Ček. račun: Ljubljana št 10.650 ia 10.349 xa inserate; Sarajevo Štv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 nočna 2996, 2994 La 20M Izhaja rak dan sjntraj, ruei ponedeljka la dneva po praznika Naročnina mesečno 25 Din. za inozenf «tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al.6/111 Telefoni arednlStva« dnevna slniba 2090 — Pozor na kugo! Opetovano smo na tem mestu opozarjali na nenormalno naraščanje zločinov v naši deželi. O vzrokih tega pojava, v katerem se razodeva huda obolelost našega ljudskega organizma, ue bomo veliko govorili, saj so dovolj znani im so bili že neštetokrat od najrazličnejših strani predebatirani. Četudi niso o povzročil jočih, iizproščujočih in pospešinjočih čin it e-ljih zločinstva vsi strokovnjaki edini, toliko vemo vwi za gotovo, do je mogoča iorba proti homoseksualcem uspešno končana. V Berlinu samem jih je bilo spravljenih pod ključ sel« mnogo, tako, da jih ni na prostem več ko kakšnih 300, ki jih bodo pa tudi polovili. Vse bodo spravili v posebna koncentracijska taborišča. Aretiranei ii SA in SS ter od »Hitlerjeve mladine« pa pridejo »opot v druga taborišča. Hitler je izdal povelje, da je treba proti homoseksualcem nastopati z največjo brezobzirnostjo, da se ta rak-rana enostavno izžjge is nemškega narodnega nvljenja. Goring priznava Berlia, 21. dec. c. Danes je pruski ministrski predsednik general Goeriug sprejel berlinskega dopisnika agencije Reuier in nwi podal daljšo izjavo o vseh tekočih problemih. V uvodnih besedah je Goring izjavil, da »e Nemčija zelo čudi, zakaj se ves svet razburja nad nemškim oboroževanjem. Kot letalski minister je v stanu izjaviti, da se pri izpopolnjevanju nemškega trgovskega letalstva ne vršijo nobene zlorabe. Nemčija noče sicer ničesar skrivati. Zato lahko iskreno izjavi, da obstoja vsa kampanja proti Nemčiji glede oboroževanja v zraku samo zaradi tega, ker so nemški inženjerji iznašli nekatere patente in so zato morali zgraditi nekatere posebne aparate, ki pa služijo samo zato, da se z njimi vrše znanstveni preizkusi. V nadaljnjem je Goring smatral za potrebno, da govori tudi o aretacijah zadnjih časov. V Nemčiji je bilo zadnji čas zaprtih zelo veliko ljudi in ined njimi tudi vodilne osebnosti narodnega socializma. Goring je izjavil glede tega, da so bili vsi ti ljudje zaprti zaradi moralnih prestopkov in ne zaradi političnih nasprotij. Posebno šlezij. predsednik dr. Briick-ner je bil aretiran zaradi svojega pohnjšlji- vega vedenja, ki jc žalilo čut nemške morale Na koncu je Goring govoril tudi o Posaarju. Rekel ie, da bi bilo nesmisel Posaarje organizirati kot samostojno posebno državico, ki ne bi mogla živeti in bi bila stalni kamen spotike vsej Evropi. Laval o Italiji Pariz, 21. dec. b. Naknadno se poroča, da Je o priliki svojega snočnjega referata na vladni seji francoski zunanji minister La-val posvetil veliko pozornost francosko-ita-lijanskim odnosom in povdaril, da se edine težkoče, ki še obstojajo, nanašajo na ustvaritev modu« vivendia med Italijo in Jugoslavijo. Po izjavi Lavala gredo sedaj vsa pogajanja za tem, da se to vprašanje direktno reši med Lavalom in Mussolinijem. To je sicer želja Mussolinija, medtem ko bi fra.n: eoska vlada najraje videla, da se Mussolini pred sestankom z Lavalom vsaj načelno izjavi. Najbrž bo francoska vlada ostala zvesta svojemu stališču in je zaradi tega zelo dvomljivo, če bo Laval še pred novim letom odpotoval v Rim. Kljub temn pa se bodo nadaljevala intenzivna diplomatska pogajanja med Parizom in Rimom. Ne zadovoljujejo... Rim, 21. decembra. AA. ČaiopU »Aflari Este-ri« prlobčuje članek o francosko-italiianskem sporazumu. Pisec prihaja do zaključka, da pogoji, ki jih po poročilu francoskih listov ponuja Francija za sporazum o afriških kolonijalnih vprašanjih, ne morejo zadovoljiti Italije. Italija ie grozi Abesinij* Rim, 2L dec. b. »Lavoro Fasista« pa pravi: »Na abesinsko pritožbo je italijanska vlada že pred nekaj dnevi odgovorila. Ta odgovor je jasen in nepreklican! Italija, je ona, ki trpi škodo in ki je bila izzvana. Ce se ona ne obrača na Zvezo narodov, da intervenira, potem ni potrebno, da stori to tudi Abesi-nija. Abesinska vlada mora dati zadoščenje Italiji in ji mora poravnati škodo za padle itali janske vojake. Žalostno je, da to doslej še ni storila, ker pa še tega ni storila, naj to stori v svojem lastnem interesu čimpreje. Popolnoma odveč je, da se obrača v Ženevo, kajti Italija, ki iskreno želi prijateljstva z vsemi državami, tudi z Abesinijo. se za nobeno ceno ne more odreči svojih pravic in ne more dopustiti, da bi se od kogarkoli re-6ila čast italijanskega naroda. JVova sovjetska republika Berlin. 21. decembra AA. Iz Moskve poro-fajo, da se je na srednji Volgi ustanovila nova neodvisna sovjetska republika. Novi sestavni del sovjetske federacije meri 26.400 kv. km in šteje 1,370.000 prebivalcev. Glavno mesto ■ nove sovjetske republike je Saranjek. Novo republiko so moskovski oblastniki krstili po finskem plemenu Mordvini, ki tvori glavni del prebivalstva te republike. Razen njih žive v teh krajih tudi Rusi ia Tartari. Policija dobi tanke na - Češkem Praga, 21. dec. c. ČeSkoeloavška policija dobi tanke. Sedaj preizkušajo te tanke na vojaškem vež-bališču v Milovici. Dosedanje preizkušnje eo pokarale najboljše rezultate. Ti tanki eo dvojne vrste: lahki 1 brzino avtomobilov in težki, ki imajo čisto enačaj napadalnih vojaških tankov. Citroenov polom Pariz, 21. decembra. AA Več današnjih jutranjikov se bavi 1 stisko Citroenovih tovarn, Vsi listi so složni v tem, da mora vlada najti kompromis med svojim liberalnim načelom o tem, da «e država ne sme mešati v zasebno gospodarstvo — to načelo je pred nekaj dnevi poudaril v poslanski zbornici sam predsednik vlade Flandin — in med očitno nujnostjo, da se prepreči zaprtje Citroeno-nh tovarn, zaradi česar bi na desettisoče delavcev ostalo na cesti. »Jout« misli, da je praktično pobijanje nezaposlenosti važnejše od vseh formul. »Petit Journal« pa pravi, da bo vlada na vsak način intervenirala. »Matin« poudarja, da težkoče Citroenovih tovarn ne vzbujajo panike n« borzi. Trgovsko sodišče je dovolilo vodstvu Citroenovih tovarn ugodnost »tečaja. Tovarne bodo ostale v obratovanju nepretrgoma, izvzemši čas od 23. t. m, do 3, januarja 1935 r svrho popisa inventarja. Prodaja se bo vršila brez prekinitve. Nova uprava bo proučila možnost, če ne bi ka- lalo zvišati cen nekaterim vrstam avtomobilov. * Vsrisva. 21. decembra. A A. Pat poroča: Zu-narii minister Beck je s tvojo soprogo odpotov»I ua kraiši oddih v inozemetv*. KRALJICA ČOKOLADE Dama je prišla, pokus>la in — razume se — mlelna čokolada Mleklta je zmagala. Njenemu medeno sladkemu okusu, privlačnim draženjem in tečnosti se pač nikdo ne more uspeSno ustavljati. Zato se tudi mleCna Čokolada Mloklta imenuje kraljica čokolade. Letalo zgorelo s potniki vred London, 21. decembra. AA Vse kaže, da je pogrešano nizozemsko veleletalo, ki je bilo na poti v Batavijo, zgorelo. Vsa posadka in potniki so se ubili. Končnega potrdila o tem še ni, ker angleško letalo, ki je opazilo razvaline nizozemskega letala, še ni moglo pristati v njegovi bližini. Amsterdam, 21. dec. c. NesTeča. ki je zadela liolandsko letalo v asirski puščavi Rnt-ba. ,ie v vsej Holandiji silno bolno odjeknila. Letalo je bilo ponos holandske industrije in ves holandski narod je z veseljem zasledoval priprave za pot tega največjega letala v Holandsko Iudijo. Letalo je bilo namreč določeno, da bo vzdrževalo redni promet med Holandijo in njenimi kolonijami v Holandski Indiji. Letalo so na njegovi prvi poti vodili štirje najboljši holandski letalci. Poleg njih je bilo na letalu Se troje potnikov. Po dosedaj sprejetih vesteh iz Kaira, je letalo prišlo baje v nevihto in je moralo zaradi silnega viharja zasilno pristati. Ko je bilo že na tleh, se je zaletelo v skalo, se prevrnilo in takoj zgorelo. Odkar so prispele vesti o nesreči letala, se zbirajo velike množice na ulicah pred uredništvi posameznih listov, ki objavljajo najnovejše vesti o tragediji največjega ho-landskepa letala. Prišlo je tudi do demonstracij in je policija morala razgnati nekatere prevročekrvne razlagalce te nesreče. V popoldanskih urah je vlada izdala poročilo, da je odšla na lice mesta posebna holandska letalska komisija, ki bo točno preiskala vzroke nesreče. Iz Jeruzalema in Kaira so prišle vesti, da sta tudi tamkajšnji vladi postali na kraj nesreče z letali svoje letalske komisije. Naši nogometaši v Grčiji Atene, 21. decembra. AA. Davi so prispela v Atene izbrana nogometna moštva Jugoslavije, Bolgarske in Romunije. Sodelovala bodo na nogometni balkanijadi, ki bo v Atenah od 23. decembra do 1. januarja. Tekmovali bodo med seboj in z gt rškim moštvom 23., 25., 26. in 30. decembra ter 1. januarja. Zinovjev aretiran Pariz, 21. decembra. AA. Današnji jutranjiki priobCujejo vest iz Londona, da so bivšega komisarja Zinovljeva aretirali. Kaže, da so Zinov-ljeva aretirali zato, ker so neki člani njegove bivše sknpine sodelovali v najnovejši zaroti. Nevv.vork, 21. rlee. b. Tukajšnji časopisi poročajo o naseljevanju Japoncev na področju Panamskega kanala, ki se je pričelo v zadnjem času zelo intenzivno. Japonci so odprli večinoma hrivniee. majhne salone, gostilne in po večini lenarijo. Neki vojaški strokovnjak je z računal, da hi Japonci lahko v teku 12 ur popolnoma onemogočili prehod skozi Panamski kanal. Pariz, 21. decembra. V poučenih krogih izjavljnjo, da bo tndi Francija odpovedala washlngtonsko pogodbo in da bo nrndno sporočila francosko stališče za pogajanja, ki se bodo morala začeti, da se nadomesti sedanja pomorska u o sodba k novo. Pastor Tbieme je objavil v zadnjem zvezku »Religiose Beainnung« pretresljivo izpoved, ki jo je v celoti ponatisnil dunajski uiladokatoliški mesečnik »Neuland«. Članek bo nedvoumno našel najgloblji odmev tudi med jugoslovanskimi katoličani Slove: »Kaj se nam je bilo zdelo kot .stiska in obljuba evangelske cerkve', to smo v tem časopisu že povedali. To je bila cerkev versko gotove negotovosti, zaupnega obupa, cerkev, ki je iz vsega srca iskala Boga, kateri je bil obljubil, da se bo dal temu iskanju najti. — Te cerkve ni več. Niso je pa, kakor misli veliko njenih žalujočih ostalih, ubili »Nemški kristjani«, marveč se je ob naskoku »Nemških kristjanov« le pokazalo, da je bila čisto natihem ob sebi izdihnila. Zapustila ni malo hrabrih isnov, ki so v teh tednih s spoznavalskim pogumom branili materino dedščino; toda to so bili zgolj verni posamezni pastorji in posamezne občine, cerkev pa ne več. Kajti ni nemara tako, da bi bila cerkev po Luthru nedoločen kon^lome- i rat občin; cerkev je tam, kjer se božja beseda prav pridiguje; in o tej zakonitosti odloča edinole I vest, ki jo veže vera v besedo Sv. pisma; predvsem j vest vsakega poedinca in vsake posamezne občine, potem pa, ker je Bog — Bog reda in hoče imeti red v svoji cerkvi, vest rednih profesorjev, ki jL*< je zakoniti deželni gospod poklical na to mesto, to se pravi vest spoznavalcev, izrek bogoslovnih fakultet. Te bogoslovne fakultete so se pa na vsem tihem odpovedale na korist takoimenovanih cerkvenih vlad (kje so sicer bili augsburški verski sestavljalci pri sestavi professio Locumensis?); cerkvene vlade so se pa z državo »izenačile«, ae zopet postavile nasproti, pa se znova izenačile; po tem so tudi ravnali 1 njimi, to se pravi, odstavili so jih in zopet vzpostavili in jih slednjič po sili dogodkov nagnili do prostovoljnega odstopa — v kolikor niso raje iz vsega početka sklenile pakta 1 javnim krivoverstvom in dobile zato škofijske naslove. (Pomnimo: Na pravim in ne mislim, da so paktirale, da bi dobile; paktirale so, potem, zato so dobile; tega pač ne bo mogel nihče izpodbiti!) S tem je pa vsekakor cerkvena odgovornost prešla z noč več obstoječe celote nazaj na ude, vse cerkvene učiteljske oblasti na poedine občine in njihove duhovne pastirje Kaj naj te občine danes store, če fim Je Lu t h rova stvar še danes sveto pri srcu? — Kaj naj store drugega, tabo je treba dane« javno vprašati, kakor da ee podvržejo varstvu edine avtoritete, pod katere službeno oblastjo ee more beseda božja tudi danee še prav pridigovati, varstvu naslednikov Njegovih apostolov, resničnih Škotov? Natihem ai to vsi mdelečd evangelsfkd kristjani od dne do dne jasneje priznavajo; in priznani teološki voditelj nemškega lutrovetva nI takaka beda vrana, ko je nedavno vtzdihml: »Če bi Luitber to videl, bi rekel: Otroci, glejte, da postanete čim prej aopet katoliški I« Če to v teh tednih dejansko že niermo postali, potem zato ne, ker pri tem dedščine reformacije, ki je ravno nam in nikomur drugemu izročena, za nobeno ceno nočemo pustiti na cedilu; ker še vedno, im prav v tem konkordatu bolj kakor kdaj prej liki Meduza etrmi eem čez na nas proti reformatorska fasada in mnogoterim izmed mas zakriva notranjost cerkve, vsem pa otežuje vatop; predvBem pa, ker vemo, da je e posameznimi izpreobraitvami pomagano kvečjemu zasebnim poedinim dušam — in gospodom protireformatorjem — ne pa cerkvi in evangeliju, marveč more cerkvenemu razkolu resnično in dokončno napraviti kraj le zedinjenje: zied in jen je vernih nemških evangetekih občin pod •vodstvom njihovih posvečenih pastorjev — t eno everto katolišlko in apostolsko cerkvijo pod rimskim papežem. Pod rimskim papežem? AE na tukaj čer, ob kateri se razbijajo vee naše nade, pred katero preostaja 1« brodolom v goli obup raizkolnega cerkven-stva, ki ob blebetanju mrtvih nekdanjih veroizpovedi pokopava svoje mrtvece, kakor že napoveduje Barth, ki more Kristusovo cerkev celo v »verskem gibanju nemških kristjanov« edinole še v tem prepoznati, »kakor jo mora prepoznati tudi v rimskem papeštvu«!? Prepustiti moram drugim, da v podrobnem doprinesejo s:'stematično-zgodovinski dokaz, da je Bog sam ustanovil papežev primat, k čemer je v zad-1 njih desetletjih ravno nepristransko evamgelsko raziskovanje doprineslo premarsikateri stavbni kamen. — Če me more božja beseda vsega zahtevati, potem me more zahtevati tudi po tistem, katerega Je suma določila kot svojega edinega, enega najvišjega zemeljskega besednika; o tem bi ei morali biti spričo tieočere naeprotujoče si človeške be6ede v veeh raakolnih krivoverskih in izvenikrščanskih verah, ki nas zove, pač že docela na jasnem. Toda ker kljub temu žavi v na« globoko, te preopravičeoo neeaupanje do Rima, bodi tu drugo z veo jasnostjo, z vso ostrostjo povedano: Da noben nemšflc: evangeleki kristjan ne postane katoliški, ki ee ne bi do zadnjega diblijaja branil proti kakršnemu koli svetnemu nasilju nad Božjo cerkvijo v Nemčiji po hirokraciji in diplomaciji rimske kurijo — dn tu imenujem eamo Kardačev primer, o katerem emo morali doslej v tem časopisu molčati, ker nismo mogli v ta namen dobiti nobenega pravično tobtajočega katoliškega prispevka; tu ga imenujem I —, ki ee ne bi narasli Boga ln svoje vesti branil proti vsaki zlorabi pa peške oblasti, tako gotovo, kaikor nam Bog pomagaj. Ametn. Č© treba, bomo v bodoče, docela neodvisno od zedinjenja, »skoraj vsak dan ponavljali, da Je Rim kriv vsega zla«, kakor je to delal sveti Klemen Marija Hofbauer; in naj na potem kakor sveto devico Ivano Orleansko, ki takratnim klerikalcem ni bila pogodi, označijo aa krivoveroe, pa bomo vzlic temu, kakor nekoč sveti »postal Paved najsvetejšemu apostolskemu knezu Petru, mi njegovemu nasledniku, »v obraz nasprotovali« I (Gai 2, 11.) Če pa Je mogoče, in m M bffl sprejeti, kakor da bi nas sprejel starejši brat, ampak kakor oče eam sprejme izgubljenega sina, potem hočemo hvaliti in slaviiH, da amento svoj delež, ki nam je b£l zaupan, v očetni hiši znova zaslužiti in spraviti do časti. — Tako hočemo postati rimski katoliki, tako tudi smemo kot Lutbrovi dediči, ka predstavljajo to, v kar je bil on poklican: Njegove Svetosti natfpo-kornejša opozicija zdaj in vsikdar. Ali nas bodo tako marali? Tako, ta ne tako zložno kakor leto za letom v vsej tišini žanjejo aa-sebne konvertite? — To Je torej vprašanje, ki ga današnji dan zastavlja rimo-katoliška cerkvi: Tu so nemški evangeleki kristjani, tu eo krščanske družine, najbrže tudi cele verne občine • svojimi pastirji, ki Jih vest sili, da zaprosijo za bo petni sprejem ▼ eno, večino cerkev; katerim pa taista veat natega, zaradi cerkve same, zaradi bratov, ki t strahu in upu čakajo na izid prošnje poli — da postavijo pogoj, ki ste ga slovanskim kristjanom že priznali: da smejo s svojimi domačimi pastirji, v svojem domaičem materinskem jeziku — po pravilnikih katoliške cerkve — opTavljati ta obhajati službo božjo. Ali jib oe boste pehnill od sebe? To je dvojno tveganje tega dvojnega vprašanja, vprašanja na občine in vprašanja na oerkev, da Je bi«« »avarovanja izgovorjeno, da ni samo navi-deano vprašanje, na katero bi tisti, ki ga postavlja, odgovor že vedet, marveč da vprašuje iz resnične »tiske TreiKvestnosti; — mn 6© izpostavlja nevarnosti, da bo odgovor na obeh straneh je nerazumevajoč krohot: Kako si le mogel mdsKiti, da so bite naSe ak»-dentične razprave o neizbežnosti pokatoličanjeuja resne! Kako si si nnogel domišljati, da ta za besu* do o »bojujoči 6e cerkvi« tičalo kaj več kakor reto; rična kretnja: »Edino, kar bi bO« mogla ervanget-ska cerkev v ustavi ta službi proti vsean napadom zavarovati, bi bila zopetna pridobitev apostolskega nasledstva!