzrastu učenika, izraditi svoj program i provoditi ga u koor- dinaciji s Ministarstvom znanosti, prosvjete i športa. Kako bi pridonijeli smanjenju pojavnosti ovisnika i brojnih sekundarnih štetnih posljedica u zajednici, javnozdravstveni sustav bio je dužan osigu- rati programe kojima će se najvećem broju tih bolesnika osigurati kvalitet- no liječenje. Temeljno polazište u kreiranju politike tretmana: nije moguće postići bit- nu redukciju potrošnje droga, osigurati adekvatnu zaštitu još zdrave po- pulacije mladih i spriječiti brojne sekundarne štetne posljedice (širenje virusnih infekcija, kriminala, smrtnost, propadanje obitelji, ekonomske štete…) ako većina ovisnika ostane »na ulici« bez ikakvog stručnog nad- zora i pomoći, izvrgnuta samo djelovanju »skupog« represivnog aparata. Tri su načela dobre politike tretmana u Hrvatskoj: a) Što ranije otkrivati konzmente droga i ovisnike, b) Što veći broj te populacije privući u progra- me tretmana i »pokriti« ih liječenjem, c) Ovisnike koji su započeli liječe- nje što duže zadržati u procesu tretman (retencija). Temelj javnozdravstvenog sustava svih županija RH, koji koordinira provo- đenje svih aktivnosti dijela Akcijskog plana koji se odnosi na smanjenje po- tražnje droga čini mreža županijskih centara za prevenciju i izvanbolničko liječenje ovisnika (ukupno 21 centara), koji su temeljem posljednje izmjene Zakona o zdravstvenoj zaštiti (2010) postali integralni dio službi za men- talno zdravlje, prevenciju i izvanbolničko liječenje ovisnika o drogama žu- panijskih zavoda za javno zdravstvo. Kao odgovor na temeljne atribucije ovisnosti kao bolesti, liječenje ovisni- ka je dugotrajan proces u kojem se u okviru hrvatskog modela koristi indi- vidualizirano kreiran, dugotrajni, pretežito izvanbolnički kompleksni po- 187 stupak koji uključuje niz elemenata: farmakoterapiju, psihoterapiju, preo- dgoj (radi poboljšanja socijalnog ponašanja i smanjenja rizika nezakonitog ponašanja), pomoć u traženju smisla i poboljšanja kvalitete života, psihoe- dukaciju, obiteljski postupak, psihosocijalne intervencije (prevencija soci- jalne izolacije, socijalna rehabilitacija i reintegracija), hospitalne intervenci- je, mjere prevencije širenja virusnih bolesti, drug testing, paralelno liječenje komorbidnih psihičkih poremećaja i somatskih bolesti, pripreme po po- trebi radi odlaska na posebne mjere liječenja (npr. za kirurški zahvat, rodi- lje, socijalna rehabilitacija u terapijskoj zajednici…) Malo ovisnika na samom početku liječenja ima snagu i kapacitet potreban za odvikavanje i obuzdavanje ovisničke gladi i paralelno s tim za suočava- nje s problemima koji su se nagomilali uz tijek ovisnosti. Zato je kod većine bolesnika najisplativija opcija započeti liječenje zamjenskom terapijom opi- jatskim agonistima. Time se suspreže žudnja za uzimanjem heroina i kriza sustezanja, a režimom provođenja farmakoterapije, ovisnika zadržati do- voljno dugo u procesu liječenja i pod kontrolom zdravstvenog sustava, da bi se s vremenom, koristeći druge elemente tijekom terapijskog postupka, postupno jačali sveukupni potencijali bolesnika i njegovi kapaciteti nužni za dublje i poželjne promjene sveukupnog ponašanja koje uključuju i do- bro indicirane pokušaje potpunog odvikavanja. Zato je liječenje heroin- skih ovisnika dugotrajan (pa i doživotan) proces s nepredvidivom dinami- kom i konačnim ishodom, a provode ga specijalizirani medicinski struč- njaci mreže službi za mentalno zdravlje, prevenciju i izvanbolničko liječe- nje ovisnosti županijskih zavoda za javno zdravstvo u suradnji s liječnicima opće/obiteljske medicine. To je glavna značajka »hrvatskog decentralizi- ranog modela« koji, uz visoku stručnost, osigurava bolesnicima i laku do- stupnost besplatne specijalizirane medicinske pomoći i potrebnih lijekova. Uporaba opijatskih agonista u Hrvatskoj je regulirana posebnim Smjerni- cama (koje su potvrđene u posebnoj proceduri na Vladi RH i Hrvatskom saboru. Zbog razlike u rizičnosti primjene lijeka, ponešto je liberalniji re- žim za izdavanje buprenofina nego metadona. Metadon se temeljem pre- poruka ovlaštenih specijalista Centara glede vrste programa, dnevnih doza i načina davanja (na licu mjesta pod kontrolom i/ili take home) ovisnici- ma daje u ambulantama liječnika obiteljske medicine, dok za buprenorfin u pravilu ovisnik dolazi jednom tjedno u ambulantu svog odabranog liječ- nika opće medicine po recept kojim lijek sam podiže u ljekarnama za po- trebu od tjedan dana te ga uzima bez nadzora. Buprenorfin u kombinaci- ji s naloksonom ima prednost kod ovisnika koji imaju osobitih problema s 188 prekidom intravenoznog uzimanja lijeka. Učestalost kontrolnih pregleda u centrima kao i sadržaj terapijskih seansi (psihoterapija, obiteljski postu- pak, edukacija, drug testing itd.) određuju prema stanju i potrebama bole- snika specijalisti stručnih timova. Odabrani GP ima ovlasti i obavezu upu- titi ovisnika zbog posebnih intervencija ili mišljenja o daljnjem tretmanu u njegov nadležni centar. Centar je dužan voditi evidenciju svih svojih paci- jenata i dostavljati ispunjene upitnike s podacima o njihovom stanju i lije- čenju u Republički registar liječenih ovisnika (ZZJZ). U usporedbi rezultata hrvatskog sustava sa onim u EU-u (podaci EMCD- DA), prema glavnim epidemiološkim parametrima, naša zemlja bolje stoji. Od 2001. kada je broj po prvi puta liječenih opijatskih ovisnika bio najvi- ši (1 066 osoba), incidencija se iz godine u godinu smanjivala da bi u 2014. broj novoliječenih opijatskih ovisnika pao na 230 osoba. Zaraženost viru- snim bolestima kontinuirano je značajno niža (osobito HIV-infekcije, sve- ga 0,3 %). Pokrivenost tretmanom iznosi preko 70 %. Stope umrlih od pre- doziranja opijatima posljednih su godina za 40 % niže od prosjeka. Europ- ske unije. Dok u EU-u opijatski ovisnici dolaze na prva liječenja s 33 godi- ne starosti, u Hrvatskoj dolaze čak 7 godina ranije (sa 26 godina). Dok je u EU-u još uvijek oko 75 % ovisnika u programu zamjenske terapije meta- donom (buprenorfin 20 %), u Hrvatskoj se na buprenorfinu uspjelo stabi- lizirati (sigurnijoj i perspektivnijoj opciji tretmana) oko 50 % ovisnika, ko- liko ih je i na metadonu. U Hrvatskoj nema liste čekanja za prihvat na lije- čenje, a lijekovi, kao i sve druge opcije tretmana lako su dostupni i besplat- ni, što nije slučaj u nekoliko zemalja EU-a. Za razliku od RH, u mnogim zemljama Europske unije, zbog više cijene, buprenorfin se ne koristi u lije- čenju ovisnika u zatvorskom sustavu. Još devedesetih godina bilo je mnogo otpora da se u taj sustav ugrade ista načela tretmana kao i u sustavu javnog zdravstva. Godinama je postojao velik otpor u primjeni metadona, forsi- rao se drug-free pristup. Pojavom buprenorfina (2003) u javnom zdravstvu, zbog znatno manjeg rizika od predoziranja i zlouporabe, taj je lijek brzo prihvaćen i danas se koristi u zamjenskoj terapiji tijekom služenja kazne za- tvora kod velikog broja osuđenih osoba u svim kaznenim ustanovama. Da- nas većinu potreba u organiziranom liječenju provode stručni timovi za- tvora u suradnji sa nadležnim centrima za liječenje ovisnika koji su dužni osigurati postpenalni prihvat i nastaviti kontinuitet tretmana odmah na- kon izlaska iz zatvora, zbog čega u Hrvatskoj gotovo i nema opijatskih ovi- snika koji smrtno stradaju od predoziranja nakon završetka služenja kazne. 189 I P U O D R R I O Nekemijske ovisnosti M B GE I NEKE O A – regulacija i liječenje R LN SKO-G O- Mirna Macur, Urška Stepanek O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Regulacija nekemijskih ovisnosti – primjer igara na sreću NIJ J T U nekemijske ovisnosti službeno ubrajamo samo igre na sreću odnosno I I I kockanje koje je ujedno i najstariji oblik danas poznatih nekemijskih ovi- snosti. Razumijevanje igara na sreću i suočavanje s tim problemom kroz vrijeme su se mijenjali, zato predstavljaju dobar uvod u primjer regulaci- je nekemijskih ovisnosti. U staroj narodnoj mudrosti igre na sreću bile su razumijevane kao ovisnosti, u DSM-V1 kao ovisnost 2 registrirane su tek u svibnju 2013. godine. O poteškoćama igrača na sreću, uključujući finan- cijske, može nas podučiti Čehovljeva drama Tri sestre, u kojoj brat An- drej prokocka kuću. Dostojevski je također jedan od svojih romana temat- ski posvetio igrama na sreću3 (Dostojevski, 1991). Stoljećima su u kršćan- sko-židovskoj tradiciji igre na sreću shvaćane kao nemoralno ponašanje i grijeh. Posljedice tog ponašanja bilo je teško sakriti, uvijek su utjecale na sudbinu glavnih junaka – tako je i danas. U Sloveniji o igrama na sreću i ovisnosti o njima dugo nismo govorili; činilo se da je to problem koji se do- gađa drugim ljudima – na primjer strancima koji igraju u našim kockar- nicama. Do 80-ih godina igre na sreću su tretirane samo kao dopuna po- stojećim turističkim kapacitetima za strance ali ne za domaćine. Tek na- kon 1990. godine su Slovenci smjeli ući u kockarnice i tada smo spoznali da probleme s igrama na sreću nemaju samo stranci nego i domaći ljudi. U tom je vremenu došlo do pojave takozvane zakonodavstvene faze, u kojoj je vrijedilo uvjerenje da je prekomjerno igranje na sreću, kao i prekomjerne profite organizatora igara na sreću, moguće obuzdati zakonima i drugim mjerama. U Sloveniji vrijedi zakon na području igara na sreću iz 1995. go- dine koji je dopunjen 2001., 2003., 2010., 2012. i 2014. godine. Zakon po- 1 Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5th edition 2 »Gambling Disorder« je uključen je u poglavje »Non-Substance-Related Disorders«, prije toga je bio uvršten pod poremećaje ponašanja. 3 »The Gambler«, 1867. 190 stavlja pravila priređivanja igara na sreću (klasičnih i posebnih igara na sre- ću) i regulira aktivnosti koncesionara kockarnica i igraonica (razlika izme- đu njih je samo u organiziranju »živih« igara, koje su bile dozvoljene samo u kockarnicama). U smislu ograničavanja pretjeranog igranja igara na sre- ću Zakon u 9. članku predviđa instituciju samozabrane4. Pri instituciji samozabrane pojavilo se nekoliko praktičnih komplikacija – samozabranu može zahtijevati svatko za sebe, dok štetne posljedice pretje- ranog igranja igara na sreću najprije opaze bližnji: prijatelji, partner, člano- vi obitelji koji ne mogu zahtijevati zabranu igranja na sreću za drugu oso- bu, čak i ako su oni ti koji trpe negativne posljedice igranja na sreću. Jed- nako vrijedi za liječenje ovisnosti – ono se također može započeti tek kada osoba sa takvim problemom sama potraži pomoć. Takav pogled – zdrav- stveni ili s vidika pomoći ovisnicima – danas postaje prevladavajuć jer je sve jasnije da je potrebno pomagati patološkim igračima te liječiti tu vr- stu ovisnosti. Liječenje nekemijskih ovisnosti Liječenje nekemijskih ovisnosti često ima jednak učinak kao i metode li- ječenja ovisnosti o dozvoljenim ili zabranjenim tvarima. U uporabi su psi- hosocijalni kao i farmakološki pristupi (antagonisti opijatnih receptora) (Yau i Potenza, 2015). Psihoterapija, kognitivno bihevioralna terapija, Mi- nesota model 12 – koraka za samopomoć, jačanje motivacije uspješno se upotrebljavaju za liječenje ponašajnih odnosno nekemijskih ovisnosti kao što su patološko kockanje, kompulzivno spolno ponašanje, kleptomani- ja, patološko grebanje i kompulzivno kupovanje (Griffiths, 2015). Oporav- ljanje od ovisnosti najučinkovitije je uz uzajamno podupiranje učenja sa- mokontrole ponašanja te stručne »njege«, koju nude osposobljeni te za to kompetentni stručnjaci na području ovisnosti. Kako za tradicionalne obli- ke ovisnosti tako i za nekemijske ovisnosti, značajna su razdoblja recidiva i remisije. Zbog toga, bez uključenosti u liječenje te u preventivne aktivno- sti, ovisnost postupno napreduje. 