«--In kako se ti Je moglo sanjati, da imamo Rimljani srce za vas, bedaste Nemoe, ker smo včasih vaše romarje odpraviti s par prijaznimi besedami im se raateza naša odgovornost Jažvno na vse, ki so ŠK skozi kopelj preroda, sveti krat? — Tako bi ee mogel glasiti odgovor na to vprašani je. Kljub temu eem g« zastavil, 'kot poedi-nec zastavil, ne v zmislu SSrena Kierkegoarda. Jd Je hotel poe>din biiti ta ostaiti, marveč r zmislu Ferdinanda Ebnerja, bi Je zame med ljudmi Kierke-gaarda premagali, kot poedinec, kateri bi ee rad vrnil v ljubezensko občestvo, ki Je na »envlji kljub vsemu cerkev, se rad vrnil, če bi mu to dovolila njegova vest — In pros,im vse, ki se Jim to vprašanje dotika sroa, naj odgovore: verniki ta občine, ali ne moramo skupaj postati katoliški; cenitev pa, ali nas hoče tudi kot katolike pustiti evangelske Si nemške? Gospod cerkve ,pa daj vprašanju in odgovoru svoj blagoslov. — »iNeuJand« dodaja, da prnoMS na 1» odkrilo vprašanje v prihodnji številki odkrit katoliški odgovor. Dalje pravi, da ee je pastor Thieme z drugimi protestantskimi duhovniki že obrnil na Rim s prošnjo za sprejem v katoliško cerkev. Tudi nri zaključujemo ta preanameniti seetaivek z besedama: Molite, bra/tjef Boljševizem v besedi m dejanju »Osservatore Romano« je te dni objavil nenavadno ostro pisan članek, ki se nanaša na izvajanja Litvinova v Ženevi o priliki debate r jugoslovansko-madjarskem konfliktu. Člankar uvodoma poudarja nekaj osnovnih misli k vprašanju terorizma s katoliškega stališča. Terorizem, pravi med drugim, je ena izmed karakterističnih pojavov povojnega časa, je bolezen, pri kateri poznamo povzročitelja, a ne še zdravila. Lahko trdimo, da zavisi usoda našo kulture od zmožnosti, če bo mogla prvenstvo krščanskega mišljenja uveljaviti v javnem življenju. Potem posveča članek pozornost debate v Ženevi. Ako bi, tako piše pisatelj, pri tej debati o terorizmu moral kdo izginiti iz dvorane, potem je to gotovo komisar Litvinov. Mesto tega pa je vstal ruski diplomat in so tako daleč povzpel, da je primerjal Moskvo s Ženevo, svinec GPU z mirovno vejico ob Ženevskem jezeru. V celi zbornici je bil brez dvoma Litvinov edini, ki je mogel ■ popolnim strokovnim znanjem razpravljati o terorizmu. Litvinov je izvajal: Treba je razlikovati med koristnim in brezkoristnim terorizmom, med notranjim terorizmom in mednarodnim terorizmom, med carističnira in boljševišldm, med indi-viduelnim in kolektivnim terorizmom. Toda civilizirana Evropa ve prav dobrot 1. da je boljševiški. torej pravoverni terorizem. kakor ga je oznanil Ljenin, neskončno prekosil terorizem nekdanjih ruskih carjev: 2. da se komunizem ne omejuje le na Rusijo, ampak obsega mednarodni revolucionarni program; 3. da sovjetska morala ne raslikuje med kriminaliteto poedinca in kolektiva; 4. da razlikovanje med koristnim in lirozko-rlstnim terorizmom ni drugega kakor zofistika, ki naj služi za lo, da se političnih iločinov ne obsoja, ampak opravičuje. Nadalje navaja članek, da Je v istem času, ko je Litvinov govoril pred ženevskim zborom, na povelje komunistične eksekutive padlo pod svincem v Moskvi In v Ljeningrndu nad 70 ljudi, o katerih so sovjeiske oblasti prignale da pri n;nc.-ui Kirova niso bili udeJeženi, temveč so biti le osumljeni, da niso zvesti Stalinovi diktahiri, torej tisti diktaturi, ki je nadvse ogorčena, ako španska vlada enega izmed desettisočev, ki so se z orožjem uprli oblasti ln povzročili pokolj nedolžnih žrtev v Asturiji, obsodi na smrt. Procesi, ki jih povzroča enostavna privatna denuncijacija, obsodbe brez zaslišanja, ko obsojenec nima niti pravice niti možnosti, da bi se branil, neprestane eksekucije in deportacije ▼ Sibirijo, to je resničnost komunistične diktature, ki jc mnogo bolj zgovorna, kakor pa maziljena zofistika moskovskega diplomata, ki rajši pripoveduje o carističnem terorizmu, kakor pa da bi prebral pred mednarodnim zborom lastne liste in uradne izjavo lastne vlade. Ko je sovjetska Rusija stopila v Zvezo narodov, je Motla polemiziral proti tistim, ki mislijo, da bodo s pripustitvijo sovjetske Rusije v Zvezo narodov usmerili komunizem h civiliziranim človeškim metodam. In Motta je pripomnil: iMi želimo, da bi se boljševizem razvil v to smer, ali verjeti tega ne moremo.« Zadnja dva meseca bi zadostovala, da potrdita, kaj se logično iz članstva sovjetov more razviti. Komunizem dan za dnem prelamlja obljube, ki jih je dni pri sprejetju v ženevsko zvezo. Terorizem komunistov se na mednarodnem področju s pomočjo Moskve vedno bolj javlja. V Ljeningradu in v Moskvi so bili politični nasprotniki v krvi utopljeni. Toda istočasno hujska komunizem v Asturiji, na Mongolskem, na Kitajskem, na Kubi in povsod svoje mase proti zakonu in avtoriteti. Manj filozofije in več stvarnosti, manj zofizma in več vesti, manj starih storic in več časovne zgodovinel To so priporočila, ki jih bo vsak človek s ceste moral nasloviti na Litvinova, ki z visokega katedra v Ženevi hoče poučevati druge o pravičnosti in morali. * Dnnaj, 21. decembra. AA. Na zborovanju omla- dinske organizacije »Jung-Vaterland« je podkane-ler knez Starhemberg govoril o božičnih praznikih. Pozval je vse rodoljube, naj delajo v duhu pomir-jenja. Izrazil je upanje, da leto 1935 ne prinese , več takih katastrofalnih izlivov politične niržnjs. kakor »o *e v Avstriji pojavljali v tem letu. Tam za avstrijsko mejo . . • Maribor, sredi decembra 1934. »Slovenec« je že poročal o vplivu avstrijske julijske revolucije na življenje v naših obmejnih kTajih. Še bolj kakor naii pa so čutili revolucijo in njene posledice avstrijski obmejni kraji, kar ( je popolnoma razumljivo. Dočim se v ostali Avstriji stavlja revolucija, čim dalje t?m bolj z dnevnega i reda, so obmejni kraji, kjer so se odigrali zadnji prizori revolucije, še vsi pod vtisom julijske operete. Preiskave, preiskave... V avstrijskih obmejnih krajih se je skrivalo ob in po revoluciji na stotine pučistov, ki niso takoj pobegnili v Jugoslavijo. Izmikanje pred oblastmi jim je po zlomu revolucije uspelo samo s pomočjo prebivalstva. Na marsikaterem skednju in kozolcu so bila urejena skrivališča, kjer so se revolucionarji skrivali po cele tedne, dokleT se ni bilo treba umakniti bodisi v Jugoslavijo bodisi v hribe. Avstrijske oblasti še vedno vodijo preiskave, da bi ugotovile, v koliko je kdo pomagal pri skrivanju revolucijonarjev. Večinoma so te preiskave poverjene orožništvu in so navadno zaključene brez uspehov... Sploh se opaža, da te preiskave popuščajo in da se ne forsirajo več s tisto vnemo kakor ob začetku. V planinah čakajo na amnestijo Ponekod so se pučisti iz obmejnih vasi umaknili kratkomalo v hribe, obdržali pa zveze z vasmi, od koder so dobivali živila. Večinoma so potem, ko so videli, da je revolucija udušena, pobegnili v Jugoslavijo, ali pa se podali — pripravljeni na vse — nazaj na svoje domove. Kljub temu pa je ostalo v hribih še nekaj revolucionarjev, ki nimajo na vesti večje pregrehe in si zato ne upajo domov, a jim tudi v Jugoslaviio ne kaže, vsaj dokler jim ne bo začelo presti huje, V neki zapuščeni pastirski koči, prav blizu meje, a na avstrijskem ozemlju, še vedno prebija svoje življenje petorica revolucijonarjev, o katerih so avstrijske oblasti prepričane, da so pobegnili po revoluciji v Jugoslavijo. Oni pa si preganjajo v hribih čas na vse mogoče načine; največ to imeli posla s pripravljanjem drv za zimo, pred nedavnim pa so se že vsi opremili tudi s smučkami. Ker so v neposredni bližini lepi tereni, je petorica prepričana, da ji bo po zimi kratkočas-neje. Kljub temu pa jim sneg dela svoje preglavice: dočim so bile zveze z dolino po kopnem prav lahke, jih utegnejo po zimi smučine vendarle izdati; pazljivost bodo morali zato podvojiti. Vso okolico si urejajo na naravnost premeten način, lako da bodo že od daleč opozorjeni, ako se kdo bliža. Ker je meja prav lahko dosegljiva, se na to okolnost najbolj zanašajo... Nezaupljivost podvojena Obmejno prebivalstvo še nikdar ni bilo posebno zaupljivo. Številne preiskave po revoluciji, »talno špijoniranje ob meji in neustaljene razmere «o to nezaupljivost podvojile. Zelo težko se znajde v teh razmerah kak tujec-turist; ako vprašaš kakega domačina po tej ali oni poti, se obrne prej na vse strani, predno ti odgovori, ako ti sploh 'odgovori. Dogodili so se namreč slučaji, da se je "hotel orijentirati kak begunec in so bili potem domačini obdolženi, da so mu pokazali skrivna pota, po katerih je potem pobegnil čez mejo. — Prejšnje gostilniško kramljanje o političnih razmerah je skoraj docela izginilo in se preneslo na najožje kroge, a tudi tam preneha, čim prestopi prag kak tujec. V znamenja komisarjev Nova Avstrija živi popolnoma v znamenju komisarjev. Tako imajo razne pokrajine svoje Človek lahko podivja, če neprestano posluša škripanje vrat, ki niso namazana. No Vaš kašelj hrešči isto tako neprijetno. bonbone Jeite pa ne bote kašljali. K a Seli lažji ali hujSi uspešno preprečuje PROIZVOD »U N I 0 N« ZAGREB »Sicherheitskomisarje«. Koroška dobi baje celo svojega »Minderheitskomisarja«, obmejni kraji pa hudo čutijo gospodstvo tega komisarja za nadziranje uslužbencev. Ta komisar ima namreč nalogo, da spravi ob službo vsakega režimsko količkaj nezanesljivega uslužbenca in postavi na njegovo mesto kakega brezposelnega člana domovinske fronte. Tako je zgubilo službo v obmejnih krajih, kjer se ta komisar posebno vneto uveljavlja, že lepo število državnih in privatnih nameščencev; na podjetja, kjer je uslužbenec nastavljen, pride lepega dne komisarjev dekret, ki nalaga podjetju, naj tekom 24 ur brez odpravnine odslovi tega in tega uslužbenca, na njegovo mesto pa naj sprejme enega člana domovinske fronte, ki so popisani v priloženem seznamu, ali pa, ki ga bo napotilo k njemu vodstvo domovinske fronte. Amnestija? V krogih narodnih socijalistov z nekako sigurnostjo računajo na splošno amnestijo vstašev. Ta amnestija naj bi se izvršila okrog božiča, veljala pa bi samo za »zapeljance« in take, ki so se pridružili puču »nepremišljeno«. Ne bi bili amne-stirani oni, ki jim je že sodno dokazano, da jso bili med voditelji revolucije, da so delili orožje in da so imeli ob revoluciji kako »šaržo«. Vesti o tej zatrjevanj amnestiji se komentirajo prav različno; dočim pravijo nekateri, da je to nujna potreba ustalitve političnih razmer sedanje Avstrije, trdijo zopet drugi, da je to uspeh nemške diplomacije, češ da je Nemčija že pred prevzemom emigrantov iz Jugoslavije dobila od avstrijske vlade zagotovilo, da bo izdana v Avstriji amnestija in da se bodo emigrantje iz Nemčije lahko svobodno vrnili v Avstrijo, Splošno mnenje: Miru še ne bo Motil bi se, kdor misli, da je sedaj v Avstriji popoln mir in zadovoljstvo. Posebno v obmejnih krajih se čuti, kako vse vre. Poleg še vedno napetega razmerja med »Sturmscharerji« in »Heim-■vvehrom« se zopet zbujajo stremljenja po novem oboroženem uporu narodnih socijalistov in marksističnih socijalistov. V gotovih krogih se celo resno pripravljajo na ta puč, ki naj bi izbruhnil spomladi in ki naj bi bil odločilnega pomena: ali naj pade sedanji režim, ali pa naj za vedno pade ideja narodnega socijalizma v Avstriji. Splošno se med podeželskim ljudstvom opaža silno nezadovoljnosti zlasti nad samopašjem »Heimwehra«. Želja ljudstva je. da se vse oborožene strankarske formacije razpustijo, a da naj se zato uvede tem večja disciplina med redne vojne formacije, ki so odlično oborožene, a ne tako odlično disciplinirane. Neprestano trenje med »Heimwehrom« in »Sturmscharom« onemogoča vsak efekten in izdaten nastop združene domovinske fronte, kar je zopet samo v prid anarhistični opoziciji. Nepetost med Schuschnigovimi »Sturmscharerji« in Starhembergovimi »Heimatschutzlerji« se posebno ostro čuti na Koroškem. Da bi to napetost ublažil, to je bil baje namen zadnjega Star-hembergovega obiska v Celovcu. Pri tej priliki so se združili koroški »Sturmscharen« in »Hei-matschutz« pod enotno deželno vodstvo z nekim Juva-om na čelu. Ob vsej meji pa je nastalo silno ogorčenje radi zapore malega obmejnega prometa. Z omejitvijo nakupovanja živil v Jugoslaviji so prizadeti na avstrijski strani največ srednji kmetski stanovi. Povsod se opaža, da oblasti samo s silo zadržujejo ogorčenje, ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI V Sloveniji letos po povodnjih in ujmah nad 38 milijonov škode Ljubljana, 21. decembra. Zbrani, pregledani in ocenjeni so podatki o vseh škodah, povzročenih po letošnjih pomladanskih, poletnih in jesenskih podvodnjih in raznih ujmah, zlasti po toči. Škode so po posameznih krajih ocenile posebne občinske cenilne komisije. Vsa po raznih povodnjih povzročena škoda v Dravski banovini je ocenjena na 7 milijonov in 500.000 Din. Po povodnjih so bile najhuje prizadeti nekateri okraji, tako logaški, ki je utrpel do 2 milijona škode, v Planinski kotlini in na Loškem polju, kjer so bile silne in katastrofalne pomladanske povodnji, ki so napravile prebivalstvu veliko škodo na pomladanskih posevkih. Močno so bili po povodnji dalje prizadeti okraji Krško, Brežice, kjer se je ob sotočju Save in Krke pojavljalo velikansko jezero, dalje Konjice, Ljubljana-okolica, Celje, Maribor desni breg, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah, Metlika, Ptuj, Litija in Radovljica, zlasti je mnogo trpela Kropa, ko se je tam po leti utrgal oblak in so vode napravile pravo razdejanje. V teh okrajih je bila škoda po povodnji ocenjena do 150.000 Din. Najmanjšo vso- do trpe kraji v okrajih Novo mesto in Černomelj, koder doseza škoda do 40.000 Din. Škoda, ki so jo napravile katastrofalne nevihte s točo, je letos cenjena na 31 in pol milijona dinarjev. Mnogo so trpeli vinogradi in sadovnjaki, kakor tudi vsi posevki na njivah. V celjskem okraju, zlasti v Savinjski dolini je bila škoda cenjena na 5 milijonov in 400.00 Din. V prvi vrsti so trpeli kraji ob Savinji. Krški okraj je letos utrpel okoli 4 in pol milijona dinarjev škode, Okraj Črnomelj trpi 2,500.000 Din škode, okraj Brežice nad 1 milijon, okraj Gornji grad nad 1 milijon, okraj Konjice okoli 2 milijona, Metlika nad 1,200.000 Din, Novo mesto 1,300.00 Din. Najmanjšo škodo po toči trpi okraj Dolnja Lendava, namreč okoli 24.000 Din. Okraji Dravograd, Maribor desni breg in ostali so imeli letos od •25.000 do 600.000 Din, razun okrajev Murska Sobota, Ljutomer, Radovljica in Kamnik, ki sploh niso imeli nobene ali prav neznatno škodo. Decemberske povodnji so tudi napravile ponekod večjo škodo. Tako cenijo po decemberski povodnji povzročeno škodo v slovenjgraškem okraju na 25.000 Din. Velika izsiljevalska afera v Zagrebu Uredništvo „Naše senzacije" je izsiljevalo od bogatih Zagrebčanov denar, da ne bi bili napadeni Zagreb, 20. decembra. V Zagrebu je že eno leto izhajal tednilk z naslovom »Naša senzacija«, ki je navajal naslednja svoja načela: »Naša senzacija« ee bori za socialno pravičnost in enakopravnost, za veliko misel svobode, resnice in pravice, za našega malega človeka, obrtnika in intelektualca, za pošteno delo in trud, za spoštovanje jezika in običajev našega naroda od 6trani raznih pritepencev, za pravilno razdelitev dela, za našo domačo industrijo in gospodarstvo, proti korupciji in »pljačkanju«, proti tujcem, proti privilegiranim naeilnikom, proti prevelikim zaslužkom, proti narodnim krvosesom itd. itd. List sam je bil revolversko urejevan. Te dni pa je bil list nenadoma ustavljen, arhivi zaplenjeni, uredništvo pa aretirano. Li6t sta urejevala in izr dajala Zefir Benčevič in Nikola Sertič, od katerih je bil prvi zaradi raznih kaznivih dejanj (tatvine, goljufije itd.) obsojen nič manj kakor dvanajstkrat, njegov tovariš pa celo štiriindvajeetkrat. Oba eta v arhivih zagrebške policije zapisana kot nevarna kriminalna tipa. Poleg njiju je aretiranih tudi več »sotrudnilkov«. Lepo karitativno delo na Bledu Bled, 20. decembra. Vsak dan imamo priliko Citati po časopisju, kako je ta ali oni kraj obdaroval in pomagal tako številnim ubogim siromakom, ki morajo biti v teh hudih časih brez vsakih zaslužkov. Mnogo je takih, ki bi radi delali, pa kaj, ko danes ni dobiti nobenega dela; drugi so toliko slabotni, da ne morejo več prijeti za delo. Prav je, da se za take ljudi zavzamejo razna katoliška podporna društva in podobne ustanove. Tako so tudi nekateri podjetni Blejčani sklenili, da pomagajo sirotam. Predvsem moramo na tem mestu omeniti katoliška društva: Katoliško akcijo, konferenco sv. Elizabete in sv. Vincencija, ki se prav živahno razvijajo in kažejo lepe uspehe na polju bratskega usmiljenja. Prav posebno delovanje in zanimanje kaže ravno konferenca sv. Elizabete, ki si je stavila na čelo najtežjo in največjo nalogo, da pomaga ubogim sirotam vselej in vsikdar. Spomnila se jih je prav sedaj pred velikimi prazniki in v ta namen je sklenila obdarovati vse uboge otroke, ki obiskujejo šolo, s toplimi oblačili in obuvali; starejšim pa naj bi se razdelila potrebna živila. Da pa je Elizabetna konferenca dosegla uspehe v svojem delovanju, je velika zasluga to, da ie konferenca pod sinotrenim vodstvom bivšega upnika, duhovnega svetnika g. Janeza Oblaka, in sedanjega našega župnika g. Franca Zabreta, ki je vnet za vsako dobrodelno socialno akcijo, pridobila takoj na svojo stran vnete člane, ki so se živo zanimali za dobrobit in razcvit socialnega društvn. Izvoljen je bil požrtvovalen delavni odbor Elizabetne konference. Agilni odbor je pričel takoj z veliko nabiralno akcijo, da naj se čim prej pomaga sirotam. V ta namen je konferenca trkala na mnoga vrata in povsod so »e odprla z veseljem. Da je odbor delal na veliko, so nam najlepši dokazi njegovi krasni uspehi, ki so od dne do dne večji. Tako je odbor zaprosil za pokroviteljstvo konference sv. Elizabete Nj. Vel. kraljico Marijo. Res, ona je sprejela odbor v avdijenci ter se v podrobnosti zainteresirala za blejske sirote in delovanje podporne akcije, tako se jih je vedno spomnila z velikim denarnim prispevkom katoliški ustanovi. O delovanju pa mora odbor vedno natančno poročati Nj. Veličanstvu. Nadalje je odbor sklenil izbrati za častno članico konference dvorno damo go. Eleonoro dr. Šverljugovo, ki se je vedno zanimala za kat. konferenco in jo tudi gmotno dobro podprla. V znak te dobrodelnosti ji je odbor poklonil v počastitev krasno umetniško diplomo, delo slikarja g. Slavka Pengova. Agilni odbor je zasnoval v preteklem poletju ob višku blejske sezone veliko akcijo s tem, da je priredil cvetlični dan. Odziv in razumevanje je bilo veliko. Tako je ta akcija sijajno uspela. Prvo iz teh dohodkov in še ostalih, ki so jih prejeli od domačinov, ki so našli razumevanje za pomoč ubogim, je priredila konferenca v prosvetnem domu uspeli Miklavžev večer, ki je obdarovai revne otroke. Prav tako je priredil delavni odbor včeraj božičnico ter je sklical vse siromake, otroke in odrasle, da otrokom razdeli pripravljena oblačila in obuvala. Odbor je preskrbel 7. obuvali in oblačili 35 otrok za zimo, da bodo lahko obiskovali šolo. Odraslim so razdelili živeža za par tisočakov, tako da bodo imeli tudi, siromašni nekaj veselja za praznike. Omeniti je treba lepo geslo društva »Kneginja Zorka«, ki je v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja darovalo 10(K) Din Elizabetni konferenci in s tem izdatno pripomoglo božični«. Vaše zobe boste obvarovali! ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE To se vidi iz ogromnega arhiva, ki ga je te dni policija zaplenila v uredniških prostorih v Ma-sarykovi ulici. Našli so celo kopo neobjavljenih sestavkov, ki eo bili določeni za to, da pred objavo pokažejo določeni žrtvi, nakar pa bi jih »Naša senzacija« natisnila z mastnimi črkami na prvi strani. Iz raznih papirjev, ki so prišli policiji v roke, se vidi, da so imeli ti gangeterji zelo mnogo uspeha pri raznih zagrebških podjetnikih, zlasti inozemskih. Kako so postopali, je razvidno iz naslednjega primera: Dobro znan zagrebšlki velepodjetnik, ki ima veliko tovarno za kože, je plačal ljudem okrog lista 1200 Din za to, da ne bi objavili člarika, k: so mu ga predložili v branje. Njegov podpis na priznanici ima policija. Pri naslednjem primeru je pa izsiljevalcem spodletelo: »Naša senzacija« je v več številkah hudo napadla zagrebško podjetje Mavro Sauer-brunn in napovedala za prihodnje številke še nova senzacionalna odkritja o podjetju. Ko eo izšli ti članki, se je nekdo iz uredništva »Naš» odpravil k Sauerbrunnu. Dejal mu le, naj plača na roko 8000 Din, če noče, da bi nadaljnji napad izšel v listu. G. Sauerbrunn pa ni imel masla na glavi, da bi ee oplašil te grožnje in je prijavil zadevo policiji. Tako so prišle oblasti na sled drznim izsiljevalcem. Ugledni zagrebški industrijalec Artur Marič pa je plačal izsiljevalcem precejšnjo vsoto za to, da ga ne bi v svojem lielu hvalili, kajti reklama v takem listu več škodi nego koristi. »Naša senzacija« je objavila o Mariču članek, v katerem njega in njegovo podjetje poveličuje. Ne da bi prej Mariča vprašali aH soglaša s člankom, so list v 3500 izvodih natiskali, nato pa se je odpravil nekdo k MaTiou s še svežim listom po primerno nagrado. Mesto nagrade pa ie Marič energično protestiral nr«ti objavljenemu članku. Ker pa je bil list že natipkan, mu ni preostalo drugega, kakor da je za 3000 Din odkupil vso naiklado »Naše senzacije«, in jo sežgal. Da bi krasni članek vseeno ne prišel ob veljavo, eo ime Marič v njem nadomestili z imenom brata Deutsch Maeljaki in ga objavili v prihodnji številki. V arhivih so našli tudi abecedni seznam vseh bivših in bodočih žrtev. Takim žrtvam »o kar pisali pismo, češ, toliko in toliko nam dajte, pa vas ne bomo napadli. Izsiljevalci so si kar sami izstavili časnikarske legitimacije, e katerimi eo se predstavljali petičnejšim Zagrebčanom in kar zahtevali od njih podpore v tiskovni eklnd. Zagrebška policija pn doznava vsalk dan nove In nove podvige teh drenih bivših kaznjencev. PRVOVRSTNE RIBE KRAPE razpoSUJa po zmerni ceni SAMOSTAN STIČNA na Dolenjskem Jubilejna razstava kanarčkov Vsako leto za božične praznike nam priredi društvo za varstvo in rejo j>tic pevk v Ljubljani ljubko razstavo kanarčkov, ptičje hrane, kletk itd., da je velika licejska telovadnica, ki je okrašena z zelenjem in cvetjem, spremenjena v pravi živi park. Letos za 10 letnico društva in deseto, torej jubilejno razstavo, ki jo bodo otvorili ljubitelji in zaščitniki ptic v nedeljo dopoldne ob 10 ob navzočnosti ge. pokroviteljice Olge Pucove in povabljenih gostov, so nam ti idealisti pripravili prijetno presenečenje. V slavnostno okrašeni in obsežni dvorani mestnega liceja bo razstavljenih okrog 500 najrazličnejših kanarčkov, ki bodo dali ptičji koncert, kakršnega Ljubljana še ni slišala. Ta svojevrsten koncert pa bo na sam božič ob 11.40 prenašala posestrina kukavica, tako da bodo vsaj nekaj teh pevcev slišali tudi oni, ki imajo doma zvočnike, a ne morejo priti na razstavo. Seveda pride pred mikrofon le kakih 15 do 20 teh idealnih pevcev in na svoj poj>oln račun pridejo le vsi tisti, ki bodo razstavo tudi poselili. Velika dvorana mestnega liceja bo letos pravi paradiž, kjer bo nad 500 kljunčkov žgolelo in ubiralo svoje mehke strunice. Koliko veselja in kramljanja bo prt ptičkih imela naša mladina, malčki, mamice in očkati, saj je pri ptičkih tako prijetno in toplo, da se le vsak težko loči od njih, posebno še zato, ker na razstavi ne bo drugih kanarčkov, kot oni z rodovniki, torej res samo čistokrvni in žlahtni pevci od naših rejcev iz Ljubljane, Maribora, Celja in bratskega društva iz Zagreba. Da na razstavo pridejo res sami odlični pevci, zato je poskrbela tričlanska komisija sodnikov, ki je vse ptičke dva dni pred razstavo ocenila, tako da bo na razstavi tudi razvidno, koliko je vsak poedini ptiček dosegel glede sposobnosti njegovega petja. V nedeljo, 23. decembra ob 16 bo pa tudi predavanje o pravilni prehrani in boleznih kanarčkov. Kjer bo pa toliko ptičkov, bo večkrat tudi dosti lačnih želodčkov, zato bo pa naša renomi-rana veletrgovina s semeni Sever & Comp. razstavila najrazličnejšo ptičjo krmo, kletke za ptičke pa veletrgovina Franc Stupica v Ljubljani. Na razstavi bodo prodajali tudi srečke in komur bo sreča naklonjena, bo lahko dobil prav dobrega kanarčka za i Din. Kanarčke za srečanje so dali idealni odborniki in člani društva, ki priredijo tudi razstavo največ le zato, da se ra malenkostni vstopnini nabere kaj za lačne žt> lodčke prezebajočih, a koristnih ptic pevk pod milim nebom v hudi zimi, za katere pa bodo na razstavi na razpolago tudi prav lične in praktične krmilne hišice, ki jih bo društvo oddajalo po nizki nabavni ceni in čijih krmišča so napravljena tako, da ne moreta sneg in dež do hrane, a ptički jo lahko dosežejo. Razstava torej ni zgolj poučnega in zabavnega, temveč tudi dobrodelnega značaja. Velik požar v Halozah Ptuj, 21. dec. V četrtek oikoli 1 ponoči, ko je bilo prebivalstvo v globokem spanju, je nenadoma /a-žarelo nebo nad Sv. Barbairo. Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju zakoncev Žiga in Zlate Primožič (prej Blass). Kaikor se splošno govori, je začelo gosj>odarsko poslopje goreti na več krajih; ogenj se je z bliskovito naglico razširil na stanovan jsiko poslopje, v katerem se je nahajala trgovina z mešanim blagom in gostilna, ter veliko skladišče napolnjeno z raznim blagom. Na gašenje ni bilo misliti im so ljudje, ki so prihiteli od vseli strani, morali omejiti obrambo na v bližini stoječo cerkev, šolo in pošto, ki je bila v nevarnosti, da postane žrtev silnega požara. In tudi gasilci iz Stojmcev, ki so prihiteli na kraj nesreče, so se morali omejiti na oibrambo navedenih objektov in ostalih sosednjih poslopij. Siloviti ogemj je zakoncema Primožič uničil vso do tal, tako da štrli le očrnelo zidovje v zrak. Rešiti so mogli le majhen del pohištva in živino, vse ostalo pa je postalo žrtev požaira. Pri reševanju pohištva se je ponesrečila tudi ena oseba Škoda je zelo visoka in znaša, kolikor se je dalo preceniti, nad 150.000 Din, Ribnica Junij ali december? Na večer, 19. decetmibra, zagledam na vrtu v grmičku mailo lučko. Da ,me ne prevari kaka fosfarna tr hI črnina, svetlo stvarco poberem in se prepričam, da je prava živa kresnica (JohanniskiifeT, Johanniswiirmelien, Iampyris noctihica), kakršne švigajo po zraku meseca junija ali julija. Pa je res letos narobe svet! Ribniška graščina prodana? Kakor čujemo, se prodaja ribniška graščina, ki ie stoletja gospodovala nad ribniško dolino. V stoletjih je noben turški napad ni zmagal, ker so jo v davnih časih vsako leto sproiti popravljali i;n utrjevali podložni tlačani. Fina najstarejših graščin v deželi je. Skoro s tisočletno zgodovino sc jkv naša. Častitljiva starino pa pred novim časom klanja sivo glavo. Sicer ne m potrebe, ampak iz gospodarskih vidikov. Mnrsikak delavec je pri nji dobil zaslužek. Menda se vanjo nastani vojaštvo. Zaprisega vojnih obveznikov se je preteklo nedeljo slovesno izvršila nn tre.h kraj ih ribniškega sodnega okraja, in sicer v Ribnici, Sodra-žici in Loškem potoku. Prvotno je bila določena samo Sodražicn, in bi imeli nekateri po 22 km daleč v mokrem vremenu. Uvidevna vojaška uprava jc v zadnjem trenil tku zaprisego preuredila, za kar so ji obvezniki docela hvaležni. Električna napeljava banovinske elektrarne je dovršena in bo prihodnje dni jx> Ribnici zasvetila nova luč, ki prevzame posel stare zasebne elektrarne. Stare Luči ugašajo, nove sve-tiiol Napredna Ljubljana - bodi v resnici napredna! Dne 17. t m. so prebivalci mesta Rima uživali tako sladko spanje, kakor nobeni drugi mestni prebivalci na svetu. Tudi prebudili so se s skrajno prijetnimi Čustvi, ker niso slišali običajnega peklenskega šuma, ki se začne v velemestu ie v zgodnjih jutranjih urah. 2e v soboto, 15. decembra je namreč oblast, začenši od 10. ure ponoči, uvedla nov red, po katerem je odslej ponoči in podnevi absolutno prepovedano vsako hu-panje avtomobilov, zvončkanje biciklov in sploh vsak podoben šum. Eksperiment se je izvedel v soboto v sredini mesta na trgu Venezia in se je potem vsak dan razširil na drug predel mesta, tako da je v sredo, 19. t. m. bil razširjen na vse mesto z njegovimi predmestji vred. Seveda je od gotove ure naprej strogo prepovedano vsako igranje gramofonov in radijev, vsako petje, kričanje in balinanje ali pa kakšne druge Šumne prireditve po javnih lokalih, izvzemši hermetično zaprte prostore, in