4 9. članak: »Igrač može od gospodarskog društva, koje je dobilo koncesiju za organiziranje poseb- nih igara na sreću u igraonici ili igraćem salonu, pismenom izjavom zahtijevati da mu se za šest mje- seci i najviše tri godine zabrani sudjelovanje u igrama na sreću (u daljnjem tekstu: samozabrana). U razdoblju samozabrane igrač ne može otkazati pisanu izjavu o samozabrani. Igrač mora biti upo- zoren o posljedicama samozabrane. Samozabrana vrijedi na cijelom području Republike Sloveni- je.« 191 Nekemijske ovisnosti i njihov utjecaj na društvo može se obuzdati uvođe- njem i provođenjem učinkovitih obrazovnih programa koji potiču osvje- šćivanje o potencijalno štetnim učincima na (mentalno) zdravlje i upozo- ravaju službenu medicinsku doktrinu na značaj, vrednovanje i liječenje po- našajnih odnosno nekemijskih ovisnosti. Zadaća socijalnih politika je po- ticati odgovoran odnos prema ponašanjim koja mogu dovesti do ovisnosti (naprimjer igre na sreću, kupovanje, igranje računalnih igara) i poboljšati dostupnost liječenja. S obzirom na veliku raširenost ponašajnih ovisnosti među mladima, posebno su korisni i bitni preventivni programi u školama (Yau in Potenza, 2015). Literatura Čehov, Anton Pavlovič. Striček Vanja; Tri sestre; Češnjev vrt. Ljubljana: Založba Mihelač, 1993. Dostojevski, Fedor Mihajlovič. Srečelovec. Ljubljana: Založništvo sloven- ske knjige, 1991. Griffiths, Mark. »Classification and Treatment of Behavioural Addic- tions.« Nursing in Practice 82 (2015): 44–6. Yau, Yvonne H. C., and Marc N. Potenza. »Gambling Disorder and Other Behavioral Addictions: Recognition and Treatment.« Harvard Review of Psychiatry 23, no. 2 (2015): 134–46. Zakon o igrah na srečo (ZIS). Accessed April 11, 2016. http://pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=ZAKO409. 192 III Preventivni programi, programi smanjenja štete te programi resocijalizacije ovisnika u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji I P U O D R R Pregled međunarodnih pristupa u prevenciji I O M B GE I NEKE O i liječenju ovisnosti o drogama A R LN SKO-G Katja Rostohar, Milan Krek O- O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI Uvod A OS NI U svijetu se odvijaju i razvijaju brojni pristupi za izvođenje preventive (pre- J J T I I I ventivne intervencije) i liječenja na području ovisnosti o drogama. Tako brojni akteri1 2 3 4 5 izvode aktivnosti koje se odnose na kvalitetno izvođenje programa i pokrivaju brojna područja, ciljeve, standarde, smjernice, prepo- ruke, evaluaciju kao i sve ono što pomaže organiziranijem i kvalitetnijem radu na području preventive u zadanoj okolini te su relevantne također za slovenski prostor. Preporuke aktera usmjerene su na izvođenje dokaza- no učinkovitih aktivnosti, koje su prilagođene potrebama ciljnih skupina i okolini te gledaju na cjenovnu učinkovitost. Osim trenutno postojećih pristupa na području liječenja ovisnosti, u svijetu se razvijaju novi pristupi, koji puno obećavaju, no potrebno je još puno vremena da bi bili uvedeni u svakodnevnu kliničku praksu. Metode Ukratko su predstavljene prije svega aktivnosti, preporuke, strategije, stan- dardi i najbolje prakse za područje preventive i liječenja koje izvodi Europ- ski centar za praćenje droga i ovisnosti1, Pompidou skupina za sudjelovanje na području borbe protiv zlouporabe droga i nezakonitog trgovanja droga- ma2, Ured Ujedninjenih naroda za droge i kriminal3, Nacionalni institut za 1 European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.emcdda.europa.eu/topics/prevention). 2 POMPIDOU Group/Co-operation Group to Combat Drug Abuse and Il icit Trafficking in Drugs (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.coe.int/T/DG3/Pompidou/AboutUs/default_ en.asp). 3 United Nations Office on Drug and Crime (UNODC) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www. unodc.org/unodc/en/about-unodc/index.html?ref=menutop). 195 zlouporabu droga4 i Kanadski centar za zlouporabu droga 5, a koje želi apli- cirati i Slovenija. Sažeti su neki novi pristupi pri liječenju ovisnosti koji su se pokazali obećavajućim u budućnosti. Rezultati Akteri djeluju na osnovi podrške država (članica), koje na temelju stvar- nog pregleda teškoća s drogama podupiru raspravu o drogama. Slovenija je članica europskih udruženja1, 2, 3. Postoje oblikovatelji politika koji pripre- maju prijedloge zakonodavstva i strategije na području droga te za pojedi- na područja rada za koja se identificiraju najbolje prakse i nova područja is- traživanja. Preporučuje se upotreba različitih vrsta programa6 koji bi bili u skladu s potrebama i okolinom za različite ciljeve i ciljne skupine. Preventivni rad trebao bi se temeljiti na dokazanim i učinkovitim aktiv- nostima koje se prate i vrednuju (evaluiraju), kako bi se ustanovila njihova učinkovitost, smanjili negativni učinci, dobili prijedlozi za poboljšanje te izradio adekvatan trajni nacrt programa. U zadnje vrijeme naglasak je na socijalizaciji. Namjera i ciljevi preventivnih aktivnosti usmjereni su prije svega na prevenciju uporabe droga, odgađanje početka uporabe, što je glav- na aktivnost preventive, kao i smanjenje uporabe ili prevenciju stupnjevan- ja uporabe što obuhvaćaju i programi liječenja. Različiti programi među sobom se dopunjuju da bi dosegli maksimalne učinke. Okolinska strate- gija preventivnog rada cilja na promjenu neposrednih kulturnih, socijal- nih, fizičkih i gospodarskih okruženja u kojima se ljudi odlučuju na koriš- tenje droga. U okviru međunarodnog rada proučavaju se i oblikuju različiti pristupi, preporuke, standardi, smjernice i najbolje prakse, za što su dostupna broj- na gradiva (EMCDDA, 2010; EMCDDA, 2011; UNODC, 2015; NIDA, 4 National Institute on Drug Abuse, USA (NIDA) (dostupno 10. 4. 2016. na: https://www.druga- buse.gov/). 5 Canadian Centre on Substance Abuse (CCSA) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.ccsa.ca/ Eng/Pages/default.aspx)- 6 Primjeri programa: programi za mlade, školski preventivni programi, programi podrške za rodi- telje, »vršnjačke intervencije« mladih, preventiva na radnom mjestu, zamjenske intervencije za slobodno vrijeme, brojne medijske kampanje, savjetovanja i informacijski pristupi u okruženju noćnog života, usklađivanje sa zakonodavstvom, programi liječenja te drugi programi podrške. 196 2003; NIDA, 2016) i dane najbolje prakse7 8 koje pomažu različitim izvo- diteljima, stručnjacima, roditeljima i drugima te se odnose na kvalitetnu, učinkovitu i trajnu izvedbu preventivnih programa. Dane su i predstavlje- ne informacije o različitim drogama9(opisi i djelovanja) te su dane činjenice o najčešćim zlouporabama droga koje pomažu različitim akterima. Danas se ključni pristupi na području liječenja temelje na farmakološkim pristupima pri čemu su najpoznatije supstitucijska terapija te bihevioralna terapija. Unatoč tome, u pozadini se razvijaju novi pristupi koji obećavaju nove načine liječenja ovisnosti. Na području liječenja ovisnosti ponovno otkrivaju da je tjelesna aktivnost učinkovita preventiva za razvoj ovisnosti, te učinkovita pomoć u liječenju i prevenciji novih početaka bolesti. (Lynch i sur., 2013). Na području novih lijekova istraživači puno očekuju od obeća- vajućih inhibitora FAAH (fatty acid amid hidrolase) koji mogu omogući- ti terapeutske učinke u liječenju različitih ovisnosti (Panlilio, 2013). Istra- živači razmišljaju o uporabi histaminskih spojeva u prevenciji i liječenju ovisnosti, jer u određenoj mjeri ublažavaju djelovanje sustava nagrađivan- ja. Za inhibiciju dopanskih neurona i posljedično manje izlučivanje mogli bi upotrijebiti GABAB., što bi omogućilo liječenje ovisnosti (Alleva i sur., 2013). Rješenje bi mogla biti također stimulacija određenih dijelova moz- ga, što se danas već upotrebljava pri liječenju pojedinih bolesti s pomoću TMS-a (Kumar i sur. 2013; Pelloux, 2013; Gorelick i sur.; 2014). Rasprava Iako se u Europi i svijetu već godinama izvode učinkoviti preven- tivni programi koji pokazuju određene pozitivne rezultate i cjenovu učinkovitost, u Sloveniji se takvi pristupi tek uvode. Nevladine organiza- cije i drugi akteri izvode brojne programe koji još nisu postigli pravu pod- poru i održivi razvoj. Novi pristupi na području liječenja ovisnosti još su u razvojnoj fazi i potrebno je još puno istraživačkog rada prije nego budu uvedeni u redovno liječenje, no predstavljaju novu nadu za bolesnike i za znanost. Možda je najbliže redovnoj uporabi upravo korištenje TMS-a. 7 Internetski portal najboljih praksi/Best Practice Portal, European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.emcdda.europa.eu/ best-practice). 8 Internetski arhiv slobodno raspoložljivih instrumenta za ocjenjivanje intervencija, odnosno pro- grama/Evaluation Instruments Bank – EIB. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA). 2016 (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.emcdda.europa.eu/eib). 9 Zlouporaba droga/Drug Abuse, National Institute on Drug Abuse (NIDA) (dostupno 10. 4. 2016. na: https://www.drugabuse.gov/drugs-abuse). 197 Literatura Alleva, Livia, Ezio Tirelli, and Christian Brabant. »Therapeutic Potential of Histaminergic Compounds in the Treatment of Addiction and Drug-Related Cognitive Disorders.« Behavioural Brain Research 237 (2013): 357–68. Canadian Centre on Substance Abuse (CCSA). Accessed April 10, 2016. http://www.ccsa.ca/Eng/Pages/default.aspx. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu /. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »Prevention and Evaluation Resources Kit.« 2010. Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/ publications/perk. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »European Drug Prevention Quality Standards.« 2011. Acces- sed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/publications/manu- als/prevention-standards. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »Best practice portal.« Accessed April 10, 2016. http://www.em- cdda.europa.eu/best-practice. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »Evaluation Instruments Bank – EIB.« Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/eib. Gorelick, David A. , Abraham Zangen, and Mark S. George. »Transcranial Magnetic Stimulation (TMS) in the Treatment of Substance Addiction.« Annals of the New York Academy of Sciences 1327, no. 1 (2014): 79– 93. Kushal, Kumar, Sharma Sorabh, Kumar Puneet, and Deshmukh Rahul. »Therapeutic Potential of GABA(B) Receptor Ligands in Drug Ad- diction, Anxiety, Depression and Other CNS Disorders.« Pharmaco- logy, Biochemistry and Behavior 110 (2013): 174–84. Lynch, Wendy J. , Alexis B. Peterson, Victoria Sanchez, Jean Abel, and Mark A. Smith. »Exercise as a Novel Treatment for Drug Addiction: A Neurobiological and Stage-Dependent Hypothesis.« Neuroscience & Biobehavioral Reviews 37, no. 8 (2013): 1622–44. National Institute od Drug Abuse (NIDA). Preventing Drug Use among Children And Adolescents, A Research-Based Gude For Parents, Educa- tors, and Community Leaders. NIH Publication, 2003. Accessed April 198 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/sites/default/files/preventingdru- guse_2_1.pdf. National Institute on Drug Abuse, USA (NIDA). Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/. National Institute od Drug Abuse (NIDA). »Drug of abuse« Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/drugs-abuse. National Institute od Drug Abuse (NIDA). »Lessons from Prevention Research.« 2014. Accessed April 10, 2016. https://www.drugabuse.gov/ sites/default/files/drugfacts _lessonsfromprevention.pdf. Panlilio Leigh V. , Zuzana Justinova, and Steven R. Goldberg. »Inhibition of FAAH and Activation of PPAR: New Approaches to the Treatment of Cognitive Dysfunction and Drug Addiction.« Pharmacology & Therapeutics 138, no. 1 (2013): 84–102. Pelloux, Yann, and Christelle Baunez. »Deep Brain Stimulation for Ad- diction: Why the Subthalamic Nucleus Should Be Favored.« Current Opinion in Neurobiology 23, no. 4 (2013): 713–20. »POMPIDOU Group/Co-operation Group to Combat Drug Abuse and Illicit Trafficking in Drugs. « Accessed April 10, 2016. http://www.coe. int/T/DG3/Pompidou/AboutUs/default_ en.asp. United Nations Office on Drug and Crime (UNODC) Accessed April 10, 2016. http://www.unodc.org/unodc/en/about-unodc/index.html?re- f=menutop- United Nations Office on Drug and Crime (UNODC). »International Standards on Drug Use Prevention.« Vienna, 2015. Accessed April 10, 2016. https://www.unodc.org/unodc/en /prevention/prevention-standar- ds.html. 199 I P U O D R R I O Pregled preventivnih programa u Sloveniji M B GE I NEKE O A i Obalno-kraškoj regiji R LN SKO-G O- Katja Rostohar, Branka Božank O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Preventivne aktivnosti, programi liječenja i drugi programi pomoći koris- NIJ J T nicima droga u Sloveniji se izvode u okviru javnog zdravstva, nevladinih I I I organizacija ili preko drugih aktera (Božank i sur., 2010). Programi po- moći i aktivnosti u njima se međusobno prilično razlikuju s ozirom na tp da su konstruirani za različite ciljne skupine, usmjereni na specifične po- teškoće pojedinaca (npr. poteškoće s duhanom, alkoholom, drogama, po- remećaji hranjenja, pretjerana uporaba elektronskih medija…) i odvijaju se u različitim kontekstima. Također, razlike postoje s obzirom na opseg dje- lovanja, dostupnost programa te metode rada odnosno oblik preventive ili liječenja. Tako se konstruiraju i izvode brojne aktivnosti, skupine i savje- tovanja gdje različiti akteri izvode programe, od univerzalne do selektivne preventive te programa liječenja i rehabilitacije. Činjenica je da ne postoji samo jedan najbolji način liječenja ili pomoći, jer to ovisi o vrsti poteškoće, osobnosti pojedinca, okolini i drugim čimbenicima zbog čega jednoj osobi u zadanom razdoblju pri problemu ovisnosti mogu pomagati različiti programi (Božank i sur., 2010). Progra- mi u Sloveniji djeluju po različitim načelima i financiraju se iz različitih izvora – moguće je da su se neki programi već ugasili, dok su se drugi po- novno pojavili pa je teško ažurno oblikovati bazu svih programa u nekoj okolini ili državi. U Sloveniji se većina programa 1 2 izvodi u manjem op- segu, a za njih se vrlo rijetko provodi adekvatna evaluacija koja bi zadovol- javala europske standarde (EMCDDA, 2011). Jednako tako, nema temelj- nih smjernica koje bi usmjerile programe prema kvalitetnoj izvedbi koja bi bila u skladu s potrebama i na taj način osigurala manji opseg problemati- ke u određenoj okolini. Dostupnost programa ovisi o ponudi te je bolja u većim mjestima u od- nosu na periferiju ili manje razvijene regije (NIJZ, 2009), kojoj pripada Obalno-kraška regija gdje se univerzalni programi mogu izvoditi u vrtići- 200 ma1 ili školama2 pri čemu općine ili vrtići sami pružaju potporu aktivnos- tima pojedinih programa pa aktivnosti pograma ovise o lokalnim interesi- ma i mogućnostima. Pomoći mogu i drugi akteri koji izvode programe za mlade3 u zadanim okolnostima, dostupni su također savjetodavni progra- mi za djecu i roditelje4 te su kao takvi, podrška indiciranoj preventivi. Do- stupni su i različiti oblici psihoterapije5 gdje se može obrađivati specifična poteškoća s ovisnošću ili druge poteškoće koje doprinose razvoju ovisnos- ti, kao i različite aktivnosti koje se odvijaju u sklopu lokalnih akcijskih gru- pa6. Odvijaju se pomaci i u okolinskoj preventivi te su aktivnosti usmjere- 1 Program »Da sije sunce« (u izvornom obliku: »Da sije sonce«; http://www.infomosa.si/baze_ podatkov/preventivni_programi/skupen _boj_proti_zasvojenosti.html); program »Zdravlje u vrtiću« (u izvornom obliku: »Zdravje v vrtcu«) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.nijz.si/sl/ zdravje-v-vrtcu). 2 Program »Model zdrav način življenja u školi« (u izvornom obliku: »Model zdrav življenjski slog v šoli«) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.zdravjevsoli.si); Nacionalni institut za javno zdravlje (NIJZ) – Slovenska mreža »Zdravih škola« (u izvornom obliku Nacionalni inštitut za javno zdravje – Slovenska mreža »Zdravih Šol«) (http://www.nijz.si/sl/slovenska-mreza-zdravih-sol); »Škola osobnosti« (u izvornom obliku: »Šola osebnosti«) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www. sola-osebnosti.si); Udruženje mladih Bez izgovora (»NoExcuse«) izvodi programe za mlade »O2 za svakoga« (u izvornom obliku: »O2 za vsakega« za područje duhana i »What about…NO.« na području alkohola (www.noexcuse.si/); Institut za istraživanja i razvoj »Otkucaj« (u izvornom obliku: Inštitut za raziskave in razvoj »UTRIP«) (Domžale) izvodi projekt EU-Dap »Izštekani« (dostupno 10. 4. 2016 na: http://www.institut-utrip.si/projekti/). Program »Jačanje obitelji« (u izvornom obliku: »Krepitev družin«) (dostupno 10. 4. 2016. na: http://www.strengtheningfamili- esprogram.org). 3 Program »ne-ovisan.si« (u izvornom obliku: »ne-odvisen.si« (Solkan) (ne-odvisen.si/); zdravstveni domovi po Sloveniji – odgoj za zdravlje: izvođačice odgoja za zdravlje iz zdravstveno-od- gojnih centara u svojim lokalnim zajednicama (vrtićima, osnovnim i srednjim školama) izvode planiran i strukturiran program koji predstavlja aktivni proces učenja i razvoja osobnosti; Polici- ja – predstavnici policijskih postaja ili uprave izvode preventivne aktivnosti koji najčešće obrađuju teme droga ili rizičnih ponašanja. 4 Andragoški centar Republike Slovenije – Projektno učenje za mlade (PUM) i mlade odrasle oso- be (PUM-O) u Obalno-kraškoj regiji programe izvodi Obrazovni centar (u izvornom obliku: Iz- obraževalni center) Memory (http://www.memory.si/); Društvo Bravo (Koper) za pomoć djeci i adolescentima sa specifičnim poteškoćama u učenju (www.drustvo-bravo.si/); projekt »Nevjero-jatne godine« (u izvornom obliku: »Neverjetna leta«) – trening roditeljstva (Ajdovščina) za pre- venciju i rani tretman djece s problemima u ponašanju (neverjetna-leta.si/treningi/); savjetodavni centri za djecu, adolescente i roditelje u nevolji (http://www.svet-center-kp.si/); 5 Informacije o savjetnicima dostupne su na savjetovalištu Kameleon: svetovalnicakameleon.si/ ili udruženju bračnih i obiteljskih terapeuta Slovenije (http://www. zdt.si/) te na pojedinačnim web- -stranicama terapeuta u regiji. 6 Lokalne akcijske zajednice (u izvornom obliku: lokalne akcijske skupnosti – LAS) djeluju kao stručno savjetodavno tijelo gradonačelnika i/ili gradskog/općinskog vijeća. U Obalno-kraškoj regiji aktivni su: LAS Gradske općine Kopar (u izvornom obliku: LAS Mestne občine Koper), 201 ne na područje duhana i alkohola7 pri čemu važnu ulogu ima zakonodav- stvo/ministarstvo8. U području droga u Obalno-kraškoj regiji prevladavaju selektivni progra- mi pomoći, dobra je pokrivenost programima »niskog praga« i drugim savjetodavnim programima9 te programima liječenja10 11 koji nude pomoć osobama s problemima ovisnosti ili uporabe droga. Aktivne su i grupe podrške za osobe koje imaju probleme s alkoholom12, igrama na sreću13 ili poremećajima hranjenja14. Dostupne su i brojne publikacije15, elektronič- LAS za prevenciju zlouporabe droga Piran (u izvornom obliku: LAS za preprečevanje zlorabe drog Piran), LAS Sežana i LAS Občina Divača (Božank i sur., 2010) 7 Više o akcijama za duhan i alkohol na: http://www.cindi-slovenija.net i http://www.infomosa.si te u Nacionalnom izvještaju na području droga (u izvornom obliku: Nacionalno poročilo na podro- čju drog) 2014., 22–7. 8 Prevencija rizičnih ponašanja i ovisnosti (Dostupno 10. 4. 2016 .na: http://www.mz.gov.si/si/de- lovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/preprecevanje_tveganih_vedenj_in_zasvoje- nosti_tobak_in_povezani_izdelki_alkohol_droge/ ) 9 Društvo Projekt Čovjek (u izvornom obliku: Društvo Projekt Človek), Piran (http://www.pro- jektclovek.si/); Društvo volontera Vincencijevog udruženja dobrote (Miren) (http://www.brez- domec.si); Evangelistički centar Nova Gorica, program »Centar Raskrižje« (u izvornom obliku: Center Križišče) (http://www.ecng.si/), udruga »Drvo života« (u izvornom obliku: društvo »Drevo življenja«) stambeni program terapeutske zajednice (Izola) (http://www.drevo-zivljenja. si/); Zasebni zdravstveni zavod Bossman Peter »Program Escape« (Koper) (http://www.odvi- snost.si/); društvo Svit Koper (http://www.svit-kp.org); Društvo za pomoć ovisnicima i njihovim bližnjima (u izvornom obliku: Društvo za pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim) PO MOČ (Sežana) (www. drustvo-pomoc.com); Šent (Koper, Piran) (http://www.sent.si/); Zavod Pelikan Karitas (Koper, Portorož, Ajdovščina) (http://www.pelikan.karitas.si/). 10 Centar za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama (u izvornom obliku: Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog) (CPZOPD u Zdravstvenom domu Koper i Zdravstvenom domu Piran-Lucija) nudi program pomoći za ovisnike o zabranje- nim drogama i njihovim obiteljima. 