tudi vsako vpitje, razgrajanje in prepiri napol ali docela vinjenih ljudi na cesti. Določene so visoke denarne kazni in zapor. Tako je rimska policija rešila vprašanje, o katerem so se mesece in mesece pisali dolgi članki po časopisih in so se izražali pomisleki, da bo to neizvedljivo in da bo imelo za občinstvo lahko nesrečne posledice. To pa se ni uresničilo, ampak nasprotno: od 15. do 19. decembra se ni zgodil niti najmanjši prometni incident, dočim jih je prej vsak dan zaznamoval tudi po sto. Promet se sedaj vrši neprimerno bolj redno in harmonično nego doslej. Seveda so tudi pešci odslej vezani na najtočnejše predpise, ki jih ne smejo kršiti, ako nočejo zapasti visokim globam in zaporu. Promet regulirajo številni semafori. Povsod so uvedene cone za prehod ceste in svarilne table. Prometni stražniki pa pazijo na red in ga po potrebi dirigirajo s širokimi belimi rokavicami, ki so se izkazale za najboljše signalno sredstvo. Signali so se pa tudi poenostavili. Zgledu Rima, kojega prebivalstvo je sedaj že preseglo 1 milijon, bo sledilo najštevilnejše mesto sveta London, ki je že kot poskus uvedlo tako-zvane tedne popolnega molka. Šum pa je do skrajnosti že zdaj omejen skoro po vseh velemestih Evrope. Spričo tega je pač upravičeno mnenje, da to, kar se je posrečilo v milijonskem mestu, ne bo nemogoče v naši Ljubljani, KIOBUKE za idočo sezono v ra/nih barvab in obbkah ter ra/.ne športne iu zimske čepice za gospode in dečke nudi v veliki izberi MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov LJUBLJANA, STARI TRG 14 Cene zmerne Sprejemajo se popravila © St. maša za turiste in iiletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice jutri, 23. decembra, in na praznik sv. Štefana, 26. decembra, ob pol sedmih ijntraj. Na sveti dan sv. maše v kapeli ne bo. © Sv. Peter ▼ Ljubljani. Naj širša javnost vsaj malo zve, da se v korist ubožcem tudi v naši župniji pridno gibljemo. Tako so dne 19. novembra — god sv. Elizabete — neutrudne odbornice Elizabetine konference letos pogostile in obdarovale 40 zelo siromašnih vdov in sirot, katerih najnižja starost je bila 70, največja pa 95 let. Vsak dobrotnik, ki bi bil videl te reve, s kakšno hvaležnostjo so uživale pripravljeno jim dobro kavo in videle druge jim darovane stvari, bi bil spoznal, da je njegovo dobro bilo prav obrnjeno. Blagaj-ničarka konference gdč. Cilka Krekova je s svojim nagovorom vse do solz ganila. Pa ne samo na 19. dan novembra se spominja konferenca teh rev, temveč vsak mesec jih odbornice vse obiščejo — kakor tudi več drugih družin. Za božič je letos konferenca razdelila ravnim otrokom — nad 100 jih je bilo — obutve, obleke in živil. Bog plačaj blagim dobrotnikom! © Najlepše božično darilo za Vaše malčke je vstopnica za v gledališče k mladinskim igram, ki se igrajo za časa božičnih praznikov. V drami: v nedeljo, 23. dec. ob 15 popoldne »Snegulčica«, v torek, 25. dec. ob 11 dopoldne »Peterčkove po-elednje sanje« in v sredo, 26. dec. ob 11 dopoldne »Jurček«. — V operi pa v torek ob 15 jx>jxildne balet »Od bajke do bajke«. Za vse te predstave veljajo znižane cene. © Kino Kodeljevo predvaja drevi ob 8 bogat dvojni spored. © Sveži divji zajci se prodajajo na Vodnikovem trgu [>o 13—16 dinarjev komad. © Nad 260.000 kg sadja v novembru. Uvoz domačega sadja od avgusta, ko je letos dosegel vrhunec, mesečno pada. Novembra je bilo iz raznih krajev dravske banovine, zlasti iz Štajerske, ki se, kakor znano, imenuje, ne brez pravice, dolga vas, ker njen promet žulibog še ni tolik, da se ne bi mogel primeroma lahko urediti brez šuma, ki ubija našemu prebivalstvu živce in mu moti tako nujno potrebno spanje po narazličnejših šumih, od ropotanja in trobentanja ter izpuhava-nja avtomobilov do razgrajanja pijancev, ki je pri nas postalo zlasti po vojni tako običajno in se od varnostnih organov z največjo dobrohotnostjo to-lerira. Ne smemo tudi ne prezreti lokalov, kjer se »pevačice« in gosti globoko do jutra derejo (tako namreč je treba imenovati njihovo tako-zvano posamično ali zborno petje), balinanja po gostilniških dvoriščih in radijskih koncertov pri odprtih oknih. Zadnji čas je, da tudi naša policija uvede absoluten mir po primeru drugih mest in ga zagotovi z drakciničnimi globami in kaznimi, ne glede na socialni ali kakršen že koli drugi položaj oseb, ki vse te različne glasove, šume in ropote proizvajajo ter se sami na cesti po veselih večerih radi producirajo v glasnih debatah, kričanju in eventualno tudi v zmerjanju. Treba pa je seveda priznati, da pomisleki, ki jih je do sedaj imela naša policija proti uvedbi popolnega molka niso brez vsake podlage, to pa zaradi velike nediscipliniranosti našega občinstva, ki so mu vsaki predpisi mrzki in vsak red skrajno neljub. Vendar pa je treba občinstvo navaditi, da se bo reda strogo držalo, pa najsi bodo pešci ali avtomobilisti in biciklisti, ki, kakor znano, povzročajo največ nezgod. Otroke bo pa treba učiti prometnega reda tudi v šolah in stvar bo šla v najkrajšem času, kakor namazana. Razume se, da je za slučaj take korenite uredbe našega pouličnega prometa neobhodno, da se ceste, kakor je n. pr. Poljanski nasip, kjer ogal Romove hiše varen hod ali tek naravnost onemogočuje, za promet z vozili absolutno prepovejo, saj se ne avtomobilisti ne biciklisti ne vozači za omejitvene uredbe, jih je policja tozadevno izdala, niti malo ne zmenijo; pa izvedbe takih uredb tudi nihče ne kontrolira. Seveda pa je kot krona vsega nujno potrebno to, da bodo policijski organi postopali proti kršilcem reda, naj sledi temu kakšna nezgoda ali ne, breobzirno, da ne bo prav nihče ušel kazni tudi za najmanjši prestopek prometnega reda in nočnega miru. Torej, začnimo! uvoženih 267.566 kg domačega sadja, večjidel jabolk; na trg pa so bile poslane tudi še fine hruške, katerih cena je poskočila. Prav značilno je dejstvo, da je mitnica na Tyrševi cesti pri artilerijski vojašnici, prekontrolirala 60.589 kg sadja, to je, da je po tej prometni žili prišlo v Ljubljano največ domačega sadja, zlasti štajerskih jabolk, ki so jih začeli uvažati kar na tovornih avtomobilih. Štajerski 6adjerejci skušajo blago placirati na domačih trgih, ker so letos imeli velike sitnosti in ovire pri izvozu v druge države. Na glavni kolodvor je prispelo 38.114 kg sadja, na tovorni kolodvor 39.888 kg, po Poljanski cesti 21.226 kg in po Dolenjski cesti 6977 kg. Pri drugih mitnicah je bil zaznamovan prav neznaten uvoz domačega sadja. © Sam Jczušček pride v opero dne 25. dec. k boletu »Od bajke do bajke« ter bo delil otrokom darila. Kdor želi, da bodo obdarovani njegovi malčki, naj pošlje darila z natančnimi imeni in naslovi obdarovancev k gledališkemu mojstru Lebnu v opero. lav^a sodna dražba se vrši dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. v trgovini »Jugošport«, preje A. Rasberger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, prošče, radio aparati, zvočniki, radio potrebščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd. © Izboren cviček in sloveče belo vjuden-nacel« se dobi pri »Jožici« na Poljanski 11. Kuhinja razpolaga vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Se priporoča. © Parno in kadno kopališče za moške v hotelu »Slon« ho odprto ves dan v ponedeljek, dne 24. dcc. © Blagajna Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani, bo poslovala za stranke dne 24. t. m. od 8 do 12.30. © Damske nogavice, volnene, svila flor in svila volna ter otroške, trpežne, ima tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. © Deževno vreme. V četrtek je nastopilo nekoliko hladnejše vreme, toda kmalu se je ponovilo neprijetno deževje. Včeraj je zopet začelo deževati. Jutranja temperatura je padla za 1 stopinjo napram prejšnjim dnem, barometer pa se je dvignil na 758 mm. Mila zima je pričarala marsi-kak prirodni pojav. Telohi po hribih mole že svojo glavico in kukajo, če se bliža pomlad v deželo. Na Mariborske vesti t Uvoznina in maribor. gospodarstvo Mariborski gospodarski krogi pridno prou-čavajo novo uredbo o zvišanju uvoznine, ki jo je predložila mestna občina javnosti na vpogled. Informirali smo se pri posameznih gospodarskih strokah, kakšne bodo posledice izpre-menjene uvozil Luske tarife za mariborsko gospodarstvo, ter doznali: V načelu se mariborski gospodarski krogi strinjajo z izpremembo uvoznine ter s predlaganim povišanjem tarife. Industrija, trgovina in obrt v Mariboru so potrebne neke zaščite, že radi tega, da dobijo nadomestilo za izgube, ki jih imajo radi visoke uvoznine v drugih mestih. Vendar pa ima nova uredba gotove hibe, ki jih bo treba popraviti še pred uzakonitvijo. Z uvoznino bi bile prizadete predvsem razpošiljalnice in veletrgovina. V Mariboru imamo več tvrdk, ki prodajajo v mestu samem kvečjemu 10% uvoženega blaga. Vse drugo razpošiljajo odjemalcem v drugih krajih. Nova obremenitev bi bila za take tvrdke neznosljiva, ker bi za mar-sikako vrsto blaga znašala uvoznina toliko, kakor carina in bi se tako oslabila konkurenčna možnost mariborskih tvrdk. Drugo hibo ima osnutek uredbe v tarifi za poštne pošiljke. V svrho poenostavljenja poslovanja bi se plačevalo za poštne pošiljke do 5 kg težine 2 Din, od 5—10 kg 4 Din in nad 10 kg 5 Din. Vsem uvoznikom bi se na ta način odprle možnosti, da uvažajo blago, ki apada pod najvišjo uvozniin-sko postavko, za razmeroma nizko uvoznino po pošti. Primer: 100 kg foto-aparatov po železnici plača 800 Din uvoznine, po pošti v paketih po 10 kg pa le 50 Din itd. — Dasi se v uredbi na-glaša, da so življenjske potrebščine in predmeti, ki služijo konzuniu najširših plašiti odjemalcev, uvoznine oproščeni, je vendar v predloženi uredbi še cela vrsta predmetov, ki bi morali biti pravzaprav oproščeni ali nizko obdavčeni, vneseni pod tarifne postavke z visoko uvoznino. Nujno bi bil potreben radi tegn še poseben pravilnik, ki bi to vprašanje precizneje urejeval. Vprašanje zase je seveda kontrola. Edino točno kontrolo ima občina pri pošiljkah, ki prihajajo [>o železnici, ker ima tam že svoj izvežban uradniški aparat. Gotovo j>a je, du bo po uvedbi nove tarife promet po železnici nazadoval, dvignil se bo pa cestni tovorni prevoz, ker je sedanja oblika kontrole, ki jo občina izvaja, brez vsakega pomena. — V navajanem smo se ome- t'ili na osvetlitev le nekaterih hib nove uredbe, i pa povsem dokazujejo, da bo treba še mnogo izprememb, predno bo predlog o izpremembi uvoznine dozorel do uzakonitve. Seveda pa priznavamo v celoti dobro voljo in namen občine, pomagati predvsem obrtnikom in industriji na =vjjem teritoriju. C Krščanska ženska zveza se najprisrč-nejše zahvaljuje vsem tovarnarjem, trgovcem, denarnim zavodom in vsem, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se je ob priliki božičnice lahko obdarovalo okoli 200 ravnih članic, članov in njih otrok. C »Zlata« nedelja bo jutri — trgovine bodo ves dan odprte. Ta nedelja pred božičem je svoje dni slovela res kot »zlata« — najboljše kupčije v letu so delali trgovci na ta dan. Ker je dosedanja božična kupčija v Mariboru še kolikor toliko ugodna, upajo trgovci, tla jih tudi »zlata« nedolja ne bo preveč razočarala. Seveda tako ne bo, kakor je bilo v letih pred krizo... □ Smrt blage žene. V mariborski bolnišnici je včeraj umrla v starosti 55 let ga. Elizabeta Hauptman, soproga veleposestnika g. Antona Hauptmana p. d. Smoniga od Sv. Križa nad Mariborom. Pokojnica je slovela v celi okolici kot vzorna soproga, izvrstna gospodinja, značajna krščanska žena. Spoštovali in ljubili so jo radi njenega blagega značaja in dobrega srca. Sloveča Hauptmanova hiša, iz katere izvira tudi znani slovenski učenjak vseue. prof. dr. Ljude-vit Hauptman v Zagrebu, je izgubila v po-kojnici trdno, nenadomestljivo oporo. Pokopali jo bodo jutri v nedeljo ob 9 dopoldne na domačen farnem pokopališču pri Sv. Križu nad Mariborom. Bori i ji ohranjen trajen iu blag spomin! Žalujočim naše iskreno in globoko sožalje. □ Nova pravila Glasbene Matice V četrtek se je vršil v društvenih prostorih izredni ofočni_ zbor mariborske Glasbene Matice, ki ga je vodil društveni predsednik dr. Poljanec. Pri otvoritvi se je spominjal tragičnega dogodka v Marseju ter so vsi navzoči p>očastili spomin preminulega kralja. Nato je podal poročilo o položaju društvene glasbene šole. Dejansko jo je ministrstvo s svojim odlokom ločilo od društva, v teku pa je pritožba pri drž. svetu in obstoja upanje, da bo uspešna. — Na dnevnem redu občnega /.bora je bila izpre-liieinba pravil, ki jo zahteva banska uprava. Nebistvene izpremembe so skoro v vseh točkah dosedanjih pravil, najvažnejše so po določbe o kuratoriju glasbene šole. Kuratorij bo imel samo [josvetovalno ingerenco. Posli kuratori-ja: predlaga namestitev in odpust ravnatelja ter učiteljev iu daje nasvete, glede glasbenih smernic in pridobivanja sredstev. Člani kura-torija so: zastopnik prosvetnega ministrstva, zastopnik banske uprave in zastopnik mestne občine, ki jih vse tri oblasti imenujejo, dalje predstavnik staršev, ki se voli na občnem zboru, zastopnik učiteljskega zbora, dva odbornika osrednjega odbora in predsednik Glasbene Matice. Važna je nadalje določba v § 13., da morajo biti ravnatelj šole in redni učitelji aibsolvirnni konservatoristi, ter zadnja točka pravil, da preide društveno premoženje v slučaju oblastvene razpustive ali prostovoljne razdružitve v last mariborske mestne občine. živilskem trgu prodajajo kmetice velike šopke teloha, ki je že skoraj popolnoma razcveten. Te-loh pred božičem je prav redek pojav. — Članstvo je sprejelo izpremenjena pravila soglasno □ Podružnica Touring-kluba. Ze nad leto dni deluje v Mariboru pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Touring-kluba. Priprave so že sedaj tako daleč napredovale, da se bo podružnica v najkrajšem času osnovala, čim bo banska uprava odobrila predložena pravila. Za tujski promet bo podružnica te važne mednarodne ustanove velikega pomena, D Novi prostori — novo pohištvo. Obmejna policija se je vselila v krasne in higi-jenične nove prostore v poslopju kolodvorske carinarnice. Vselila pa se je s svojim starim pohištvom, ki v novi okolici izgleda še bornejše. Ker ima obmejna policija dnevno opravka s številnimi tujci, bi bilo pač umestno, da dobi tudi primernejšo pisarniško opremo. □ Ekspozitura tujskega prometa na kolodvoru. Mariborska Tujsko-prometna zveza je izpremenila svojo menjalnico na kolodvoru v stalno, noč in dan odprto_ ekspozituro, ki nudi potnikom poleg zamenjave denarja tudi vse potrebne informacije. Lepa neon-svetlobna reklama opozarja sedaj potnike na to ekspozituro. □ Umetniška razstava odprta na Štefanovo. Razstava mariborskih umetnikov v kazinski dvorani bo odprta še jutri ter se nato zaključL Na Štefanovo bo pa razstava zopet odprta ven dan in 1 odo veljale za vstop ljudske cene — vstopnice po 2 Din. Tako bodo imeli priložnost najširši sloji, da si ogledajo lepo in zanimivo, razstavo naše domače likovue umetnosti. □ Zanimanje za preureditev Zrinjskega trga. Nn mestnem gradbenem uradu so razgrnjeni načrti za repilacijo Zrinjskega trga, ki vzbujajo med prebivalstvom vzhodnega dela mesta znatno zanimanje. Z izvedbo te regulacije bi trg s parkom v sedanji obliki izginil ter bi se tudi deloma zazidal. Pridobila pa bi se nova cestna zveza med Cafovo, ozir. Razlagovo ulico in Tomšičevim drevoredom. Za novo cestno zvezo bodo morali žrtvovati del svojih parcel posestniki Pfriemer, d.r. Polil, vrtnar Jemec, lastnik lekarne Bernhard in trgovec Vielhaber v Kopitarjevi ulici. Izvedba regulacijskega načrta pa še zaenkrat ni aktualna. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 23. do 30. dec. Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. VaS način življenja nI pravilen, ker preveč sedite! Popravile pa še lahko mnogo, ako pijete redno D0GASH0 SLATINO »Tempel«. Kulturni obzornik Ob pesmih Edvarda Kocbeka Te dni je izšla pri Novi založbi pesniška eahirka Edvarda Kocbeka »Zemlja«. Knjiga lirike v času, ko se je celo znanost zazibala v svojih talmih osnovah in izpoveduje negotovost duha in ko čisto čuvstvo oledenelo g.iineva pred norostjo in razdejanjem srca! Top in gluh čas, ki sprejema samo izjave in ve. da ne verjame vanje, ko deklamatorji robantijo z besedo, ki so jo pobrali mimogrede, samo da bi sebi dojio-voaali, da so še na svetu! Kdo jemlje čuvstva zares. In vendar prav temu času govori Kocbekova knjiga tako dobro, neutrujeno, nevsiljivo pa kljubovalno proti vsemu samozavestnemu razumarstvu. nabreklemu pobojjšarstvu in obrabljenemu besedenju, da bomo ob nji lahko merili, koliko je kje šc toplote, dobrote, posuti)a in iskrene človečnosti Izrazita mladinska knjiga. pričevanje za rod, o katerem govore, da se razkraja in da v njem ni več zlatega središča. Gotovo bo še kdo drugi no tem mestu pisal o teh pesmih, jaz bi rad samo povodni, da jih občutim kot priča, kakršne že dolgo ni bilo v našem slovstvu. To je knjiga, ki tr. vso svojo ti-hoto podira, kar je majhnega in ozkega, ki s svojo širino objema predmete, lju
  • u se je prav tako obneslo, ker je zajeto v poznavanju odrsike tehnike z odtehtanimi povdarki, in so lako »Grobijani« tudi na sceni (razeu deloma malce pretirane drastičnosti) dobili privlačilo lice. »Štiri grobijane« so likovno izoblikovali: gost ravnatelj Betetto, ki je jiostavil izredno srečno izklesano figuro, ostajajoč v zdravi meji od pretirano grobosti, g. Zupan, ki je svojo sposobnost koničnega karakteriziranja zoj>et dodobra uveljavil, g. Primožič, ki polaga šegavo značilnost v konlrastnost (maska je skoro pretirano poudarjena) in g. Marjan Rus, ki je dobro izdelal lik zagrenjene »oenate«. Njihove žene so našle prav srečne interprelinje v gospej Kogojevi, gdč. Žujievčevi in ge. Poličevi, ki eo znale vso zadovoljiti ,vsaka e svoio fca- rakternostjo. Ga. Ribičeva in g. Banovec eta naiven pa prijeten par, ki nesrečno in vendar srečno stoji v središču mehanizma zmešnjav in zapletkov, in ob katerem se končno šegavo razTeši zamotan klopčič. G. Marčec je v postranski vlogi tujega plemiča, ki naj postavi nasprotje med grobostjo in fi-neso občevanja, skladen j>ojav. Tudi služkinja Ram-šakove spada v okvir. Celotno delo ni problematično in ne zahteva kakih posebno globokih razmotrivanj. A je vendar toliko vredno in zdravo izdelano, da je v priznanje našemu opernemu gledališču in bo lahko služilo za zdrav oddih občinstvu. — Premiera je bila dobro obiskana. V. D. Opomba: Pod včerajšnjo oceno o plesnem večeru Katje Helnkove ie pomotoma izostala šifra našega glasbenega reJereuta cr. V. Ukmaria. Šolstvo naše države Iz nradne statistike posnemamo naslednje zanimive podatke o razvoju in stanja šolstva v naši državi. Otroških zavetišč in otroških vrtcev leta 1921-2 ni bilo še nič, vsaj statistika jih ne izkazuje, v 1. 1931-32 pa že 384. Osnovnih šol z višjimi narodnimi šolami je bilo L 1921-22 6660, v 1. 1931-32 pa 8114. Meščanskih šol je bilo 1. 1921-22 153, 1. 1931-32 202. Gospodinjskih šol navaja statistika za 1. 1921-22 3. za L 1931-32 12. Gimnazij in realk je bilo leta 1921-22 170 ter je do i. 1928-29 število naraslo na 203, sedaj je zopet padlo na 170. Umetniških šol je v državi 15, učiteljskih šol 41, bogoslovij 19, splošnih obrtnih in obrtno-trgovskih šol 421, ženskih strokovnih obrtnih šol 244, državnih strokovnih obrtnih šol 19, trgovskih akademij z abiturijentsklm tečajem 31, srednje-tehnišklh šol 7. V državi so tri pomorske akademije. Nižjih in specijal-nih poljedelskih šol je 33. Srednje-kmetijske šole so 3, železniške obrtne šole so 4 ter 1 drz. prometna železniška šola. Šol za slabo razvito deco je 7. Dalje so v državi 3 šole za dojilje in tri za babice. Vseučilišč, višjih pedagoških šol in šol, ki so enakopravne univerzam, je v državi 25. Vseh šol je statistika navajala v 1. 1921-227747, v 1. 1931-32 pa 9070. Najvišja številka glede šol je bila v državi dosežene v L 1928-29, ko je bilo v državi 11.650 šol. , „„ , gole je obiskovalo L 1931-32: zabavišča in otroške vrtce 31.964, od tega 16.372 deklic in 15.592 dečkov. Osnovne šole z višjimi narodnimi šolami je obiskovalo: 1,244.800 otrok (524.866 ž. in 719.934 m.). V meščanske šole je hodilo 27.563 učencev (13.964 ž. in 13.599 m.). Gimnazije in realke je obiskovalo 77.913 dijakov (24.890 ž. in 53.023 m.). Umetniške šole ie obiskovalo 3762 dijakov (2142 ž., in 1620 m.). Učiteljske šole so imele 8258 gojencev (5201 ž. in 3057 m.). Bogoslovja so imela 1546 gojencev. Za obrtniške šole navaja statistika zadnje podatke za 1. 1930-31. Splošne obrtne šole 'in obrtno-trgovske šole je obiskovalo 54.067 dijakov (50.946 m. in 3121 ž.). Ženske strokovne šole je obiskovalo 11.084 deklet, drž. strokovne obrtniške šole 1612 fantov. Srednjetehniške šole 2314 dijakov, od tega 73 deklet. Trgovske akademije so imele 4558 dijakov (2201 ž. in 2357 m.). Pomorske akademije so imele v 1. 1931-32 368 gojencev. Nižje in specijalne poljedelske šole 1349 gojencev, med temi 169 deklet. Sredn.ie-poljedelske šole so imele 311 gojencev samih moških, železniške obrtniške šole 414 gojencev in državna prometna železniška šola 230 gojencev Sole za abnormalno deco so imele 474 otrok (159 ž. in 315 m.). Šole za dojilje so imele 214 go-jenk in šole za babice 212. Visoke sole je v Jugoslaviji obiskovalo 15.530 dijakov, med temi 3378 žensk. Vse navedene šole obiskuje v Jugoslaviji 825.698 moških in 593 952 žensk. Vse te sole imajo 34.470 nastavijencev, po večini učiteljskih moči. Samo na osnovnih šolan je 25.14.4 učnih moči (12.455 ž. in 12.688 m ). Na univerzah poučuje 796 učnih moči. od tega Zl z. V Sloveniji je 45 zavetišč in otroških vrtcev, dalje 34 deških osnov šol in 33 dekliških ter 776 mešanih osnovnih sol, skupno 843 šol. Zavetišča in otroški vrtci Imajo 61 oddelkov, deške osnovne šole 325, ženske 275, meščanske 2868, skupno 3468 oddelkov. Skupno je torej vseh teh sol v Sloveniji 888 s B529 oddelki. Na slovenskih osnovnih šolah poučuje 3818 učiteljev (1529 m. in 2989 z.). Meščanskih šol je v Sloveniji 31 državnih, 1 konfesijonalna in 8 zasebnih, skupno torej 40. Sedem od teh je deških, 14 dekliških. 19 pa mešanih. Meščanske šole imajo 196 oddelkov. Obisku ie jih 2499 dečkov in 3838 deklic, skupno 6337 dijakov. Nastavljenci eo 130 moških in 146 žensk, skupno 276. Honorarnih nastavljencev je 33 moških in 77 z. Skupno poučuje na meščanskih šolah ibd m. "m 223 ž., skupno 386. Gimnazij je v Sloveniji 15. in sioer 3 moške, 2 ženski in 10 mešanih. Te gimnazije imajo 219 oddelkov. Obiskuje Jih 8737 dijakov, od tega 5942 moških in 2795 žensk. Profesorjev je 404, od tega 343 moških m 61 z. Učiteljskih šol je v Sloveniji 7,.in sicer 2 moški in 5 ženskih. Moške učiteljske sole imajo 10 oddelkov, ženske 28, skupno 38 odd. Obiskuje jih 401 dijak in 901 dijakinja, skupno 1302. Na učiteljskih šolah oo"""ie 113 profesorjev, in sicer 60 moških in 53 žensk. Umetniških šol je v Sloveniji 6 z 38 oddelki. Obiskuje jih 622 dijakov in 658 dijakinj, skupno 1280. Na teh poučuje 48 učiteljev in 21 učiteljic, skupno 69. Gospodinjskih šol je v Sloveniji 5 s 6 oddelki in 100 dijakinjami. Na njih poučuje 5 učiteljev in 25 učiteljic, sknpno 30. Slovenija Ima 4 državne trgovske šole in akademije s 17 oddelki. Vanje je vpisanih 262 dijakov in 483 dijakinj, sknpno 745. Na njih poučuje 39 profesorjev. Ljubljanska srednja tehniška šola ima 13 razredov in 9 oddelkov, 347 dijakov in 7 dijakinj, sknpno 354. Na njej je 78 profesorjev, od teh 68 m. In 10 ženskih. V Sloveniji so 4 strokovne obrtniške šole z 12 razredi in 24 oddelki, 381 učenci in 43 učitelji. Obrtnih ženskih šol je 19 z 32 razr-rerli in 38 oddelki, z 1071 učenkami in 96 učitelji. Splošnih obrtnih in obrtno-trgovakili šol je v Sloveniji 98 z 235 razredi in 198 oddelki. Na njih je 8809 dijakov, od teh 7437 moških in 1372 žensk. Učiteljsko osebje znaša 566 oseb. V Sloveniji je 7 banskih niž.iili ln sperijalnih poljedelskih šol z 8 oddelki. Na niih ie 146 dijakov in 37 diiakinj. Skupno 183. Učiteljsko osebje znaša 46 oseb. Izdatki pa so znašali 4,747.000 Din. Šola za dojilje v Liiibljani ima dva oddelka in 40 dijakinj. Učiteljsko osebje znaša 18 oseb. od teh je samo 1 stalen, izdntki pa znašajo 440.000 Din. Babiška šola v Liubljani imn 20 ernenk in 4 učne moči. Izdatki znašajo 83.000 Din. Šnla za slepe v Kočevju ima 6 oddelkov, v njih jo 12 dečkov in 6 deklic, skupno 18. Poučil ie jo pa 1 nčiteli iti 2 nčiteljici. Šola za glnhoneme v Ljubljani imn 7 oddelkov. V riih je 57 dečkov in 25 deklic, skupno 82. Učno osebje šteje 11 oseb. Koledar Sobot«, 22. decembra: Kvatre. Demetrij; Flor, mučenec. Novi grobovi ■f V Štepanji vasi pri Ljubljani ie umrla gospa Jerica Kregarjeva roj. Zupančič, soproga posestnika. Pokopali jo bodo v nedeljo, 23. dec. ob K4 ua pokopališču pri Božjem grobu v Štepanji va.si. Naj ji sveti večna luč! Žabiiočim svojcem naše globoko sožnlie! -f- V Planini pri Sevnici je mirno v Gospodu zaspala irospa Franica Leskovšeb roi. Gradnuer. Posrreb bo v nedeljo ob 10 dopoldne. Na i v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f Na Jesenicah je v četrtek zvečer v 62. letu starosti umrl mesar in gostilničar Andrej Herman, po rodu iz Zvabeka na Koroškem, odločen Slovenec. Mož, znan daleč na okros, posebno po vsej Gorenjski in slovenski Koroški, je bil izredno dobrega srca in je v sili rad pomagal vsakomur. Ni jih malo. ki jih bo njegova smrt odkrito raz-žalostila. Pokonali ga bodo danes ob treh popoldne na ieseniškem pokopališču. — Blag mu spomin, rodbini iskreno sožaljel Osebne vesli — Promocije. Danes ob 12 bodo v zbornični dvorani ljubljanske univerze promovirani za doktorje prava gg. Brecelj Marijan iz Gorice, Frantar Svetozar z Opčin nri Trstu. Kovif France iz Llub-Ijane in Promron Branko iz Gorice, čestitamo! = Odvetniški izpit je napravi.l pri apelacijskem sodišču v Ljubiiarti s prav dobrim uspehom g. dr Adolf Korče. odv. koncipient pri odvetniku g. dr. Campi v Ljubljani. Iskreno čestitamo! Ostale vesti — Danes do 12. are opoldne se sprejemajo še oglasi za Jutrišnjo božično številko. Izjema se more napraviti le ▼ prav nujnih neodložljivih slučajih. Cenj. inserente zato prosimo, da oddajo cenj. naročila v prvih dopoldanskih urah. — Novoletni oglasi — voščila sa zaključujejo. V skupine bomo mogli uvrstiti samo ona oglasna naročila, ki nam dojdejo najkasneje v ponedeljek, 24. decembra zjutraj. Vsa druga voščila, ki nam dojdejo pozneje, pridejo ▼ skupino: Iz raznih krajev. — Za zaščito interesov vlagateljev avstrijske poštne hranilnica. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani, je imelo dne 11. decembra ustanovni občni zbor. Na tem zboru je pripravljalni odbor poročal o dosedanjem delu glede nabiranja prijav interesentom, ter napovedal, da ie zbral toliko materijala, da bo zamogel novi odbor društva započetj akcijo na merodajnih mestih, da naša vlada vendarle enkrat pristopi k rešitvi vprašanja te- NSko Kuret: Pravi ljudski oder (Izdala »Založba ljudskih iger« v Kranja) Ze drugo leto izhaja »list za poglobitev našega fnTanja< Ljudski odor, ki ga ureja Niko Kuret. O tem listu in njegovih smernicah je bilo že mnogo pisanja, toda, da bi prišli stvari do dna, bi morali poiskati Človeka, ki bi z isto fanatično strastnostjo in ljubeznijo, s katero izpoveduje Ni,ko Kuret s vole ideje, vse to preiskal in točko za točko razbistril. Takšen človek pa pisec teh vrstic gotovo tri. Kuret izvaja povsem pravilno, da se teater spočne v verskih Obredih in da je njegova prva oblika obredni ples, ki ga dopolni satirično posnemanje. Da bi pa bil začetek modernega teatra v krščanski duhovni igri iz srednjega veka, je vsaj dvoumno povedano, zakaj Kuret sam po pravici trdi da je teater v novem voltu izgubil svoje tri prvotne osnove: verovanje, vero in občestvo, in jih nadomestil i umetnimi; razrvil ee je v samostojno umetnostno panogo s petimi razvitimi! prvinami (pesnitk, igravec, gledavec, igra, gledališče), ki tia med njimi ni več življenjske zveze, in dosegel je visoko umetniško stopnjo, ki ji pn ljudstvo še ni doraslo. Svoja glavna izvajanja je Kuret osredotočil v sledečih ugotovitvah: 1. Diletantizem kot posnemanje poklicnega teatra je največji nesmisel; 2. ljudski teater razen zunanjosti pri poklicnem teatru nima kaj iskati; 3. novi ljudski teater bo nastal samo iz oživljenih treh osnov, ki bodo ustvarile tudi skladno urejeno družabno skupnost. (Pri tej točki se moramo ustavili in ob nji preceniti realno vrednost Kuretovih reformatorskih idej, ki hodijo vzporedno a podobnimi pokreti v Franciji in Nemčiji). 4. Geslo novih stremljenj je laična igra. ki temelji v občestvu in zato v svetovno-n.v/.ornein prepričanju ter zahteva preprostosti in iskrenosti. Po »pogledu nazaj«, v katerem podaja Kuret 8 lavne obr.ise acodovine o io venskega gledališkega plačila vlog, kar je v prav posebnem Interesu malih vlagateljev Potem, ko so se prebrala in sprejela pravila, so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Ur. Stanko Degleria iz Kranja, Lipoglavšek Ivan, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71, Klemene Franc, Ko-rytko>va ulica 25, Josic Zivic, Bleivveisova cesta 10, m Oregorič Viljem, Gosposka ulica 4. Kot namestnika pa gg.: Damjan Viktor, Karlovska cesta 2, in Jarnovič Ivan iz Ligoine pri Vrhniki. V nadzorstvo: Gg.: Gantar Josip, Beljaška ulica 28, Kokalj Josip, Cerkvena ulica 19, in Benolič Josip, Kolodvorska ulica 18. lz odbora so bili izvoljeni: Za predsednika g. Lipoglavšek, za tajnika g. Klemene in za blagajnika g. Zivic. Kot Članarina je bila določena letno 2 Din in enkratna pristopnina 1 Din. Za stroške akcije ostane še naprej prispevek za male vložnike za vsakih 100 kron 1 Din, pri večjih zneskih, posebno pri večjih ostankih tekočih ra- ---------j--- 7 —•<• IIJV/TVVT |-»a i^j dogovoru. Ker ie naša poštna hranilnica že stavila predlog vladi, da se izplačilo izvrši, bo novi odbor naj>el vse sile, da doseže, da bo »a predlog Igranja, obračuna s sedanjostjo: z diletantizmom, dobičkolovstvom, »občinstvom« in zvezdništvom. Drugi del knjige je posvečen razlagi želja glede pravega ljudskega odra, izčrpno je popisano, kaj in kako bi moralo vse biti, da bi se dosegel glavni smoter gibanja: »Teater bomo obnovili samo kot verno in sicer kot krščansko verno občestvo.