11 U okviru javnog zdravstva dostupna je psihijatrijska obrada u slučajevima različitih oblika ovisno- sti (u Ljubljani, Begunjama, Ormožu, Vojniku, Mariboru, Pedijatrijskoj klinici, Rakitno). 12 Društvo anonimnih alkoholičara Slovenije (društvo AA Koper, Lucija-Portorož, Sežana) (http:// www.aa-slovenia.si/); Društvo Al – Anon (http://www.al-anon.si/index.php)in Alateen (http:// www.al-anon.si/strani/alateen.php); Klub liječenih alkoholičara (u izvornom obliku: Klub zdravljenih alkoholikov Koper (eng. WACAT – http://www.aicat.net/) 13 Anonimni kockari (u izvornom obliku: Anonimni hazarderji) (http://www.anonimni-hazarder- ji.eu) 14 Anonimni prekomjerni jedači (u izvornom obliku: Anonimni prekomerni jedci) (Overeaters Anonymous Slovenija – Obalno-kraška regija) (http://www. oa-slovenija.com/). 15 INFO MOSA – lista preventivnih programa (www.infomosa.si/baze_podatkov/preventivni_ programi/seznam.html). 202 ko ili telefonsko savjetovanje16 gdje su dostupne razne informacije i podrš- ka osobama u nevolji. Možemo zaključiti da je dostupnost selektivnih programa za one koji imaju problema sa zabranjenim drogama dobra, dok je pokrivenost programima za pomoć onima koji se susreću s problemima novih psihoaktivnih sup- stanci ili drugim oblicima ovisnosti lošija, kao i pokrivenost univerzalnim programima, unatoč činjenici da bi upravo ti programi mogli biti cjenovno najučinkovitiji (UNODC, 2016). Literatura Božank, Branka, Marijana Kašnik, Nina Pogorevc, and Jerneja Lorber. Vo- dič po programih: Kam po pomoč in informacije v primeru težav z zasvo- jenostjo. Ravne: Zavod za zdravstveno varstvo, 2010. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCD- DA). »European Drug Prevention Quality Standards.« 2011. Accessed April 10, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/publications/manuals/pre- vention-standards. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ). Nacionalno poro- čilo 2009 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. Ljubljana: IVZ, 2009. Košir, Matej, and Maša Crnkovič. Analiza mreže lokalnih akcijskih skupin (LAS) na področju preprečevanja zasvojenosti v Sloveniji. Ljubljana: In- štitut utrip, inštitut za raziskave in razvoj, 2012. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nacionalno poročilo na po- dročju drog 2014, o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Slo- veniji. Ljubljana: NIJZ, 2014. United Nations Office on Drug and Crime (UNODC) »Preventing Drug Use among Youth Works.« 2016. Accessed April 10, 2016. http://www. unodc.org/unodc/en/prevention/index.html. 16 Program »To sam ja« (u izvornom obliku: To sem jaz) (http://www.tosemjaz.net); program »TOM telefon« (http://www.e-tom.si/); program »Poziv u nevolji« (u izvornom obliku: »Klic v stiski«) (http://www.tvojtelefon.blogspot.si/2016_03_01_archive.html); Povjerljivi telefon Samarijan (u izvornom obliku Zaupni telefon Samarijan) (http://www.telefon-samarijan.si/); Forum Med.Over.Net (med.over.net). 203 I P U O D R R I O Procjena stanja i potreba u području M B GE I NEKE O A preventivnih programa R LN SK u Republici Hrvatskoj O-G O- O KR MI R Valentina Kranželić, Martina Ferić, Dijana Jerković A A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NIJ J T I I I Analiza stanja i potreba u području programa prevencije ovisnosti u Repu- blici Hrvatskoj za potrebe ovog teksta izrađena je na temelju dvaju ključ- nih elemenata. Prvo, pregledom literature prikupljene su i navedene zna- čajke učinkovitih programa te su prikazani Europski standardi za kvali- tetnu prevenciju zlouporabe droga (engl. E uropean Drug Prevention Qua- lity Standards – EDPQS) (Brotherhood i Sumnall, 2011) koji su posluži- li kao temelj za izradu procjene stanja programa prevencije ovisnosti u RH te za smjerove i načine unaprjeđenja postojećih programa. Drugo, analiza stanja i potreba preventivnih programa u području ovisnosti sadrži ključ- ne rezultate i postignuća redovitih aktivnosti Ureda za suzbijanje zloupo- rabe droga Vlade Republike Hrvatske, ali i dosad provedenih analiza sta- nja u okviru posebnih pojedinačnih projekata. Značajke učinkovitih pre- ventivnih programa su, za potrebe ove analize, na programima prevenci- je ovisnosti u RH procijenjene u sljedećim ključnim elementima: sadržaj i metode u programu, korištenje rezultata istraživanja u postavljanju progra- ma, značajke učinkovitosti, ljudski potencijali i organizacijski kapaciteti provoditelja. Rezultati analize preventivnih programa u odnosu na Eu- ropske standarde za kvalitetnu prevenciju zlouporabe droga (EDPQS) pri- kazani su u području (1) razvoja programa prevencije ovisnosti, (2) imple- mentacije tih programa i (3) njihove evaluacije. Rezultati analize upuću- ju na međusobno usklađivanje preventivnih intervencija u zajednicama, odnosno na nužnost procjene »pokrivenih« potreba i onoga što je pro- gramima »nepokriveno« kako bi se odgovorilo na potrebe krajnjih kori- snika. Jedno od važnih područja za unaprjeđenje programa odnosi se na obuhvat i procjenu potreba korisnika koja se temelji na stvarnom poznava- nju i razumijevanju populacija korisnika. Postavljanje intervencijske logi- 204 ke i logičkog modela programa na temelju sveobuhvatne procjene potreba preduvjet je kvalitetne implementacije i pozitivnih ishoda programa, stoga je tome nužno posvetiti veću pažnju u prvim koracima unaprjeđenja pro- grama. Nadalje, analiza programa implementiranih u području prevencije ovisnosti ukazuje na potrebu za strukturiranim praćenjem implementaci- je programa i korištenjem dobivenih podataka za unaprjeđenje programa. Isto tako potrebno je unaprijediti praksu primjene pilot-programa za no- vorazvijene i/ili preuzete (adaptirane) programe. U analizi je prepoznata i potreba većeg ulaganja u pripremu okruženja u koje se program implemen- tira (npr. škole, zajednica) odnosno u razvoj partnerstava s važnim dioni- cima za provedbu programa. Na osnovi analize programa koji se provode u području prevencije ovisnosti prepoznaje se i potreba dodatnog ulaganja napora u područje postavljanja evaluacije ishoda/učinka i evaluacije proce- sa. Evaluacija programa usko je povezana sa svim koracima razvoja progra- ma: od teorijske osnove, postavljanja ciljeva, određivanje metoda i aktivno- sti te načina njihove provedbe, stoga ju je važno uvrstiti u planiranje od sa- mog početka razvoja programa. Prikazani rezultati vode zaključku rada u kojem se ističe ključna smjernica proizišla iz predstavljene analize, a to je potreba za dodatnim ulaganjem u kompetencije stručnjaka koji djeluju na području prevencije i razvoja pre- ventivnih programa. U edukaciji stručnjaka naglasak je stavljen na razvoj i primjenu pisanih standarda znanja, vještina i kompetencija potrebnih za rad na razvoju programa. Na ovom području preporučljivo bi bilo uspo- stavljanje i održavanje trajnih i sustavnih edukacija o teorijskim modeli- ma prevencijske znanosti koje bi za uvjet polaženja postavljale različite ra- zine ulaznih kompetencija i izlaznih ishoda učenja koji bi bili priznati i us- postavljenim standardima prevencije, moguće i za različite resore, na naci- onalnoj razini. Literatura Brotherhood, Angelina, and Harry R. Sumnall. European Drug Preventi- on Quality Standards. A Manual for Prevention Professionals. Luxem- bourg: European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction, Publications Office of the European Union, 2011. 205 I P U O D R R I O Prevencijski kapaciteti i primjeri dobre prakse M B GE I NEKE O A u Primorsko-goranskoj županiji R LN SK i Republici Hrvatskoj O-G O- O KR MI R Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović A A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NIJ J T I I I Na razini javnih politika, o prevenciji rizičnih ponašanja djece i mladih u Hrvatskoj se počelo govoriti sredinom 70-ih godina 20. stoljeća kada se na različitim razinama organiziraju prva koordinacijska tijela. Prevencijska znanost u užem smislu započinje kasnije provođenjem znanstvenih istra- živanja čiji se fokus pomiče prema učinkovitijoj procjeni i zadovoljavanju potreba djece u predškolskim i školskim okruženjima i lokalnim zajedni- cama. Danas se većina preventivnih programa implementira kroz nekoli- ko ključnih organizacijskih sustava. Značajnu ulogu u prevenciji proble- ma ponašanja ima javnozdravstveni sustav, točnije mreža službi za preven- ciju i izvanbolničko liječenje ovisnosti pri županijskim zavodima za javno zdravstvo. I u hrvatskom obrazovnom sustavu velika je pažnja posvećena preventivnim programima, iako među školama postoje varijacije u struk- turi, opsegu i sadržaju preventivnih programa. Tek od 2013. godine u hr- vatskim školama provodi se nacionalni kurikulum zdravstvenog odgoja. U organizacijskom smislu implementacija preventivnih programa odvija se u lokalnoj zajednici koja je i generator velikog broja programa. Među orga- nizacijskim resursima koje lokalna zajednica njeguje ističu se: Mreža zdra- vih gradova i zdravih županija, Vijeća za prevenciju kriminaliteta te pro- jekt »Zajednice koje brinu«. Ukupno gledajući, prema podacima Ureda za suzbijanje zloporabe droga Vlade RH 2014. godine u provedbi je bilo oko 400 programa – najveći broj preventivnih te tretmanskih, resocijali- zacije i smanjenja šteta. U Primorsko-goranskoj županiji, Nastavni Zavod za javno zdravstvo Pri- morsko-goranske županije (NZJZ PGŽ-a) kontinuirano od 2005. godi- ne implementira »Program promocije mentalnog zdravlja i razvoja život- nih vještina«. Taj univerzalni program prevencije obuhvaća godišnje oko 206 10 000 učenika od 3. do 7. razreda. Godine 2010. pokrenut je i program »Skrining mentalnog zdravlja učenika 7. razreda« u osnovnim školama u gradu Rijeci, kao mjera rane detekcije poteškoća vezanih uz ponašanje, emocionalna stanja i/ili odnose s vršnjacima. Djeci i roditeljima (indicira- nim) preporuča se savjetovanje u Savjetovalištu Odsjeka za promicanje i zaštitu mentalnog zdravlja NZJZ-a PGŽ-a. Nadalje, Udruga za zaštitu obitelji Rijeka provodi program »Rad s kazne- no prijavljivanim mladima uključujući povremene uzimatelje droge-ek- sperimentatore«, dok Udruga TERRA Rijeka razvija i provodi aktivnosti usmjerene različitim aspektima problematike uzimanja droga od primar- ne prevencije do resocijalizacije. Udruga za pomoć ovisnicima »Vida« Ri- jeka provodi projekt interaktivne internetske stranice »Savjetovalište On line«. Program Sveučilišnog savjetovališnog centra (Sveučilište u Rijeci) usmjeren je ka smanjivanju emocionalnih teškoća u studentskoj populaciji. Osim lokalno razvijenih, u Republici Hrvatskoj nalazimo primjere imple- mentacije svjetskih model programa, kao što je PATHS, program koji pro- miče socijalno-emocionalne kompetencije te smanjuje rizik od ponašaj- nih i mentalnih problema kod djece predškolske i osnovnoškolske dobi. U primjeni su program »Bistrog uma bez alkohola«, u svijetu je poznat kao »Northland Project«te i »Imam stav« kao hrvatska inačica progra- ma »Unplugged«. Jačanje kapaciteta za kvalitetnu implementaciju preventivnih programa u RH, kao preduvjet učinkovitijoj prevenciji ponašajnih i mentalnih pore- mećaja postiže se obrazovanjem stručnjaka na preddiplomskoj i diplom- skoj razini usmjerenim kolegijima te na poslijediplomskoj razini kroz spe- cijalistički studij »Promocija zdravlja i prevencija ovisnosti« Medicinskog fakulteta Sveučilišta u Rijeci te doktorskim studijem »Prevencijska zna- nost i studij invaliditeta« Edukacijsko-rehabilitacijskog fakulteta Sveuči- lišta u Zagrebu. 