« Prav gotovo je, da je osnovna misel, deloma posneta po nemških »Laienspiele« in po francoskem (Gh6onovem) katoliškem gledališču, v svojem bistvu pravilna in vredna, da se za njeno uresničenje zavzame človek z vso svojo dušo. Ta človek je pri nas Niko Kuret. Drugo f*a je, ali je pot, ki jo je za to uresničenje ubral, pravilna ali ne. V t*m primeru mislim, da bi oila prava pol la, da bi Kuret ustvaril družino laičnih igravcev, ki bi delovala kot živ zgled ter razširila idejo laičnega odra e potovanji iz kraja v kraj. Pisanje učinkuje in tudi koristi, toda še tako dober opis ne more nadomestiti nazornega zgleda. Vsa dobra ideja se skrha, ako mimo priporočanja in razširjanja izbranega primerne«! repertoarja ni mogoče pokazati, kako naj laični igravec, kakor je teoretično pri Kuretu dobro opisan, resnično brez pravega zgleda igra, da bo takšen, kakor si ga želimo po teoriji, ne pa ditetamt, ki ga, žal, iz prakse poznamo. Ne maram biti dlakocepec, toda tudi neznatne napake kvari'jo smisel in zavijajo v meglenost, nli vsaj v negotovost spravljajo stvari, ki bi morale biti jaene in trdne. Kuretu so se vrinile v knl;cro nekatere takšne majhne pomote: radi lega bi bilo še bolj želeti, da bi nam skušal pokazati igravsko družino, ki bo uresničila njegovo zamisel, zakaj samo na tak način smemo upati, da bo diletantizem pospravil r odra svoje rekvizite in se bo uveljavilo po vsej deželi laičuo isranje, o kakršnem piše Kuret s. š. I . ------,------— I —M »M | l v u n.^ čimprej in čim ugodneje rešen. Društvo bo pa o tem uspelo samo, če bo lahko dokazalo, da zastopa res vse interesente. Zato f>onovno apelira na interesente, ki se mu še niso javili, da to čimprej store. ' — »Straža v viharja« št. 6.-7. (dvojna številka) izide danes na 8 straneh. Prinaša poleg številnih božičnih Se mnogo drugih aktualnih člankov (»Demokracija«, »Stanovska ideja«, »Kapitalizem in Cerkev« itd.) Otl rubrik Obzornik, Knjige in revije iu Univerza bo zanimala čitatclja zlasti slednja. — »Straža v viharju« je list, ki bi ga moral stalno čitati vsak naš izobraženec. Naročnina znaša od te številke dalje do konca prvega letnika samo 18 Din. Kdor lista še ne prejema, ga prosimo, naj sporoči svoj naslov upravi, Miklošičeva c. 5 (po dopisnici ali v uradnih urah 11—12 dopoldne). — Pri žolčnib in boleznih na jetrih, žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josei« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem lčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josei« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. Odprte planinske koče SPD. O praznikih bodo vse nižje planinske postojanke, do 1200 m, lahko 'dostopne, ker še ni snega. Če se zjasni, bo krasno za izlete. Celjane vabi Celjska koča pod Tolstim vrhom, odkoder je lep razgled. Na Mozirski planini je zapadlo nekaj snega. V Mozirski koči bodo dobrodošli smučarji, ki najdejo na krasnih snežnih poljanah Mozirske planine svoj beli čar. Izletnike vabi Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, ki je prekrasna tudi pozimi. Za obisk Kocbekovega doma na Korošici ali Frischaufovega doma na Okrešlju se dobi £roti odškodnini ključe pri oskrbnikih v ueah. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. — Edvard Kocbek: Zemlja. Pri »Novi založbi« v Ljubljani je izšla pesniška zbirka E. Kocbeka, ki bo gotoyo velika novost v današnji liriki. Zbirka obsega 112 strani in je razdeljena v sedem poglavij: I. Prve pesmi. II. Dnevne in nočne pesmi. III. Jesenske pesmi. IV. Ljubezenske pesmi. V. Tovariske pesmi. VI. Pesmi o zemlji. VII. Velike pesmi. — Podjetja, vršeča obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili, se opozarjajo, da morajo na sveti večer (24. decembra) in na božični dan (25. decembra) obratovati in opraviti vse vožnje po odobrenem voznem redu. Praznovanje na božični dan je dopustno le tedaj, če vsebuje /je vozni red tozadevne pripombe. —■ Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Nosečim ženam in mladim materam po-more naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Celje & Celjska elektrika. O celjski elektriki je bilo čuti v letošnjem letu toliko pritožb, da si jih več ne moremo misliti. Vsaj vsak mesec enkrat je mestna elektrarna razveselila odjemalce elektrike z veselo novico, da bo to in to nedeljo zaradi čiščenja ali popravljanja daljnovoda ukinjen tok za toliko in toliko ur. Kar se pa dogaja zadnje dni, pa že presega vse meje. V sredo in v četrtek popoldne je bil ukinjen tok, toda brez vsake predhodne napovedi. Tako je bilo Celje n. pr. v četrtek popoldne brez elektrike gotovo dve uri. Kaj pravijo k temu številne pisarne, posebno pa mnogoštevilni industrijski obrati, ki delajo na električni pogon, si lahko vsak pameten Celjan predstavlja. Zato prosimo upravo elektrarn«, naj naredi temu neznosnemu stanju enkrat za vselej konec in čimprej spravi električno omrežje v popoln red. Če v redu plačujemo predpisano vsoto za uporabljeni tok, upamo, da bi se lahko tudi na nas malo oziralo. j& Zglasilev mladeničev rojenih leta 1915, 1916 in 1917. Opozarjamo vse mladeniče, ki bivajo v mestu Celje ne glede na njih pristojnost in so rojeni v navedenih letih, da se radi vpisa v voj. evidenco, takoj osebno zglase pri voj. referentu mestnega poglavarstva soba št. 2 med 9 in 12 dopoldne. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega glavarstva. & Frizerski in brivski saloni bodo v Celju na božič cel dan zaprti. Na Štefanovo bodo odprti od pol 8 do 11. Na Novega leta bodo brivski in frizerski saloni cel dan zaprti. -©• Tekmovanje izložb. Kakor smo že poročali, je društvo za dekoracijo in reklamo priredilo božično tekmovanje najlepših izložb, katerega so se udeležili vsi člani imenovanega društva. V če-tretk, dne 20. t. m. je bila v lovski sobi hotela Hubertus razglasitev tekmovanja, po katerem se je vršila nekaka društvena božičnica z medsebojnim obdarovanjem. Izid tekmovanja je sledeči: 1. izložba tv. Stermecki, aranžer Olip Franjo; 2. tv. Rakusch, aranžer Blechinger Reinhold; 3. izložba tv. Weren, aranžer Deršvk Ivan; 4. izložba tv. Fazarinc, aranžer Wutti Franjo; 5. Izložba Mohorjeve knjigarne, aranžer gospa Oblak; 6. izložba tv. Konig, aranžer Filač Karel; 7. izložba tv. Hladin, aranžer Višner Slavko; 8. izložba tv. Dobovičnik, aranžer Rojnik Rudolf; 9. izložba tv. Jellenz, aranžer gospa Kuhar; 10. izložba tv. Strupi, aranžer gdč. Gračner Vali. 0 Lepe bonboniere, božični nakit, čajno pecivo. fine bonbone, konjak, rum, likerje in lina vina prijjoroča Anton Fazarinc. Celje. Vam prinese VVLHPASSING Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Bruder Leo von Assisi, Der Spiegel der Voll-kommenheit. 251 str., vez. Din 110. — Bueken, Wer mich gefunden — findet das Lcben. 15 premišljevanj rožnega venca. 140 str„ kart. Din 20. — Duliouroeau, Die heilige Bernardctte von Lourdes. 226s.tr., vez. Din 63. — Guardini. Christ-liches Bevvusstseln, versuehe iiber Pascal. 303 strani, vez. Din 150. — Heilo, Heiligen Gestaltcn. 239 »tir., vez. Din 116. — llello: Der Mensch. 368 struni, vez. Din 116. — Laaige, Im Keich der Gnade. 178 str., kart. Din 58,— Lcolir, Jahr des Herrn. Kristusove skrivnosti cerkvenega le str., nevea. Din M. — Die neuen Kreuzfahrer. Evharistično-apostolsko gibanje v sedanjosti 64 strani, nevea. Din 6. DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 22 decembra: Matiček ne leni. It ven. Nedelja, 23. decembra: Ob 15: Snegutilca. OtrogTco pred stava. Ceue od 20 Din navzdol — Ob 20: Žalujoči ostali. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, M decembru: Zaprlo Torek, 2S. dncombrn ob 11: Petertkove poslednje sanje. Mliulinskn predstava. Izven. Cene od 20 Ilin navzdol. — Ob 'JO: C vrček ia pečjo. Izven. Cene od 21 Illn navv^lol. Sreda, 26. decembra oh 11: Jurček Mladilruika predstava. Izven. Cene ml 20 Din nav/.dol. — Ob 20: Matiček se leni Izven. Cene ml 28 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 Sobota, 22. decembra: Štirje grob lani. Red A. Nedelja, 23. decembra: Ksenija. Parmov večer. Izven Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 24. decembra: Zaprto. Torek, 25. decembru ob 15: Od bajke do bajke. Bnlet. Ir.ven. Cene ml 311 Din nnvzdol. — Ob 20: Štirje grobjani Izven. Cene od 4(1 Din navzdol. Sreda, 2(1. docembra ob 15: Sreti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven Cone ml 30 Din nnv«lol. — Ob '.'0: flo/fmnnnove pripovedke. Izven. Cene od 3« Din navzdol. MARTROFSKO GLEDAT T^E Sobota, 21. decembra ob 20: Ougalnica. Rod A. Znižane cene. Nedelja, 23. decembra ob 20: Žalujoči ostali. Znižane cene. Ponedeljek, 34 decembra: Zaprto. Torek, 25. decembra ob 15: Žalujoči ostali. Znižane cene — Ob 20: Izgubljeni valček. Premiera. Izven. Sreda, 2(1 decembra ob 15 Hamlet. Znižane cene. Oh 20: Izgubljeni valček. JS/azznanila Liubliana 1 Trnovski oder v Ljubljani vpTlrori v nedeljo oh 20 na odru Zadružnega doma v Knrunovi! 14 Makna Hal-beja dramo v treh dejanjih -Reka«. Vstopuice se dobijo v predprodnH Jntri ml K) do 12. 1 Kino Kodeljevo bo predvajal drevi ob 20 dvojni »pored: »Pariška roža. (Frita Scliuto.) in film z ledene Aljaske «Goroči sneft«. 1 Nočno slnibo imajo lekarne: dr. PtccoU, TvrSnva centa 6; mr. Iločevar, Colovgka cesta 62, ln mi. G&rtuo. Moste. e Boličniea Vincencijeve konference. Proermo vm prijatelje revežev, dn poagiblrajo pri znancih, da ee v nedeljo ob 16 simirno udeleže boži^nlc« Vkncencijeve konference. Spore/I Je kratek in pester, vstopnino nizko, zato Je obisk bož.ičnice vnakomur omoprof-en. c Kmetijska podružnica Celje priredit no Štefanovo oh R v ob(''in«ki posvetovalnici na Breiru k meti J-sko-pospodarnko predavanje. Predaval bo okrajni k.me tijeki referent (t. \Vern.i* o pridelovanju krme in n no-dobnem krmljenju molzne živine, svinj ln kokofii Gospodarji in vel, ki so ua. kmetijBtvo zanimajo, vablijenil Dmrti brrrH Mavčiče. Drnfltvo Rdo^eira krlSa bo v nedeljo, dn« 30. docembra ob 15 zaigralo veseloigro s petjem (opereto) •Rodoljub lz Amerike«. Pevske tm'ke bo Kpreniljal tam-bnraSki alior ln klavir. Rezervirajte ei vstopnic« pri r.r ganintu v MavAtfahl Cerkveni vestnih III. kb-! ja — Dunaj: 19.15 Koncert dcflkvgn zbora 20.(10 Tri bo I žične hrre 32.20 Zabavna Klnibn — nrntiolava: 19.55 Opc rotn -Kralj potepuhov« — Hrno: 19.30 Klavirski komer' — nudimpefta: 22.00 Ciganska glasba 23.1*1 .lira — 1/1-lan-Tt nt: 19.20 Hnr.nn glasba 20.45 Prenos opore — Frana. UIJO 1'oimlarne peuuii. Otok spremenjen v orjaško letališče Angleži grade nova vojaška in civilna letališča Kmalu po novem letu bo Anglija začela graditi mnogo novih vojaških in civilnili letališč. Pri tem bo dobilo svoj zaslužek na deset tisoče brezposelnih ljudi. Največje delo pa bo brez dvoma na otoku Toruey, katerega hočejo spremeniti v orjaško vojaško letališče. Otok Torney leži med Chichestrom in Portsmouthom. Kajpada poslej nanje ne bo več smela stopiti noga nepoklic. civilista Na otoku bodo zgradili velike vojašnice in letalske lope. Ta ogromna letalska postaja bo branla južno stran Anglije pred napadi od francoske obali ali od morja. Stroški bodo pa znašali najmanj 250.000 funtov (nad 60 milijonov dinarjev). V grofiji Norfolk pa hočejo Angleži graditi dve novi vojaški letališči, eno v Felt-vveellu, drugo v Marthamu. Lego za ti dve letališči so izbrali tako, da iz zraka ne bo prav lahko mogoče opaziti cest in železniških tirov proti letališču. S tem upajo, da so letališča najbolj zavarovana pred obiski sovražnih bombardnih letal, ako bi nekoč šlo za res. Civilnih letališč je na Agleškem že sedaj precej. Eno izmeti največjih in najpomembnejših je londonsko letališče Croyden. S tega letališča vsak dan lete potniška letala v Pariz, Berlin, Bruselj in Kola. Promet na njem je velik, toda letališče je predaleč od Londona. Iz središča londonskega mesta do letališča Croyden je kar 20 km daleč. Zato strokovnjaki delajo najbolj drzne načrte, kako bi ugodneje rešili vprašanje londonskega letališča. Nekateri so že predlagali, naj bi se lelališče napravilo kar sredi Londona; n. pr. v velikem in slovečem Hyde-parku. Drugi predlagajo, naj bi bilo letališče na strehi železniške postaje Kingscross ali Charingscross. Toda ti načrti imajo za svojo največjo sovražnico glasovito londonsko meglo, ki je sredi mesta kar črna ali rumena, da se tako prav nič ne vidi skozi njo. Megla v Croydenu je sicer tudi precej gosta, vendar se skozi njo mnogo bolj vidL V Croy-denu imajo večkrat meglo. Zato morajo letala včasih pristati na morskem obrežju, n. pr. pri Lympe. Izkušnja pa uči, da je London od sopare, prahu in dima vedno nekoliko zameglen, čeprav je zunaj najbolj jasno vreine. Zato z Londonom ne bo nič. Omnibus vozi popotnike iz Londona v Croyden pol ali tri četrt ure. Zato se na Angleškem ne more razviti večji letalski promet. V tri četrt ure je popotnik tudi z angleškim vlakom že precej daleč. Zvočni film v letalu. Angleške družbe za zračni promet so v zvočni film, ki zabava vozeče se goste. svojih letalih uvedle Za 200 mitjonov frankov jih je oslepartl Sleoar, ki ie prefrosif samega Sfaoisftega Na Francoskem imajo nov finančni škandal. Junak tega škandala je Danec Johannes Lykedal Moeller, o katerem se je preiskovalni sodnik takole izrazil: »Mislim, da bomo še vsi morali Staviskega prositi za odpuščanje. V primeri s tem kavalirjem je bil lepi Aleksander Staviski skoro se poštenjak.« Slepar Moeller je že 20 let sleparil tako hladnokrvno in nesramno, da se mu danes vse čudi, kako je kaj takega bilo mogoče. V tako kratkih letih je ta mož oslepa-ril franooske upnike, dobavitelje in delničarje za take denarje, da tega zlahka še sešteti ne morejo. Doslej so ugotovili 200 milijonov frankov škode. Toda to je šele začetek. Moellerjeva karijera pa se je tako-le začela: Stara baronica Alice Rotschild se je nmaknila pariškemu hrupu ter se preselila v južno Francijo, kjer si je v mestecu Grasse zgradila čaroben gradič z najlepšim parkom, kakršnega ne premore vsa Evropa. Po njeni smrti je to posestvo podedoval njen nečak baron Edmund Rotschild. Ta pa je posentvo podaril mestecu Grasse v zahvalo, ker je njegova rajna teta tu bila tako gostoljubno sprejeta To je bilo še pred svetovno vojno. V tem pa se je iz svoje severne domovine preselil v Pariz Janez Moeller, kjer td je z majhnimi kupčijami hotel ustvariti obstanek. Občina Grasse, ki je bila sedaj lastnica Rotschildovega gradu, ni vedela kaj bi ž njim, ker je bilo vzdrževanje predrago. Za to je zvedel Moeller in se kmalu preselil v Grasse, kjer se je seznanil z vsemi odlič-niki občine. Ker se jo znal vesti kakor velik ln bogat gospod, je bil kmalu povsod domač. Pri večernih razgovorih so se meščani vedno menili, kaj bi z Rotschildovim dvorom. Vljudni tnjec jim je svetoval, naj ga pro-dado. Kdo bi ga kupili Dobiti morate koga ki bi to znal. Sedaj so od vseh strani silili vanj, naj jim on pomaga Mož pa se je navidez upiral, češ, da ga ne mikajo take reči. Končno pa se je »ndal« iz golih simpatij do lepega mesta Takoj se je preselil v grad in — seveda na stroške občine — tu goposko živel. Tu se mu je posrečilo, da je lepi gradič res prodal nekemu ameriškemu bogatašu za 10 milijonov zlatih frankov. Od tega denarja je občina dobila 2 in pol milijona 7 in pol milijona pa je spravil gosp. Moeller. S tem je mož že leta 1914 naenkrat postal milijonar. Njegova karijera se je začela Poslej si je najel vilo na francoski rivi-jeri v Cannesu ter lepo palačo v Parizu ter tu in tam nesramno sleparil. Kot velik gospod je povsod dobil ljudi, ki so mu zaupali svoj denar. Ustanavljal je vedno nove akcijske družbe, stara podjetja pa je prepuščal propadu na ta način, da so delničarji svoj denar izgubili, gospod predsednik pa je ž njim polnil svoje žepe. Tako je šlo čisto lahko, dokler ni prišla kriza. Sedaj pa je težje dobiti kaline, ki bi bili voljni dajati denar. Njegova velika podjetja so se začela sesedati drugo za drugim. In tako je oblast postala pozorna. Ze pred nekaj leti je Moeller prosil za francosko državljanstvo. Prošnjo je notranje ministrstvo odbilo in celo odredilo, naj se Moeller kot nadležen tujec izžene. To pa se ni zgodilo. Sedaj bodo preiskali, kje je zaostal akt, v katerem je bilo naročeno, naj se ta človek izžene. Iz te ugotovitve se bo morda zvedelo, kdo je varoval in ščitil tega sleparja. Nova poljska ladja v Tržiča Ladjedelnica v primorskem Tržiču (Mon-falkone) je te dni spustila v morje novo poljsko ladjo, ki je bila krščena na ime »Pilsudski«. Ladja jc motorna ima 20.000 ton ter bo vozila med Gdinjo in Ameriko. Ce je občina prezadolžena Moravska občina Gor. Bečva (Češkoslovaška republika) ne more več plačevati svojih dolgov. Sedaj so upniki zarubili premoženje vsem občinskim odbornikom. S plinskimi maskami v Posaarje Parada s plinskimi maskami. Tudi Holandci so poslali v Posaarje četo svojega vojaštva za vzdrževanje reda pri glasovanju. Pred odhodom čete iz Rotterdama je v mornariški vojašnici bila parada pri kateri so vojaki imeli na obrazu plinske maske. Največja jama na svetu Skrivnostna jama „Kon i gul" Iz Taškenta v Sibiriji poročajo: Kakih 20 kilometrov od železniške postaje Sčurab (v srednji Aziji) je v gorovju Šaldjemir soteska Saukur. V tej soteski se odpira vhod v največjo in najbolj skrivnostno jamo sveta. Jama se imenuje »Kon i gut«, kar bi se po slovensko reklo »Rudnik, v katerem vse zgine«. • To jamo že od nekdaj poznajo vsi prebivalci srednje Azije. V teku stoletij se je okrog nje spletlo nešteto pripovedk in pravljic ter mnogo znanstvenih ugank. Celo v starih arabskih listinah je zapisano, da so v podzemeljskih labirintih in hodnikih te jame skriti neizmerni zakladi. V njej so našli mnogo človeških okostij in lobanj, ki so po cenitvah učenjakov stare več ko 100 let. Te kosti so izročili taškent-skemu muzeju. V jami »Kon i gut« je vse polno podzemeljskih celic, ki so mod seboj zvezane s celim omrežjem hodnikov. Nekatere celice niso več celice, ampak pravcate dvorane. Nekatere so dolge do 70 metrov, široke 20 metrov, visoke pa po 45 metrov. Kdor hoče v jamo, se mora spustiti po vrvi; kajti hodniki, ki vežejo dvorane med seboj, vodijo v notranjost gore ali pa se naenkrat končujejo ob kakem prepadu. Zavod Lomonosov v Ljeningradu je sedaj natančno preiskal vse rudnine, katere so nabrali v tej jami. Ugotovili so, da je v kamenju jame »Kon i gut« nenavadno mnogo cinka mangana železa, srebra in cina Kakor so na podlagi teh ugotovitev in natančnih merjenj izračunali, je v jami »Kon i gut« kakih 15.000 ton svinca, 50 ton srebra, 350.0013 ton mangana Ti zakladi so seveda skriti samo v jami. Kakšna bogastva pa so skrita v kamnu gore, ki obdaja skrivnostno jamo, to pa je seveda še neznano. ■jflfo ali ti nisem povedal, stara, d* je naAa a m tako božično drevesce dovolj velika? A?« Ansrlcška letalca Scott in Black, katera sta zračno razdaljo mod Anglijo in Avstralijo preletela v manj ko 3 dneh, sta sc vrnila v London, kjer so ju na postaji navdušeno sprejeli. Zmagovalcem v evropskem krožnem poletu so te dni v Varšavi razdelili nagrade. Od leve na desno sede: Poljak Planczynski; zmagalec poljski stotnik Bajan, ki je dobil pokal, zraven pa še nagradi maršala Pilsudskega, ter pruskega ministrskega predsednika Goringa; nemški stotnik Seidemann, Nemec Osterkamp. Šoferji vozijo strahove Policija v glavnem mestu Meksike preiskuje 6ud.no zadevo, ki razburja vse mesto in po-seibno arvtoizvoščke. Ti namreč zatrjujejo, da jih nadleguje strah, ki v človeški podobi naroča voz im potem med potjo izgine brez plačila. šofer Elizalde, visok in močan mož s tetovirano desnico, je drhtel od groze, ko je pripovedoval sot rudniku dnevnika »Escelsior«: »Veliko sem potoval iin prestal, ko eem bil mornar, a nikoli nisem srečal kake prikazni ali strnili u. Toda zdaj bi bil skoro umrl od groze. V bližini nemške srednje šole me jc ustavil sivolas, jako eleganten gospod, ki me je srepo meril z očimi in ma dal oddaljen naslov, naj ga popeljem tja. Mod potjo me je prosil, naj pohitiim. Zd rvel sem na vso moč skozii predmestje. A ko scin na cilju odprl vratca, je bil sedež prazen. Potnik je izginil. Dobro vem, da ni mogel skočiti ven, ker sem prehitro vozil. Vendar sem ponovno pregledal vso pot, a nikogar nisem videl. Zgrozil sem se, ker vem, da sem peljal privid. Isto so mi pravili drugi tovariši. Elizalde je sedaj v bolnišnici, ker jc dobil živčne napade. Nekoliko dni pozneje je sprejel zavod še drugega šoferja, ki je doživel isto t istimi posledicami. »Janezek, saj pozna« ogledalo. Ko se umivaš, kje vidi«, da si čist?« — »Na brisači, ata!« Gospodarstvo i Stroge devizne omejitve v Italiji Italijanska narodna banka Banca d* Italia je priobčila nov pravilnik glede deviznega prometa. S tem pravilnikom, ki je bil izdan v smislu nared-be italijanske vlade, se je devizni promet, ki je bil doslej razmeroma svoboden, zelo omejiL Izvoznik, italijanski državljan, mora odstopili narodni banki vse devize, vse terjatve in vsa sredstva, s katerimi je mogoče izvršiti mednarodna plačila. Kadar gre samo za začasni izvoz, se mora izvoznik obvezati, da bo uvozil blago v Italijo v določenem roku; v nasprotnem primeru mora izročiti v trenutku, ko končno proda blago, vse devize, ki jih prejme kot izkupiček. Ako gre za komisijsko prodajo, se mora izvoznik obvezati, da bo izročil devize narodni banki, ko se izvrši prodaja. Ta naredba velja, kakor rečeno, za italijanske državljane; toda po razlagi narodne banke so dolžne vse tvrdke, ki poslujejo v Italiji, pa naj bodo njihovi lastniki tudi inozemski državljani, izvršiti zgornjo naredbo. — V smislu nove naredbe smejo potniki vzeti s seboj v inozemstvo samo 2000 lir, torej ne več 5C00 lir, kakor doslej. Edino zasebniki-ino-zemcl niso vezani po zgornjih določbah. Vsakdo mora tudi prijaviti višino svojega imetja v inozemstvu in tudi množino tujih valut. V primera potrebe jih država lahko rekvirira. »Matin« piše, da v Italiji računajo, da bo država po novih na-redbah prišla v posest kakih 3 milijard zlata, oziroma deviz; drugi zopet računajo, da ne bo ta znesek presegel 2 milijard. Vsekakor so to znamenja, da je bila italijanska lira v zadnjem času v nevarnosti. Te dni se je tečaj lire zopet nekoliko utrdil. Nekateri francoski listi pišejo, da je Italija danes že precej vezana na Francijo, ker potrebuje inozemsko posojilo. Med Banque de France in Banca d' Italia se baje že pogajajo za posojilo. Stanje italijanske Narodne banke 10. decembra se je v primeri s stanjem 30. novembra spremenilo takole: Zlata rezerva je nazadovala od 5.840,088.000 na 5.769,481.000 lir. Rezerva v inozemskih valutah je poskočila od 26,693.000 na 26,942.000 lir. Denarni obtok se je zmanjšal od 13.161,807.000 na 13.015,945.000 lir. Zlata zaloga se je torej znižala za kakih 70 milijonov lir. Sanacija Mestne hranilnice Ljubljana, 21. decembra. Nocoj ob 7 je bila kratka seja mestnega občinskega sveta, ki je sklepala o načrtu za sanacijo Mestne hranilnice. Napravljeni sklepi bodo predloženi vladi, javnosti pa sporočeni na prvi prihodnji javni občinski seji. Zaposlitev v novembra (Po statistiki OUZD v Ljubljani) Napredovanje tekstilne industrije je zopet nekoliko oslabelo. Letni diferencial je znašal letos: v juniju + 2725 v septembru + 2253 v juliju + 2546 v oktobru + 1979 v avgustu + 2248 v novembru ' +1755 Znaten napredek beleži gozdno-žagarska industrija z letnim prirastkom +395 delavcev. Njej sledi kemična industrija z letnim prirastkom +263 delavcev. Itd. Padec nad sto delavcev izkazuje samo čevljarstvo (— predelovanje kože in njenih suroga-tov), in sicer za —184 delavcev ali —5.66%. Poljedelstvo Izkazuje padec —111 delavcev, kateri pa ni stvaren, ampak ima svoj vzrok v kolektivnem (ne poimenskem) prijavljenju članov. V sezijskem pogledu je najbolj nazadovalo stavbarstvo. Nasproti oktobru 1934 izkazujejo padec: Gradnje nad zemljo —1244, industrija kamenja in zemlje za —425, gradnja cest itd. za —261 oseb. Radi sezije so pa napredovale od oktobra do novembra 1934 sledeče industrije: gozdno-žagarska industrija za +171, hišna služin-iad +151, oblačilna industrija za +100 delavcev. Povpr. št. zav. del. XI. 1934 XI. 1933 X. 1934 Tekstilna industrija 13.431 +1755 + 118 Trgovina 3.869 + 475 — 34 Gozdno-žagarska industrija 6.683 + 395 + 171 Kemična industrija 1.877 + 263 + 21 Občinski obrati 1.562 + 192 — 13 Gostilne, kavarne, krčme 2.988 + 178 — 33 Hišna služinčad 8.460 + 160 + 151 Industrija kože in gume 1.747 + 154 — 14 Industr. kamenja in zemlje 3.391 + 147 — 425 Gradnje cest, žel., vod. zgr. 3.279 + 143 — 261 Oblačilna ind. in čiščenje 4.434 + 101 + 100 Javni promet 648 + 82 + 18 Centrale za proizvod, sile in preskrba z vodo 592 + 72 + 84 Industrija hrane in pijače 3.710 + 55 + 26 Gradnja prevoznih sredstev 317 + 26 — 7 Gled., svob. poklici, razno 1.156 + 22 + 5 Industrija papirja 1.901 + 13 — 8 Rudarstvo 15 + 8 —■ 3 Higijena 1-619 +7 — 45 Grafična industrija 1.117 + 1 — 2 Kovinska industrija 6.248 — 6 + 57 Den. in zav. zav., sam. pis. 529 — 32 + 12 Grad. nad zein. (vis. gr.) 3.328 — 36 —1244 Tobačna industrija 905 — 56 — 6 Ind. za pred. lesa in rezb. 3.371 — 79 — 25 Zasebna prometna podjetja 737 — 96 — 22 Poljedelstvo 524 — 111 — 4 Predel, koie ln njenih snr. 3.068 — 148 + 78 Skupaj 81.526 +3649 -1305 Nalaganje pupUnega denarja Gospod uredniki V nedeljski it e vilki »Slovenca« ste v razpre-delku »Gospodarstvo« z naslovom »Nalaganje pupilamega denarja« prinesli poročilo o mojem predavanju v društvu »Pravnik«: »o postanku in razlagi § 160 zak. o nepravdnem postopku«. Jedro mojega predavanja in njegov logični sklep je bil, da besedilo prvega odstavka § 160, kakor ga je sklenila Narodna skupščina in ki se glasi, da je denar mladoletnikov praviloma nalagati v Drž. hipotekarno banko, le izjemoma pa tudi v samoupravne hranilnice, ki jim je po zakonu priznana pupilama sigurnost, kolikor je to po zakonu dopustno, ne pomeni nobene koristi za samoupravne hranilnice. Pod zakonom je mišljen, kakor se nam je z avtoritativne strani reklo, zakon o Drž. hipotekarni banki. Ta zakon pa ne dopušča nalaganja denarja v druge denarne zavode, razen v Drž. hip. banko. Dostavek »kolikoT je po zakonu dopustno«, jemlje vso vrednost predhodnemu stavku. Stilizacija prvega odstavka § 160 bi imela svojo praktično vrednost za hranilnice samo tedaj, ako bi ne bilo omenjenega kondicionalnega dostavka, ali pa ako bi bil zakon o Drž. hip. banki od 30. marca 1922 izpremenjen tako, da dopušča neomejeno naložbe pupilarnega denarja tudi v hranilnicah. Zategadelj senat, ko je bil po svoji večini sklenil, da je oni prvi odstavek brisati, ni mogel poslabšati položaja za hranilnice. Ključ do pravične in pravilne rešitve je edinole v izpremembi zakona o Drž. hip. banki. Niti ne zadostuje derogiranje po kakem drugem zakonu. Zakon o Drž. hip. banki kot lex specialis je mogoče izpremeniti samo s spe-cielnim zakonom. Ne more ga derogirati lex ge-neralis kot kakršnega je imeti tudi zakon o ne-ravdnem postopku. Zakonski načrt za izpremem-o zakona o Drž, hip. banki je ie pripravljen. Ker mi je na tem, da se ne prezre bistvo mojega predavanja, Vas prosim, sklicujč se zgolj na Vašo lojalnost, gospod urednik, d* sprejmete to moje pojasnilo kot dopolnitev svojega poročila o mojem predavanju. — Z odličnim spoMo-taniem — dr. Vladimir Ravnlhar. Pomagajmo našemu obrtništvu! Na praznik, 8. decembra |e bilo v Tržiču zborovanje, ki sta ga sklicali zdruzenji čevljarskih mojstrov in rokodelskih obrti ob priliki obrtniškega tedina. Zborovanje je otvoril ob 9.30 predsednik združenja rokodelskih obrti v Tržiču g. Avguštin Primožič, mizaroki mojster v Tržiču, pozdravil vse zastopnike oblasti in društev teir vse navzočne zbo-rovalce, ki so se vabilu odzvali v dokaj lepem številu. Pred pričetkom glavnega govora je zaprosil za besedo narodni poslanec g. Ivan Lončar, ki je na široko obrazložil težnje, 6 katerimi se bori danes naše obrtništvo, posebno iz oblačilne stroke. — G. Lukano, čevljar iz Pristave pri Tržiču, je grajal nekatere čevljarske mojstre, ki v lastno izgubo ceneje prodajajo svoje izdelke kakor pa inozemske tvrdke. Ko pride takšen čevljar na rob propada, so krivi njegove propasti vsi drugi, on sam pa ne prizna svoje krivde. Predlagal je, naj se sestavi nelcik odbor pravih mojstrov, ki bi imej nailogo v krajih, kjer čevljarska obrt najbolj umira, sklicevati zborovanja iti sestavljati resolucije, ki naj bi vsebovale zahteve in ne več milih prošenj, ker so bile do danes še vae prošnje zaman. Ako ee še te zahteve ovržejo, potem je pričakovati, da bo obrtništvo še v večji meri vračalo svoje obrtne liste ter se bo s tem brezposelnost še bolj povečala. Ostale bodo le velike tovarne. — Nato je izrekel pozdrav zborovanju v iimenu mestne občine Tržič g. Franc Globočnik, mestni župan v Tržiču. Nato je predsednik dal besedo glavnega manifeslacijskesa govora predsedniku naistarejše čevljarske zadruge dravske banovine g. Janku Praprotniku, lei je na drobno obrazložil zgodovino in pomen obrtništva. Po govoru je tajnik združenja g. Leopold Va-Tjavec orisal nepravilnosti in težili oče, ki so v precejšnji meri v splošno škodo našemu, posebno malemu obrtništvu, kakor čezmerno uvažanie inozemskega blaga v našo državo, ki bi era lahko že izdelovali pri nas Pri nas je zaposlenih preveč inozemskih delovnih uroči. Pred zaklhičkom zborovanja je prečital predsednik Primožič resolucijo, ki prosi prizadele činitelje, naj se vendar že enkrat zganejo ter naj ob tei težki uri priskočijo obrtništvu na pomoč z raznimi obrambnimi ukrepi. Resolucija je bila soglasno sprejeta. — Po zborovanju so je formiral sprevod zborovalcev od meščanske šole po glavnem trgu proti gornjemu koncu mesta ln nazaj, nakar se je razšel na glavnem trgu. Med sprevodom eo nosili vaienci obrtno-nn dalje val ne šole tudi propagandne table z nanisi: Svoji k svojim! Kupujte res samo domače blago! Borza Dne 21. decembra. Denar Dolar je nekoliko čvrstejši, funt bolj šibak, prav tako lira. Šiling v zasebnem kliringu 8.10— 8.20, funt v Zagrebu 226.70—228.30, pezeta 547.50 do 557.50. Ljubljana. Amsterdam 2307.96—2319.32. Berlin 1366.60—1377.40. Bruselj 798.71—802.65. Curili 1105.85—1111.35. London .168.15—169.75. Newyork 3385.28—3413.54, Pariz 225.23—226.35. Praga 142.57 do 143.43. Trst 291.47-293.87. Curih. Pariz 20.36875. London 15.24. Newyork 308.625. Bruselj 72.225. Milan 26.40. Madrid 42.225. Amsterdam 208.75. Berlin 124. Dunaj 73.28 (57.60) Stockholm 78.60. Oslo 76.55. Kopenhagen 68 05. Praga 12.90. Varšava 58.25. Atene 2.92. Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05. Buenos Aires 0.77. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 69—70, agrari 40—41, vojna škoda 336 50-338, begi. obv. 56-56.75, 8% Bler. pos. 63- 65, 7% Bler. pos. 55—56, 7% pos. DHB 65-68. Zagreb. 