207 I P U O D R R I O Uspostava terenskog rada s mladima M B GE I NEKE O A i slobodno vrijeme mladih R LN SKO-G O- Ingrid Kristančič Šömen, Ana Borota O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Članak govori o važnosti prepoznavanja i adekvatnog odaziva na potrebe NIJ J T lokalne okoline kod preventivnog rada s mladima na području ovisnosti te I I I o barijerama s kojima se susrećemo pri uvođenju novih praksa na slovenskoj obali (u daljnjem tekstu: Obala). Razvoj rada s mladima na terenu na Obali proizlazi iz prepoznatih potreba i postojeće dobre prakse koju izvodi Newprevent, društvo terenskih rad- nika za mlade i mreže volontera koji djeluju pod okriljem Društva SVIT Koper. U stambenom naselju zgrada iznad Kopra, u svibnju 2013. započeli smo s eksperimentalnim tromjesečnim projektom »Lopta skače«1, čiji je cilj uspostaviti trajni i razvijajući program s adekvatnim kadrom i dugoročnim financiranjem. Usmjeravanje mladih ka zdravom načinu življenja i vršnjač- ki pristup važni su kao polazišna točka za izvođenje selektivne prevencije i ranu intervenciju sprječavanja pribjegavanja mladih rizičnim i za zdravl- je štetnim ponašanjima, uz sustvaranje okoline koja se prijateljski odnosi prema mladima. Redovnom prisutnošću na terenu i izvođenjem različitih aktivnosti, možemo se približiti pojedinom djetetu i adolescentu koji tre- ba podršku na putu odrastanja. Zbog jačanja osjećaja pripadnosti dajemo naglasak grupnim igrama jer dijete samo grupnom interakcijom uči prila- gođavanju drugima te prihvaćanju u grupi. Godine 2013. smo preventivne aktivnosti rada s mladima nazvali »Šišmiš«2, a odvijale su se na lokacijama noćne zabave na javnim površi- nama na Obali, poznate kao Hauba zabave, kao odgovor na naša opažanja prekomjernog opijanja mladih i nereagiranje okoline na događanja. Ključni rezultati naših terenskih istraživanja o pijenju mladih na javnim površinama već drugu godine zaredom pokazuju da mladi, među njima 1 U izvornom obliku: »Žoga skače«. 2 U izvornom obliku: »Netopir«. 208 čak i maloljetnici, u vrlo kratkom vremenskom intervalu piju više razli- čitih alkoholnih pića. Opažamo da se na našem području također zabavljaju mladi iz cijele Obalno-kraške regije, zato smo u istraživanju o provođenju slobodnog vremena i rizičnim ponašanjima kod mladih, koje smo započeli u ožujku 2016, uključili mlade iz cijele regije. Osmislili smo istraživanje kao kvan- titativno sociološko istraživanje. U njemu su sudjelovali učenici devetih razreda osnovnih škola i prvih razreda srednjih škola iz Obalno-kraške regije. Zanimao nas je prijelaz iz osnovne u srednju školu, s obzirom na promjenu načina provođenja slobodnog vremena i rizična ponašanja mla- dih. Predstavljamo djelomične rezultate, s obzirom na to da je istraživan- je još uvijek u tijeku. Podatke smo prikupili na temelju upitnika koji je do sada ispunilo 328 ispitanika, od čega 230 (70 %) učenika 9. razreda osnov- ne škole i 96 (30 %) učenika 1. razreda srednje škole. Prosječna dob ispi- tanika je 14 godina. Zanimalo nas je gdje mladi najčešće provode slobodno vrijeme. Između više mogućih odgovora, više od polovice ispitanika odgovorilo je da slo- bodno vrijeme provode kod kuće, a manje od polovice ispitanika na javnim površinama. Prema procjenama ispitanika zaključujemo da je alkohol lako dostupna droga. Polovica ispitanika ne uživa alkohol, ostali u prosjeku piju jednom mjesečno ili nekoliko puta godišnje. Iako je uživanje alkohola naj- češći oblik rizičnog ponašanja, mladi su o toj drogi najmanje informira- ni. Mladi su, prema rezultatima istraživanja, malo informirani o drogama te jednako tako nisu dovoljno informirani ni o čestim adolescentskim po- teškoćama kao što su depresija i poremećaji hranjenja. Mladi su također procjenjivali dostupnost droga. Rezultati pokazuju da su mladi jednoglasno procijenili da su energetska pića izrazito lako dostup- na, kao i ljepilo, hlapljive tvari te alkohol i cigarete. Kao srednje teško do- stupnu ocijenjuju dostupnost marihuane, kao teže dostupnu ocjenjuju spe- ed, ecstasy, kokain i heroin. Ovakva istraživanja nude nam uvid u trenutno stanje, kao i polazišne toč- ke za analizu potreba mladih vezanih uz planiranje adekvatnih sadržaja i oblika preventivnog rada. Naša praksa i rezultati istraživanja ukazuju na potrebu da se mladima ponudi mogućnosti za razgovore i informiranje o čestim poteškoćama adolescenata u sigurnoj okolini, s vršnjačkim pristu- pom, za koje u školskoj okolini nema dovoljno vremena. 209 Literatura Državni zbor. »Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepo- vedanih drog 2014–2020.« 2014. Accessed April 5, 2016. https://www. uradni-list.si/1/content?id=116966#!/Resolucija-o-Nacionalnem-progra- mu-na-podrocju-prepovedanih-drog-2014-2020-%28ReNPPD14-20%29. Krek, Milan, Ingrid Kristančič Šömen, and Aljoša Žabkar. »Mladi in prosti čas v Mestni občini Koper – Analiza terenske ankete.« Koper, 2014. Kristančič Šömen, Ingird, and Aljoša Žabkar. »Hiter posnetek stanja na področju uživanja in odnosa do psihoaktivnih substanc med mladost- niki v Kopru.« 2012. Kristančič Šömen, Ingrid, and Aljoša Žabkar. »Pitje alkohola na javnih površinah.« Hauba party, Red love party, Koper, October 3, 2014. Kristančič Šömen, Ingrid, and Aljoša Žabkar. »Pitje alkohola na javnih površinah.« Hauba party, Red love party, Koper, September 11, 2015. Stergar, Eva, and Tanja Urdih Lazar, Tanja. »Evropska raziskava o alkoho- lu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2011.« Ljubljana: Univerzitetni klinični center in Klinični inštitut za medicino dela, pro- meta in športa, 2014. Škvorc, Marjan, Stanislav Ivanuša, Maja Botulin Vaupotič, and Katarina Vaupotič. »Anketa o rabi alkohola in drugih drog.« Ormož: Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Or- mož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, 2013. Talič, Sanela, and Matej Košir. Priročnik na temo osnov preventive in vred- notenja preventivnih programov. Ljubljana: Inštitut za raziskave in ra- zvoj »Utrip«, 2014. 210 I P U O D R R Pregled djelovanja programa za smanjenje I O M B GE I NEKE O štete na području droga u Obalno-kraškoj A R LN SK regiji i potrebe za novim programima O-G O- O KR MI Ines Kvaternik, Živa Žerjal RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Problem J J T I I I Smanjenje štete na području droga paradigmatično je usmjerena politika koja predstavlja alternativu, kako medicinskom modelu tretiranja ovisnos- ti tako i represivnom modelu tretiranja korisnika droga. Riječ je o učin- kovitoj strategiji koju mi ljudi upotrebljavamo na različitim područjima u svakidašnjem životu kada se susrećemo sa opasnim ili ugrožavajućim situ- acijama koje ne možemo, ili ne želimo potpuno izbjeći. Koncept smanjen- ja štete nije vođen moralnim ili ideološkim načelima, nego idejom o tome što je korisno u vezi sa smanjenjem nepotrebne štete koja nastaje upora- bom droga te uvodi aktivno sudjelovanje korisnika droga/programa u pla- niranje učinkovitijih mjera. Rad s korisnicima droga u okviru koncepta smanjenja štete proizlazi iz potreba i interesa korisnika. Glavni su cilje- vi programa smanjenja štete, koji proizlaze iz rezolucije o nacionalnom programu na području droga, prevencija nastanka socijalne i zdravstvene štete zbog korištenja droga odnosno smanjenje i prevencija prijenosa za- raznih bolesti te isto tako, s tim povezanog daljnjeg pogoršanja zdravstve- nog i socijalnog stanja osoba koje koriste droge. Za postizanje spomenutih ciljeva potrebno je osigurati kontinuirani razvoj i nadgradnju mreže razli- čitih programa smanjenja štete na cijelom slovenskom području, osigura- ti lakši pristup programima za smanjenje štete i do različitim informativ- nim materijalima te omogućiti razvoj različitih programa i kvalitetniji te- renski rad s korisnicima droga. U članku ćemo predstaviti pregled djelovanja programa za smanjenje šte- te na području droga namjenjenih visoko rizičnim korisnicima droga u Obalno-kraškoj regiji, pri ćemu je naša namjera procijeniti jesu li potrebe spomenute skupine korisnika pokrivene u dovoljnoj mjeri. 211 Metodologija Podatke smo skupljali kvantitativnim i kvalitativnim istraživačkim meto- dama. Podatke o korisnicima koji traže pomoć u programima za smanjen- je štete skupljali smo s pomoću anonimne Ankete među visokorizičnim korisnicima droga koji traže pomoć u spomenutim programima. Anketa se izvodi jednom godišnje u sklopu spomenutog programa. Pregled posto- jećeg stanja i potrebe za novim programima dobili smo izvođenjem fokus- nih skupina u kojima su sudjelovali korisnici i zaposleni u programima za smanjenje štete u Obalno-kraškoj regiji. Rezultati Na području Obalno-kraške regije izvode se dva programa za smanjenje štete na području droga. Programe izvode nevladine organizacije Društvo za pomoć ovisnicima i njihovim obiteljima SVIT, Koper1 i Društvo za po- moć ovisnicima i njihovim bližnjima PO MOČ, Sežana2. Društvo SVIT izvodi program »Rad s korisnicima zabranjenih droga i njihovim bližnji- ma«3 na području triju općina: Kopar, Izola i Piran, na terenu i u prostori- ma društva. Djelatnosti programa u prostorima društva su: dnevni centar, podjela materijala, informativne i savjetodavne djelatnosti te usluge koje su namijenjene uključivanju u druge programe, informativni razgovori s rodbinom i prijateljima, grupni susreti rodbine i prijatelja korisnika dro- ga te skupina za samopomoć korisnika dnevnog centra. Provode se i aktiv- nosti socijalne prevencije – rad s mladima na terenu, informiranje i obra- zovanje te promocijske aktivnosti. U 2015. zabilježeno je 297 različitih ko- risnika programa. Društvo PO MOČ, Sežana izvodi program »Podrška ljudima koji imaju poteškoće zbog uživanja zabranjenih droga i njihovim bližnjima«4 na području općina Sežana, Komen, Divača, Hrpelje-Kozina. Program izvode u dnevnom centru u prostorima društva, dok terenski rad ne izvode terenski radnici, nego je riječ o slobodnom pristupu sterilnim materijalima koje korisnici mogu besplatno dobiti u predprostorima triju ljekarni. U 2015. godini u dnevnom je centru zabilježeno 76 korisnika, oc- jena korisnika koji koriste usluge na terenu je 80. 1 U izvornom obliku: Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT Koper – Dru- štvo SVIT. 2 U izvornom obliku: Društvo za pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim PO MOČ Sežana – Društvo PO MOČ Sežana. 3 U izvornom obliku: Delo z uporabniki prepovedanih drog in njihovimi svojci. 4 U izvornom obliku: Podpora ljudem, ki imajo težave zaradi uživanja nedovoljenih drog in njiho- vim bližnjim. 212 Izvedbom fokusnih grupa dobili smo ocjenu potreba i postojećeg stanja od zaposlenih i korisnika. Zbog raznolikosti područja korisnici u društvima navodili su nešto drugačije potrebe, jedni i drugi su naglasili potrebu za strpljiviji odnos zaposlenih u okviru zdravstvene zaštite, potrebu za uspo- stavom sigurne sobe za korištenje droga te veću angažiranost svih nadlež- nih organa za povećanje zapošljavanja korisnika. Zaključci Cilj programa za smanjenje štete je ne samo smanjenje zdravstvenih posl- jedica uživanja droga, nego i veća socijalna uključenost korisnika droga te njihovo aktivnije sudjelovanje u planiranju mjera. Posljednje naime, ubr- zava njihovo socijalno uključivanje, socijalnu kompetentnost i posljedič- no smanjuje sve vrste štete koju uzrokuje uživanje droga. Rezultati ankete podudaraju se s potrebama koje smo otkrili u fokusnim grupama. Rezul- tati pokazuju da je populacija korisnika zabranjenih droga u Obalno-kraš- koj regiji stara i zbog toga su ozbiljne zdravstvene poteškoće sve prisutni- je. Obje skupine ispitanika istaknule su potrebu za znanjem iz područja zdravlja, odnosno potrebu za zapošljavanjem zdravstvenih suradnika u programima smanjenja štete. Kako bi korisnike spomenutih programa mogli ponovno uključiti u društvo, potrebno je razviti ulogu koordinatora usluga socijalne zaštite za korisnike droga u društvu, uspostaviti stambene kapacitete za korisnike droga koji su beskućnici (od skloništa, do stambe- nih skupina i domova za starije osobe), omogućiti uspostavljanje korisnič- kih inicijativa preko kojih bi korisnici bili saslušani i razmotreni kao jedna- kovrijedni sugovornici u planiranju mjera. Osim toga, potrebno je planira- ti mjere za poboljšanje socijalno-ekonomskog položaja korisnika progra- ma za smanjenje štete – od mjera za alternativno služenje kazne zatvora do mjera za aktivno uključivanje u tržište rada. Literatura Bartlett, Robin, Laura Brown, Mona Shattell, Thelma Wright, and Lyn- ne Lewallen. »Harm Reduction: Compassionate Care of Persons with Addictions.« Medsurg Nursing: Official Journal of the Academy of Me- dical-Surgical Nurses 22, no. 6 (2013): 349–58. Dekleva, Bojan, Jean-Paul C. Grund, and Dušan Nolimal. »Paradigma zmanjševanja škode v Sloveniji.« Mreža drog 2–4, no. 5 (1997): 5–8. 213 Društvo PO MOČ Sežana. Accessed April 4, 2016. http://drustvo-pomoc. com/. Društvo SVIT: Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam. Accessed April 4, 2016. http://www.svit-kp.org/. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Accessed April 4, 2016. http://www.emcdda.europa.eu/. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. »Letno poročilo 2012: Stanje na področju problematike drog v Evropi.« 2012. Accessed August 9, 2014. www.emcdda.europa.eu/attachements.cfm/ att_190854_SL_TDAC12001SLC_.pdf Flaker, Vito, Jani Belin, Dragica Fojan, Vera Grebenc, Andrej Kastelic, and Tanja Rener. Živeti s heroinom I. Družbena konstrukcija uživalca drog. Ljubljana: Založba/cf*, 2002. Fojan, Dragica. »Zmanjševanje škode na področju drog.« Socialna peda- gogika 9, no. 2 (2005): 177–92. Kocmur, Dare. »Nizkopražni programi in zmanjševanje škode.« In Prob- lematika drog v Sloveniji 2005, 71–6. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2006. Kocmur, Dare. »Terensko delo kot možnost hitrejšega odziva in širjen- ja dejavnosti na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog.« In Opolnomočenje NVO: Informiranje, znanje in povezovanje, edited by Matej Sande, 72–93. Ljubljana: Združenje DrogArt, 2012a. Kocmur, Dare. »Prepovedane droge in zmanjševanje škode – osnovna na- čela prakse in refleksije pojava.« In Zmanjševanje škode na področju pre- povedanih drog, edited by Ines Kvaternik. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 2012b. Kvaternik Jenko, Ines. Politika drog: pogledi uporabnikov in uporabnic. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2006. Kvaternik, Ines. »Oblikovanje politike do prepovedanih drog v Sloveni- ji.« In Zmanjševanje škode na področju prepovedanih drog, edited by Ines Kvaternik. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 2012. Kvaternik, Ines. »Programi zmanjševanja škode zaradi uporabe droge in razdeljevanje igel ter brizg.« In Nacionalno poročilo o stanju na področju drog 2015. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Kvaternik, Ines, Vera Grebenc, and Liljana Rihter. Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2008. 214 Mejak, Vesna. »Doživljanje materinstva in potrebe po pomoči pri žen- skah, odvisnih od prepovedanih drog.« Master‘s degree, Univerza v Ljubljani, 2010. Resolucija o nacionalnem programi na področju drog (2014–2020). Urad- ni list RS 2014, št.25/2014. Ti, Lianping, and Thomas Kerr. »The Impact of Harm Reduction on HIV and Illicit Drug Use.« Harm Reduction Journal 11, no. 1 (2014): 7. WHO. »Harm Reduction Approaches to Injecting Drug Use.« 2006. Accessed November 1, 2007. http://www.who.int/hiv/topics/harm/re- duction/en. WHO (Regional Office for Europe/Health in Prison Projects), Council of Europe (The Pompidou Group). Prisons, Drugs and Society: A con- sensus Statement on Priniciples, Policies and Practices. Bern: Alfa Con- ference Centre, 2001. Žiberna, Vid, Liljana Rihter, Polonca Jakob Krejan, Mateja Nagode, Si- mona Smolej, Beata Akerman, and Barbara Kobal Tomc. »Poroči- lo o zunanji evalvaciji programov socialne rehabilitacije zasvojenih.« 2011. Accessed April 4, 2016. http://www.zmanjsevanjeskode.si/filead- min/user_upload/Dokumenti/Izobrazevanja/Porocilo_zasvojensoti_ Zunanje_evalvacije_javnih_socialnovarstvenih_programov_s_skle- pi_anonimno.pdf. 215 I P U O D R R I O Programi smanjenja štete (»Harm reduction«) M B GE I NEKE O A u Republici Hrvatskoj R LN SKO-G O- Ilinka Sardarević O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS Program »Harm Reduction« odnosi se na mjere s ciljem smanjenja štete NIJ J T povezane s uporabom droga bez neophodnog zahtijevanja smanjenja njene I I I konzumacije (Wodak, 1994). Prema Grupi za suradnju u borbi protiv zlou- porabe droga i krijumčarenja droga (Pompidou grupa), smanjenje šteta i ri- zika povezanih s uporabom droga (engl. harm reduction) predstavlja krov- ni termin za intervencije, programe i politike kojima se nastoje spriječiti, smanjiti i ublažiti zdravstvene, društvene i ekonomske štete pojedincima, zajednicama i društvima, koje proizlaze iz upotrebe psihoaktivnih tvari i ovisničkog ponašanja. To je komplet praktičnih strategija za smanjenje ne- gativnih posljedica upotreba droga uključujući sigurniju upotrebu, orga- niziranu upotrebu do apstinencije. Harm reduction strategije usmjerene su prema korisnicima droga. Ilegalna i legalna upotreba droga dio je na- šeg svijeta i cilj harm reduction programa je smanjenje štetnih efekata uzi- manja droga umjesto ignoriranja ili osuđivanja ovisnika. Dolaskom heroi- na na zapadno tržište i rastom njegove cijene, konzumiranje droga postaje sve kriminogenije što počinje mijenjati politiku tretiranja ovisnika. U ze- mljama zapadne Europe uvode se metadonski programi kao dio harm re- duction pristupa. U centrima ukoje su dolazili ovisnici primijećeno je da korištenje zajedničkog pribora dovodi do stvaranja infekcija te se započinje sa dijeljenjem čistog pribora za injiciranje. Program smanjenja štete koji uključuje dijeljenje sterilnog pribora vrlo je kontroverzan i zbog toga je i danas mnogima neprihvatljiv u velikom dijelu Europe, a pogotovo u ostatku nerazvijenog svijeta. Tek epidemija HIV-in- fekcije među intravenoznim korisnicima droga krajem 80-ih godina u za- padnoj Europi, a krajem 90-ih godina u istočnoj Europi, alarmira i stvara uvjete za otvaranje programa za supstitucijsko liječenje heroinskih ovisni- ka i stvaranje centara za podjelu sterilnog pribora za injiciranje droga. 216 Počeci politike smanjenja šteta povezanih sa zlouporabom droga u Hrvat- skoj se pojavljuju početkom devedesetih godina prošlog stoljeća kada se uo- čava opasnost širenja HIV-a/AIDS-a unutar populacije intravenoznih ko- risnika droga. Područje smanjenja šteta u Republici Hrvatskoj obuhvaćeno je već prvom »Nacionalnom strategijom suzbijanja zlouporabe opojnih droga u Re- publici Hrvatskoj« donesenom 1996. godine. Danas u Republici Hrvat- skoj programe smanjenja šteta provode »Hrvatski Crveni križ« i udruge: »Terra«, »NE-ovisnost«, »Let«, »Help«, »Institut«. Udruga Terra neprofitna je organizacija koja okuplja stručnjake iz različi- tih područja te savjetovanjem, edukacijom, psihosocijalnom podrškom i javnim zagovaranjem radi na smanjenju socijalne isključenosti i unapređe- nju zdravlja lokalne zajednice, s posebnim naglaskom na mentalno zdrav- lje. S programom »Smanjenja zdravstvenih i socijalnih posljedica uzima- nja droga« kreće krajem 2000. godine. Osnovni cilj ovog programa je kako zaštita zdravlja ovisničke populacije tako i zaštita zdravlja populacije koja s njima dolazi u kontakt ( spolni) u smislu prvencija širenja AIDS-a i drugih zaraznih bolesti. Dakle važnost i doseg dobro provedenog programa mnogo je širi od granica ove župani- je, kao i granica Republike Hrvatske. Drugi cilj programa nalazi svoje upo- rište u »Nacionalnoj strategiji suzbijanja zlouporabe droga« u RH koja harm reduction pristup uzima kao jedan od tri svoja principa. Ovisnička populacija teško je dostupna društvenim institucijama koje se bave ovim problemom zbog nepovjerenja i negativističkog stava te populacije prema takvim institucijama što dovodi do rasta tzv. tamnih brojki o ovisničkoj populaciji. Ovaj program koji ide ususret ovisnicima, ima šansu da se pri- bliži toj populaciji i usmjeri je na tretmane koje omogućuje naša društvena zajednica. Kako se povećavao broj korisnika programa, sve češće su se jav- ljali i roditelji koji su tražili pomoć te je u udruzi otvoreno Savjetovalište za ovisnike i roditelje. Stvarali smo mrežu suradničkih institucija (»Centar za prevenciju i izvanbolničko liječenje ovisnosti Rijeka«, »Centar za soci- jalnu skrb Rijeka«, komune, bolnice, druge udruge), a naš sistemski pri- stup i uključenje kolega srodnih struka kao vanjskih suradnika, doprinio je novoj kvaliteti. Shvaćanje socijalne integracije kao neophodne komponente terapijskoga rada s ovisnicima, uz programe smanjenja štete i rehabilitacije, u Terri se pokreće i program resocijalizacije. Poštujući etički imperativ H. von Foer- 217 stera »Uvijek djeluj tako da povećavaš broj izbora«, pokušavali smo se osloboditi mnogih predrasuda, tabua, vjerovanja, ograničenja i teorija koje bi suzile izbore i nama terapeutima i našim klijentima. Literatura Škrabalo, Marina, and Tea Škokić. »Terra – kratki pogled izvana; Izvještaj o evaluaciji Udruge Terra.« 2008. http://www.udrugaterra.hr. Wodak, Alex. The Harm Reduction Approach to Drug Control. Prince- ton, NY: Woodrow Wilson School of Public and International Affa- irs, 1994. Zovko, Siniša. »Utjecaj politike smanjenja šteta zlouporabe droga na pro- mjenu zdravstvenog ponašanja intravenskih korisnika droga.« PhD diss., Sveučilište u Zagrebu, 2011. http://www.health.gov.bc.ca/prevent/pdf/hrcommunityguide.pdf. Accessed February 2, 2016. 218 I P U O D R R Ispitivanje resocijalizacijskih potreba ovisnika I O M B GE I NEKE O A s područja Primorsko-goranske županije R LN SKO-G Džejn Kazančić Kovačević, Sanja Filipović, O- Ljiljana Kordić, Snježana Božić O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS NI Sukladno »Smjernicama za psihosocijalni tretman ovisnosti o drogama u J J T I I I zdravstvenom, socijalnom i zatvorskom sustavu RH« (2014.) u tretmanu ovisnika, osobito u psihosocijalnom, nužan je multidisciplinaran pristup radi sveobuhvatnog i što učinkovitijeg liječenja i rehabilitacije te reintegra- cije liječenih ovisnika u društvenu zajednicu. Radi davanja doprinosa unaprjeđenju tretmana, provedeno je empirijsko istraživanje potreba ovisnika s područja Primorsko-goranske županije. U istraživanju su sudjelovale 54 osobe: 43 muškarca i 11 žena. Svi su ispitani- ci korisnici usluga triju organizacija: Nastavnog zavoda za javno zdravstvo PGŽ-a, Probacijskog ureda u Rijeci, Ministarstva pravosuđa i Udruge za pomoć ovisnicima Vida. Dominiraju oni između 25 i 44 godine (87,03 %). Najveći broj ima završeno srednjoškolsko trogodišnje obrazovanje. Nešto manje od polovice živi u braku, a trećina njih su roditelji. Uzorak je cilja- ni i približan populacijskoj demografskoj strukturi ovisnika o opijatima. U ispitivanju je korišten upitnik posebno kreiran za ovo ispitivanje: pet de- mografskih pitanja i dvije baterije s 31 skalom procjene o tome koliko če- sto ispitanici imaju potrebe za selektiranim uslugama stručnjaka i institu- cija te koliko često dobivaju te usluge na području Primorsko-goranske žu- panije. Potrebe su klasificirane u pet kategorija: zdravstvene potrebe – po- trebe za pomoći i savjetima da se spriječi ili smanji šteta u vezi s uporabom droga kao i za lječenjem u cilju poboljšanja tjelesnog i mentalnog zdravlja; specifične potrebe vezane za ovisnost – za medicinskim tretmanom, nje- gom i daljom brigom u vezi s uporabom droga; potrebe u vezi sa stanova- njem – za skloništem i stanovanjem; potrebe u vezi sa zapošljavanjem – za obukom u vještinama, savjetovanje za povećanje motivacije, samopouzda- nja i samopoštovanja kao i potrebe vezane za pristup uslugama koje pove- ćavanju mogućnosti zapošljavanja i prilika za posao; potrebe za interven- 219 cijama za rješavanje ponašanja prekršajne ili kaznene naravi. Skalama pro- cjena od pet stupnjeva mjerena je učestalost potreba za uslugama i učesta- lost dobivanja tih usluga. Odgovori ispitanika obrađeni su metodama deskriptivne statistike. Rezul- tati pokazuju kako dominiraju potrebe za uslugama primarne zdravstvene zaštite i za terapijom lijekovima. Učestalost pojave potrebe kao i vrsta potrebe mijenja se u funkciji organi- zacije u kojoj je ispitivanje provedeno. U skupini korisnika usluga Nastav- nog zavoda za javno zdravstvo, najviše su izražene zdravstvene potrebe za terapijom lijekovima i za psihološkim testiranjima kako bi ovisnici vidje- li za što su sposobni; među korisnicima usluga Probacijskog ureda – zdrav- stvene potrebe vezane su za primarnu zdravstvenu zaštitu i terapiju lijeko- vima, a među korisnicima usluga Udruge Vida – potrebe u vezi sa zapošlja- vanjem odnosno za uslugama pomaganja u zapošljavanju uz podršku drža- ve i u traženju posla. Dobiveni rezultati odraz su organizacije sustava skrbi o ovisnicima u RH. Najveći obuhvat postižu zdravstvene institucije koje prepisuju i distribu- iraju lijekove. Potreba za ovom vrstom usluga kod ovisnika je najčešća i u najvećoj mjeri prepoznata. Potreba za pomoći u zapošljavanju i poveća- nju kompetencija za zapošljavanje izraženija je od učestalosti pružanja ove usluge odnosno dostupnosti ovih usluga, usprkos postojanju sustava koji ovisnicima omogućuje zapošljavanje poticajnim državnim mjerama te mo- gućnost školovanja na račun Ministarstva znanosti, obrazovanja i sporta. Resocijalizacijske potrebe ovisnika nedovoljno su razvijene. Potrebno je daljnje unaprjeđenje sustava i razvijanje standardiziranih protokola rein- tegracije, uz povećanje učinkovitosti interdisciplinarnog i intersektorskog rada svih dionika. Literatura »Izvješće o evaluaciji Projekta resocijalizacije ovisnika o drogama.« Zag- reb: Vlada Republike Hrvatske, Ured za suzbijanje zlouporabe droga, 2015. Katalinić, Dragica, and Andreja Huskić. »Izvješće o osobama liječenim zbog zlouporabe psihoaktivnih droga u Hrvatskoj u 2014. godini.« Zagreb: Hrvatski zavod za javno zdravstvo, 2015. »Nacionalna strategija suzbijanja zlouporabe droga u Republici Hrvats- koj za razdoblje 2012.–2017.« Zagreb: Vlada Republike Hrvatske, 2012. 220 »Nacionalni akcijski plan suzbijanja zlouporabe droga u RH za razdoblje 2015.–2017.« Zagreb: Vlada Republike Hrvatske, 2015. Presta, Andrea. »Il Disturbo da Uso di Sostanze, rilievi clinici ed epi- demiologici in due Ser.T di Genova.« POL.it The Italian On-Line Psichiatric Magazine. Accessed December 23, 2015. http:// priory.com/ ital/dipendenze/andrea2009.htm. Registar liječenih ovisnika o psihoaktivnim drogama Primorsko-goranske županije (PGŽ) . Liječeni, novootkriveni i umrli ovisnici – Županija u razdoblju 2005.–2014. Rijeka: Nastavni zavod za javno zdravstvo Pri- morsko-goranske županije, 2015. »Smjernice za psihosocijalni tretman ovisnosti o drogama u zdravstve- nom, socijalnom i zatvorskom sustavu.« Zagreb: Vlada Republike Hr- vatske, Ured za suzbijanje zlouporabe droga, 2014. »The 2009 Mental Health and Addiction Community Needs As- sessment.« Southwestern Healthcare, Inc. Accessed Decem- ber 28, 2015. http://www.southwestern.org/wp-content/upload- s/2013/. ./2009-Full-Report1.pdf. 221 I P U O D R R I O Nekemijske ovisnosti M B GE I NEKE O A – preventivne strategije R LN SKO-G O- Urška Stepanek, Mirna Macur O KR MI RA A JSKE O NSK ŠK O O J ŽU VI J R SN P EGI A OS U nekemijske ovisnosti ubrajamo igre na sreću, problematičnu uporabu in- NIJ J T terneta, ovisnost o hrani, kleptomaniju, ovisnost o odnosima odnosno zal- I I I jubljenosti, seksualnosti, ovisnost o sportu, radu i kupovanju. Nabrojane ovisnosti imaju slične značajke kao ovisnost o zabranjenim ili dozvoljenim tvarima u mnogim područjima; fenomenološkim, komorbiditetnim, ge- netskim i neurobiološkim mehanizmima te odgovoru na terapiju (Grant i sur., 2010). U slučaju nekemijskih ovisnosti pojedinac nije ovisan o tvari, nego o ponašanju ili osjećaju koji se javlja nakon ponašanja. Nema tjelesnih znakova tipičnih za ovisnosti o drogama, ali svejedno istraživači nekemij- skih ovisnosti tvrde da je apstinencijski sindrom sličan onome koji se javlja kod ovisnosti o alkoholu i drogama (Alvi i sur., 2012). Za razliku od odraslih koji svoje odluke mogu donositi sami, kod mladih je za preveniranje nekemijskih ovisnosti (naprimjer, problematične upora- be interneta) važna uloga škole, kulturnih ustanova i roditelja jer mogu praćenjem i ograničavanjem uporabe intereneta te podučavanjem mladih i djece o sigurnoj uporabi interneta prevenirati ovisnost ili ju barem odgo- diti. Na području preventivnih aktivnosti za nekemijske ovisnosti prvi je i vrlo važan korak osvješćivanje o tome što su nekemijske ovisnosti, prepoznava- nje postojanja nekemijske ovisnosti i posljedica koje te vrste ovisnosti imaju na pojedinca i društvo. Pri tome značajnu ulogu ima kategorizacija i služ- beno priznanje nekemijskih ovisnosti (Grant i sur., 2010) jer to omoguću- je učinkovitu implementaciju novih i poboljšanje postojećih preventivnih strategija i liječenja. Jednako kao i kod preventive zabranjenih droga, pri nekemijskim ovisno- stima važni su specijalizirani programi namijenjeni (prije svega) mladima. Na međunarodnoj razini za područje preventive dane su smjernice različi- tih aktera i kreatora politika, među kojima su Europski centar za praćenje 222 droga i ovisnosti1 koji u svojim priručnicima nudi okvir za izvođenje kva- litetne preventive na području droga i nekemijskih ovisnosti. Donošenje standarda i djelovanje u skladu sa standardima služi poboljšanju preventiv- nih praksi na području univerzalne preventive i preventive ovisnosti. Ob- razovanje u programima mlade može poučiti o upozoravajućim znacima za javljanje ovisnosti (rizični čimbenici) te jačati zaštitne čimbenike. Takvi programi pomažu u ranom otkrivanju te obuzdavanju bolesti. Važnu ulo- gu u tome imaju programi učenja socijalnih vještina, opuštanja i jačanja sa- mopoštovanja (Grant i sur., 2010). U Sloveniji se svijest o postojanju nekemijskih ovisnosti i hitnost preven- tive polako razvija. Najbolji primjer je gradska općina Ljubljana2 koja sufi- nancira u različitim postocima tematski različite preventivne programe na području univerzalne preventive za cijele skupine odnosno razrede djece i mladih u MOL-u. MOL također sufinancira programe za djecu i mlade s poteškoćama psihosocijalne prilagodbe i/ili s teškoćama u odnosu prema psihoaktivnim tvarima te drugim oblikama ovisnosti, koji se izvode u jav- nim zavodima ili izvan njih, kao i preventivne programe namjenjene poje- dinom djetetu ili mladoj osobi kod koje postoji povećan rizik za razvoj raz- ličitih vrsta ovisnosti, s fokusom na prekomjerno igranje računalnih igara, igara na sreću, internet pornografiju te druge vrste ovisnosti o društvenim mrežama. U taj dio pripadaju također preventivni programi obrazovanja i osposobljavanja roditelja i/ili obitelji djece i mladih, a posebno preventivni programi usmjereni odgovornom konzumerizmu, programi preveniranja ovisnosti o igrama na sreću i/ili igranju računalnih igara i/ili spletnoj por- nografiji i/ili preventivni programi preveniranja poremećaja hranjenja i sa- moozljeđivanja te programi preveniranja nasilja na internetskim forumi- ma i/ili mobilnog zastrašivanja (Cyberbullying) i/ili preventivni programi koji su usmjereni dizanju svijesti o internetskoj sigurnosti i internetske pis- menosti i/ili programi preveniranja ovisnosti o društvenim mrežama (Jav- ni razpis za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Ljubljana, 2016). Literatura Alavi, Seyyed Salman, Masoud Ferdosi, Fereshte Jannatifard, Mehdi Esla- mi, Hames Alaghemandan, and Mehrdad Setare. »Behavioral Addiction versus Substance Addiction: Correspondence of Psychiatric and 1 European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) 2 U izvornom obliku: Mestna občina Ljubljana – MOL. 223 Psychological Views.« International Journal of Preventive Medicine. 3, no. 4 (2012): 290–4. American Society of Addiction Medicine. 2016. http://www.asam.org/qu- ality-practice/definition-of-addiction. Brotherhood, Angelina, Harry R. Sumnall, and The Prevention Standards Partnership. »European Drug Prevention Quality Standards (working do- cument).« EMCDDA Manual. Luxembourg. Publications Office of the European Union, 2011. Grant, Jon E., Marc N. Potenza, Aviv Weinstein, and David A. Gorelick. »Introduction to Behavioral Addictions.« The American Journal of Drug and Alcohol Abuse 36, no. 5 (2010): 233–41. Griffiths, Mark. »Classification and Treatment of Behavioural Addicti- ons.« Nursing in Practice 82 (2015): 44–6. Mestna občina Ljubljana. »Javni razpis za sofinanciranje preventivnih pro- gramov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Ljublja- na.« 2016. http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/pred- solska-vzgoja-izobrazevanje/razpisi/99715/detail.html. Mitchell, James E., Melissa Burgard, Ron Faber, Ross D. Crosby, and Matina de Zwaan. »Cognitive Behavioral Therapy for Compulsive Buying Disor- der.« Behaviour Research and Therapy 44, no. 12 (2006): 1859–65. Petry, Nancy M., Yola Ammerman, Jaime Bohl, Anne Doersch, Heather Gay,. Ronald Kadden, Cheryl Molina, and Karen Steinberg. »Cogniti- ve-Behavioral Therapy for Pathological Gamblers.« Journal of Consulting and Clinical Psychology 74, no. 3 (2006): 555–67. Slovar slovenskega knjižnega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?na- me=sskj_testa&expression=preventiva&hs=1. Teng, Ellen J., Douglas W. Woods, and Michael P. Twohig. »Habit Reversal as a Treatment for Chronic Skin Picking: A Pilot Investigation.« Behavi- or Modification 30, no. 4 (2006): 411–22. Toneatto, Tony, and Rosa Dragonetti. »Effectiveness of Community-Based Treatment for Problem Gambling: A Quasi-Experimental Evaluation of Cognitive-Behavioral vs. Twelve-Step Therapy.« The American Journal on Addictions 17, no. 4 (2008): 298–303. Yau, Yvonne H. C., and Marc N. Potenza. »Gambling Disorder and Other Behavioral Addictions: Recognition and Treatment.« Harvard Review of Psychiatry 23, no. 2 (2015): 134–46. 224 OIB 81956069386 51000 Rijeka, Slogin kula 12 Telf: 051/371-089 www.droga-online.com.hr. info@droga-online.com.hr Predsjednica udruge Sanja Filipović dipl.psiholog Document Outline Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji ◆ Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem (naslovnica) Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji ◆ Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem (naslovna stran) Kolofon Vsebina Milan Krek ◆ Predgovor Milan Krek ◆ Predgovor Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji I: Pregled stanja in trendov uporabe drog in nekemičnih zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji Marina Sučić Vuković in Irena Majcan Kopilović ◆ Pregled prevalence uporabe drog v Obalno-kraški regiji in tvegana vedenja mladih Uvod Material in metode Rezultati in razprava Zaključek Literatura Marina Kuzman ◆ Pojavnost in gibanje odvisnosti od psihoaktivnih drog v Republiki Hrvaški Literatura Paula Žurga ◆ Inovativne metode spremljanja uporabe drog z analiziranjem koncentracije metabolitov prepovedanih drog v odpadnih komunalnih vodah Literatura Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović ◆ Umrljivost zaradi neposrednega vpliva prepovedanih drog v Obalno-kraški regiji Uvod Material in metode Rezultati in razprava Zaključek Literatura Milan Krek ◆ Nove psihoaktivne snovi v Sloveniji Literatura Dijana Jerković ◆ Nove psihoaktivne snovi in pridruženi izzivi v Hrvaški Literatura Milan Krek ◆ Prepovedane snovi v športu v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji Literatura Uroš Šuljić ◆ Doping in droga na Hrvaškem Droga v športu Kdo, kdaj in kako se testira športnike v Republiki Hrvaški? Doping na Hrvaškem Preventiva in edukacija na področju dopinga Zaključek Literatura Kaja Božič, Boris Kopilović ◆ Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužbs HIV-om in z AIDS-em v Sloveniji Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb s HIV-om Prijavljeni primeri diagnosticiranih okužb z AIDS-em Literatura Dolores Peruč ◆ Seroprevalenca virusov hepatitisa C in HIV med intravenskimi odvisniki od prepovedanih drog, testiranih v sklopu projekta IPA CLOUD Materiali in metode Rezultati Razprava Zaključki Milan Krek ◆ Kazniva dejanja na področju prepovedanih drog v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji v letih 2006–2015 Literatura Milan Krek ◆ Uporaba psihoaktivnih snovi (PAS) med vozniki v Sloveniji in v Obalno-kraški regiji v obdobju 2005–2015 Literatura Mirna Macur ◆ Nekemične ali vedenjske zasvojenosti (Behavioral Addictions) Literatura II: Prikaz pomoči odvisnih od drog in javnozdravstveni pristopi v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji Milan Krek ◆ Obravnava odvisnih od drog v Sloveniji Literatura Milan Krek ◆ Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji in Obalno-kraški regiji Literatura Slavko Sakoman ◆ Analiza javnega zdravstvenega sistema v zdravljenju odvisnosti od drog v Republiki Hrvaški Mirna Macur, Urška Stepanek ◆ Nekemične zasvojenosti – regulacija in zdravljenje Regulacija nekemičnih zasvojenosti – primer iger na srečo Zdravljenje nekemičnih zasvojenosti Literatura III: Preventivni programi, programi zmanjševanja škode in programi resocializacije odvisnih od drog v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji Katja Rostohar, Milan Krek ◆ Pregled mednarodnih pristopov k preventivi in zdravljenju odvisnosti od drog Uvod Metode Rezultati Razprava Literatura Katja Rostohar, Branka Božank ◆ Pregled preventivnih programov v Sloveniji in Obalno-kraški regiji Literatura Valentina Kranželić, Martina Ferić, Dijana Jerković ◆ Ocena stanja in potreb na področju preventivnih programov v Republiki Hrvaški Literatura Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović ◆ Preventivne zmogljivosti in primeri dobrih praks v Primorsko-goranski županiji in Republiki Hrvaški Ingrid Kristančič Šömen, Ana Borota ◆ Vzpostavitev mladinskega uličnega dela in prosti čas mladih Literatura Ines Kvaternik, Živa Žerjal ◆ Pregled delovanja programov zmanjševanja škode na področju drog v Obalno-kraški regiji in potrebe po novih programih Problem Metodologija Rezultati Zaključki Literatura Ilinka Sardarević ◆ Programi zmanjševanja škode (»harm reduction«) v Republiki Hrvaški Literatura Džejn Kazančić Kovačević, Sanja Filipović, Ljiljana Kordić, Snježana Božić ◆ Raziskovanje potreb resocializacije odvisnikov z območja Primorsko-goranske županije Urška Stepanek, Mirna Macur ◆ Nekemične zasvojenosti – preventivne strategije Literatura Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji I: Pregled stanja i trendova uporabe droga i nekemijskih ovisnosti u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović ◆ Pregled prevalencije korištenja droga u Obalno-kraškoj regiji i rizičnih ponašanja mladih Uvod Materijal i metode Rezultati i rasprava Zaključak Literatura Marina Kuzman ◆ Pojavnost i kretanje ovisnosti o psihoaktivnim drogama u Republici Hrvatskoj Literatura Paula Žurga ◆ Inovativne metode procjene potrošnje droga praćenjem koncentracije metabolita ilegalnih droga u otpadnim vodama Literatura Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović ◆ Smrtnost zbog neposrednog utjecaja zabranjenih droga u Obalno-kraškoj regiji Uvod Materijal i metode Rezultati i rasprava Zaključak Literatura Milan Krek ◆ Nove psihoaktivne tvari u Sloveniji Literatura Dijana Jerković ◆ Nove psihoaktivne tvari i prateći izazovi u Hrvatskoj Literatura Milan Krek ◆ Zabranjene tvari u sportu u Sloveniji te u Obalno-kraškoj regiji Literatura Uroš Šuljić ◆ Doping i droga u Hrvatskoj Droga u sportu Tko, kada i kako testira sportaša u Hrvatskoj? Doping u Hrvatskoj Prevencija dopinga i edukacija Zaključak Literatura Kaja Božič, Boris Kopilović ◆ Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih infekcija HIV-virusom i AIDS-om u Sloveniji Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih infekcija s HIV-om Prijavljeni primjeri dijagnosticiranih AIDS-a Literatura Dolores Peruč ◆ Seroprevalencija hepatitisa C i HIV-virusa među intravenskim ovisnicima o drogama testiranim u sklopu projekta IPA CLOUD Materijali i metode Rezultati Rasprava Zaključci Milan Krek ◆ Kaznena djela na području zabranjenih droga u Sloveniji i u Obalno-kraškoj regiji u razdoblju 2006.–2015. godine Literatura Milan Krek ◆ Uporaba psihaktivnih tvari kod vozača u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji u razdoblju od 2005. do 2015. godine Literatura Mirna Macur ◆ Nekemijske ili ponašajne ovisnosti (engl. Behavioral Addictions) Literatura II: Prikaz pomoći ovisnicima o drogama i javnozdravstveni pristupi u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji Milan Krek ◆ Tretman ovisnika o drogama u Sloveniji Literatura Milan Krek ◆ Mreža centara za prevenciju i liječenje ovisnosti o zabranjenim drogama u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji Literatura Slavko Sakoman ◆ Analiza javnozdravstvenog sustava u liječenju ovisnosti o drogama u Republici Hrvatskoj Mirna Macur, Urška Stepanek ◆ Nekemijske ovisnosti – regulacija i liječenje Regulacija nekemijskih ovisnosti – primjer igara na sreću Liječenje nekemijskih ovisnosti Literatura III: Preventivni programi, programi smanjenja štetete programi resocijalizacije ovisnika u Obalno-kraškoj regiji i Primorsko-goranskoj županiji Katja Rostohar, Milan Krek ◆ Pregled međunarodnih pristupa u prevenciji i liječenju ovisnosti o drogama Uvod Metode Rezultati Rasprava Literatura Katja Rostohar, Branka Božank ◆ Pregled preventivnih programa u Sloveniji i Obalno-kraškoj regiji Literatura Valentina Kranželić, Martina Ferić, Dijana Jerković ◆ Procjena stanja i potreba u području preventivnih programa u Republici Hrvatskoj Literatura Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović ◆ Prevencijski kapaciteti i primjeri dobre prakse u Primorsko-goranskoj županiji i Republici Hrvatskoj Ingrid Kristančič Šömen, Ana Borota ◆ Uspostava terenskog rada s mladima i slobodno vrijeme mladih Literatura Ines Kvaternik, Živa Žerjal ◆ Pregled djelovanja programa za smanjenje štete na području droga u Obalno-kraškojregiji i potrebe za novim programima Problem Metodologija Rezultati Zaključci Literatura Ilinka Sardarević ◆ Programi smanjenja štete (»Harm reduction«) u Republici Hrvatskoj Literatura Džejn Kazančić Kovačević, Sanja Filipović, Ljiljana Kordić, Snježana Božić ◆ Ispitivanje resocijalizacijskih potreba ovisnika s područja Primorsko-goranske županije Literatura Urška Stepanek, Mirna Macur ◆ Nekemijske ovisnosti – preventivne strategije Literatura