7% inv. pos. 69 den., agrarji 40 den., vojna škoda 335.50 -337, dec. 335-337, 6% begi. obv. 56.25-57, 8% Bler. pos. 63 -64, 7% Bler. pos. 55 den. — Delnice: Priv. agr. banka 235— 240. Impex 50 den. Trboveljska 97.50-100. Promet na zagrebški borzi: 100.000 kom. 6% begi. obv., 700 kom. vojne škode — 31.631 Din. Belgrad. Drž. pap.: 7% Inv. pos. 70.50—71, agrarji 41.50-42.50, v. škoda 337—337.50 (337.50), uit. dec. 337 zaklj., jan. 338-338, febr. 337-337.50 (337.25), 6% begi. obv. 57.45 -57.65, uit. jan. 57.40 do 57.65, 8% Bler. pos. 63.50 -64.50 (03), 7% Bler. pos. 56- 56.50 (56). Delnice: Narodua banka 4750 zaklj. Priv. agr. banka 235.50 —237. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenena. Promet srednji. Sombor. Pšenica: Bučka, okolica Sombora in Gornja Bučka 104-106, sremska 305-107, slavonska tli—113, bačka in banaška potiska 115-117, gornjebanaška 104—106. — Koruza: Bučka želez-promptno 55—56, sremska in bačka suš. 60—62, bačka in sremska za jan. 58—60, bačka in sremska sušena ladja 72—74. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 26 vagouov. Živina Mariborski svinjski sejem dne 21. decembra. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 68 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 60—70 Din, 3—4 mesece komad 120-150 Din, 5—7 mesecev komad 200 - 250 Din, 8-10 mesecev komad 300—360 Din, 1 leto stari 600—730 Din. 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve teže 6—8.50 Din. Prodanih je bilo 32 komadov. »Cujte, mojster, nekoč ste mi pravili o neki bolezni, ki ste jo dobili od dolgotrajnega sedenja. Kako ee ji že pravi?« »Ali ne misliš morda na hemoroide?« »Najbrž bo taikol Nekaj časa že občutim neznosen srbež, ki prehaja često v hude bolečine, pa ne veni, knj bi napravil.« »V tem primeru ti lahko priporočani samo eno; pojdi v najbližjo lekarno in kujvi tam Posterisan, mazilo in začepke, in v nekaj lednih boš zdrav.« Tuba mazila stane Din 36.—, šk a llj i ca začepkov pa Din 49.—. Odobreno od Min. soc. pol. ln nar. rdrav. 8. br. 9CVS od 5. maja 1932. Hermes: Ilirija Jutri jesenski nogometni derby Za malokatero prvenstveno tekmo letošnje Jesenske sezone je vladalo v Ljubljani med športniki tolikšno zanimanje, kot prav za jutrišnje srečanje med starima rivaloma Hermeeom in Ilirijo. Dejstvo, da eta oba kluba med našim športnimi občinstvom jako priljubljena, in pa predvsem zanimanje za način in rezultat boja, nam daje prav dovolj jamstva, da bo prav nedeljska tekma ena najzanimivejših vsega našega podzveznega jesenskega tekmovanja. Odkar se Primorje ne udejstvuje več v našem lokalnem prvenstvenem tekmovanju, in je Hermes zavzel njegovo mesto, je osredotočeno zanimanje vsega našega občinstva edino le še na srečanje imenovanih klubov, katerih »oficielno« srečanje ee smatra lahko za nekak »derby« naše nogometne sezone. Jutri bo imelo ljubljansko športno občinstvo na Heirmesovem igrišču v Šiški, tej zibelki našega nogometa, zopet priliiko motriti borbo dveh starih ri-valov, ki bosta, upamo vsaj, v vseh mejah športne fairnese morala pokazati višek svojega znanja in s tem dokazati upravičenost slovesa, ki ga uživata med nami. V kakih postavah nastopita moštvi, nam še ni znano, brez dvoma pa z najboljšimi igralci. — V primeru povoljnega vremena bo predtekma med B-moštvi obeh klubov. Tekma prvih moštev pa bo ob vsakem vremenu ob 14.15. Visoko šolo za telesne vaje smo dobili Zagrebške »Novosti« z dne 21. decembra poročajo, da je z re&enjem ministra za telesno vzgojo naroda ustanovljena v Zagrebu državna gimnaetična akademija, ki ima namen vzgajati strokovno osebje za telesno vzgojo naroda. Šola bo imela svoje prostore v palači šole za narodno zdravje in higijenskega zavoda, ki Ima prvovrstne prostore, laboratorije, internat in druge potrebščine, ki so takemu zavodu nujno potrebne. Ustanovitev takega zavoda emo v naši državi že dolgo pogrešaJi, kajti le na ta način 6e bo eport razmahnil po v6eh pokrajinah Sirom naše domovine in le tako bo dosegel ono višino, da bomo tudi na mednarodnih tleh igrali kako vlogo. Soli želimo popoln uspeh, ki gotovo ne bo izostal, če bodo polt tičali za učitelje res prave strokovnjake, katerih pri nas že iuiamo nekaj. Naša nogometna reprezentanca v Atenah Jntri se prično v Atenah toteme za prvenstvo Balkana v nogometu. Tekmovanja se ndeleanjejo izbrane enajstorloc Romunije, GrSke, Bolgarske ln Jugoslavije. Po relativnem unpehu v Parizu lina nafla enajstorica najlepšo izglede, da si v tem tekmovanju pridobi mesto, ki ga po svojem znanju ic davno zasluži. Vendar ne Binemo v svojem optimističnem ra&položeuju pree-reM, da so naši nasprotniki med tem znatno napredovali. Pa tudi sicer nam Je bila Bolgarija trd oreh v vseh dose-danjili srečanjih, dočim nam Je Romunija Se pred krotkim pripravila bridko presenečenje, ko na« Jo izrinile lz tekmovanj za prvenstvo »vela v Italiji Prvi dan se srečamo t Grčijo, ki JI spričo trenotno slabe forme njenih igralcev bržkone ne bo uspelo ustaviti) nas nn poli do eilja. Dasi niso hran-ili niti denarja niti truda, nj.ih prizadevanja, da sestavijo mo-Stvo, ki bi vanj lahko zaupail, niso WJa kronana i uspehom. Egipčanski krilec Agrlpls, ki so ga nalaič v ta namen poklicali v domovino, Jim Je pripravil razočaranje ln je definltivno Izpadel lz kombinacij«. Mnoge trening-tekjna, Iri Jih Je odigrala grška enajstorica, niso dosegle smotra. Id prav to nam more biti poeubno — v primeru, da bodo naši igralci v svetiM si svoje promočl na«protuika podcenjevali. Vendar upajmo, da se t" ne bo zgodilo. 2nJ je morala nafia roprerzontanca na pot brca dveh najboljših igralcev, srednjega napadalca MoSe Marjanovima ln levega krila Zečovlča. Oba sla svoje sodelovanje odpovedala. Zato Je moral zvezni kapitan g. Mala Mio- drajTovlč postavo mofltva spremeniti, tako, da bo nt-■neslo srednjega napadalca Igral Sekuidč, Zečevlč« bo zamenja) Gliiovlč, njegovo mesto pa bo prevzel stari Internacionalen Tlrnanlč, tako, da končna postava bh gledn takole: Culič — MaUiSlč, I,iikič — Lechner, Gayer, MarnSLč — Tlrnanlč, Vujadluovlč, Sekulič, Petru*. Gtl Sovlč. Vsa naja športna Javnost pričakuje, da se bode Igralci zavedali avoje dolžnosti in iapoljiUl pričakovanja, ki Jiih vanje slavija. Članstvu SK Ilirije! VelenadnžnJ načelnik Iahkoatletske sokolje Ln Man klubove uprave g major Jane nas zapuAča, ker odhaja na novo službeno mesto v Belgrad. Klubovo članstvo se ismlovi od njega nocoj ob 20.SO v salonu resiavraclje Banko ia Smartlnski cesti. Načelstvo lahkoatlolskc sekcije apelira no celokupno članstvo, zlasti pa ua članstvo lalikoatlelsk« sekoije, da se v polnem številu udeložl današnjega poslovilnega večera ln se z zahvalo za veliko delo, katerega Jc opravil g. major za proč vi t nače Ilirije, poslovi od naAega ve-lezaslužnega ln nesebičnega sodelavca. Obvestile se o tem medsebojno In pridite polnoč te v lino. V Triglavskem pogorju so odprte sledeče planinske koče SPIl: Triglavski dom na Kredarici, kJ je najvišja zimska postojanka v Julijskih Alpah. Ima idealne snež ne prilike iu krasna smučišča čez ledenik v Gornjo Krmo. Razpolaga s kurjenimi prostori ter Je za praznike, to Jc od 22. decembra do 2. Januarja, odprta In zasilno oskrbovana Sluničera koča Je prav lako odprta v tem času. To visokogorsko smučišče ima prekrasen raz/g,led na Številne vrhove Julijskih Alp, v gornjo Savsko dolino s Karavankami, na Kamniške planine ln daleč v avstrijsko Koroško. SmuAki Izleti na Kredarico, prehod v Gor. Krmo in pod Rlavlno nazaj ter razni drugi manjši In večji Izleti. Ako v lem času ne bo v dolini snega, bo odprla tudi Koča pri Triglavskih Jezerih, ki Jo izhodišče v osrednje Triglavsko pogorje. V vsej okolici so lepa »miičlgčn ter krasni Izleti, na pr Nn PrM-voc, čez Kal na T.anševieo, čez Stapee ln 7,a Tičarioo na Tlribarleo. So-'osno bo odprta tudi Erjavčevo koča na 1'rfiču. kjer Je za. meter snega in je smuka idealna; sneg sega do voJaAke zha^ke slratnlce. Planincl-simi-čarji, hitite z« božič v osrčje Triglava! Smučarski klub Dovje-Mojstrana priredi za katoliški in pravoslavui božič smučarske tečaje za začetnike ln za že izvežbane smučarje pod vodstvom zvezdnega učitelja. Pristop In Izstop Je vedno dopusten. Zu primer, da bi v dolini ne bilo snega, se is slo vršili tečaji na Mužakiji, kjer si Je klub /.gradil skromno kočo. Na Mužnklji je ž« dovolj snega In Je smuka prav idealna. Ki*sa je oddaljena od Mojstrane eno uro. Krasni smučarski teroitl na Mužakiji omogočajo vse panoge smu-čarstva, zgradila »e bo ludi preprosta ska! ainica za trening zn skoke do oa. 25 m v neiiosredni bližini ko.^c. V vasi se dobi celodnevna peuzlja že od 35 Din dalje. V dolinah Vrata, Kot in Krma Je dovolj snega in so mogoče prav vse ture, idealna smuka Je pa posebna od Zgornje Krme do Staničeve kočo. Prijave za tečaje sprejema ln daje podrobua pojasnila Smučarski Uub Dovje Mojstrana. Na Voglu so najbolJUe snetne razmere. Po najnovejših poročilih iz Bohinju, ki se glasijo, dn v planinah So vodno sneži, Je sklepali, da bomo imeli za božič nnj-leiišo smuko. Planina Vogel, k.l je /.nami po svojih idealnih smučaiViklh terenih. Je globoko v snegu. Skalaški dom na Voglu Je od 20. decembra stalno oskrbovan In preskrbljen z vsem, tako, da Im poselnikom bivanje v domu najugodnejše. Na Voglu se vtSI tudi smučarski tečaj pod vodstvom g. R. Kuinpa. kongres jugoslovanskega športa bo Jutri ob i v palači banske uprave v Zagrebu, Rndičev trg 7, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa in i*>-zdrav predsednika; 2. govor iiodpredMcdnikn V. Ugri-niča o viteškem kralju Zedinitelju — zaščitniku jugoslovanskega s|x>rta; 3. poročila športnih zvez, članov zveze s]>ortnlh zvez; 4. Poročilo tajnika; 5. poročilo blagajnika; (S. referat«; 7. poročilo nadzornegn odbora; 8. volitev novega upravnega ln nadzornega odbora; 9. sprememba pravil; 10. predlogi; 11. slučajnosti (sprejem zn Slann jugoslovansko boksarsko zvezo). Na kongresu Ima pravico glasovanja samo eden od dveh ojiolnomo-čenih delegatov športnih zvez, članov ZSZ. — Predsod-nik dr. S. Hadil, b. r., tajnik H. Macanovlč, ». r. STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza slabih živcev In brez teka, »Energin« za iača- nje krvi živcev ui teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličk« na dan. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollltrskih steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg S. br. 4787/32. Pb ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega predragega strica, gospoda ing. Vinko Strgarja kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni veleč, župniku g. F. S. Finžgarju, ki je pokojnemu podelil sv, zakramente, zdravniku g. dr. Spornu, čč. duhovSčini. zastopniku g. ministra za Sume in rude g. ing. Cihelki, zastopnikom kralj, banske uprave, mestne občine ter drugih oblasti, korporacij, društev m podjetij, Akad. pevskemu zboru, trbovlj. oktetu rud. nameščencev in trbovlj. rudniški godbi za pretresljivo pet|e in godbo, gg. govornikom: univ. prof. ing. 1. Pehaniju v imenu Udruženja rud. in topiln. inženjerjev, g. ing. Zupančiču v imenu nameščencev rud. glavarstva, g. Sobru v imenu Bratovskih skladnic, ing. Verbiču v imenu stanovskih tovarišev in Marnu v imenu rudarjev. Iskrena hvala vsem deputacijam ru«L nameščencev in rudarjev iz revirjev in svetilcem ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili v tako častnem številu. V Ljubljani, dne 21. decembra 1934. Goboko žalujoči ostali. Umrl nam fe danes, previden s tolažili svete vere, po dolgem trpljenju, v 62. letu starosti, naš ljubljeni in predobri soprog, oče, stric, avak in zet Andrej Herman mesar in D"*estnik na Jesenicah Položili ga bomo k večnemu počitku danes v soboto, dne 22. t. m. ob 3 popoldne na mestnem pokopališču jeseniškem. Jesenice, dne 20. decembra 1934. 2alujoči ostali: Marija, soproga; Amalija, hči; Valentin, sin in ostalo sorodstvo. Naš svetovni uspeh smo dosegli s kvaliteto! ■ Naši aparati so opremljeni z najnovejšimi iznajdbami, so izdelani resno in dovršeno brez nepotrebnih dekoracij, ki ne spadajo k radio aparatu PHILIPS RADIO Največja radioindustrija sveta MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; leni tovanjskl og.asi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 3'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. 1 cl f i •»»»• \luzbei\ccio is i Kavcijo položim ta službo inkasanta, sluge, čuvaja ali kaj stičnega. Ponudbe sprejema »Varstvo«, Tyrševa 17. a I! Stanovanja IŠČEJO: Uradniška družina Bče enosobno stanovanje. Ponudbe s ceno upravi »Slov.« pod »Uradnik« it 14333._(c) Odda se lepa, suha, opremljena ali prazna soba s posebnim vhodom - gospodični ali samostoini gospe za takoj. Povpraša se: Ribniška 13, Novi Vodmat. s Denar Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljub ijana. Krekov trg 10 Kupim knjižice Ljubljanske kreditne banke proti gotovini. Ponud be upravi »Slovenca« Maribor pod »1176-34« it 14280. (d) Glasba PloSče - gramofone Izposojamo, zamen|a«imo, prodajamo In kupujemo „ELEKTR0T0N" LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 3 Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Kavarna do 4 zjutraj odprta. (h) rjfffffffn Lepe jaselce kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta št. 17. Ljubliana. (1) Primerna božična darila priporoča po znižanih cenah modna trgovina Isn. ŽARGI LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 11. Namočena polenovka se dobi pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul. Za škofijo. (1) Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd. od danes naprej 15 popusta od reklamnih cen v izložbi NOGAVICE ,BEM BERG' Miklošičeva cesta 14 Pumparce površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Moške srajce najnovejše, zimske, športne, krasne modne cefir in poplin, bele mehke in trde, spodnje hlače, trikotažo in pletenine, veliko izbiro kravat — nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) S.Rebolj & drug Gosposvetska eesta 13 Vam nudi globoke otroške vozičke ie za Din 500 — Dalje ludi vsakovrstne tri-ciklje, bo.entlerje, avtomobilčke, gUKalne konje, vozičke 7,a punčke Itd. Itd. 7,a Božič po reklamnih cenah. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. VOINENE NOGAVICE ROKAVICE - MA3>CE KOMPLETNE POTREBŠČINE za KROJAČE iN ŠIVILJE. nadalje: bogata zaloga zimskega triko-perla, žepmh robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po J najnižjih cenah Pn tvrdki Peteline. Lj osip retelinc, Ljubliana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Smuči in sanke od najcenejših do najfinejših, v največji izbiri, nudi izdelovalec Fajfar M., Ljubljana, Trnovska ulica 25. Tel. 34-10. (1) Purane, purice pitane, zaklane, popolnoma očiščene, 10 kg 130 Din - fraoko po pošti razpošilja G. Drechsler, Tuzla._(1) Poceni prodam daljnogled, fotelj, omaro. Rožna ulica 27, Kalin. (1) Gostilno vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na: I. V., Savlje 11, p. Ježica. (m) Posestva Hiša novozgrajena, visokopri-tlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj. V hiši ie vodovod, elektrika ter angleška stranišča. Dalje ie naprodaj več stavbnih parcel Poizve se pri I. Oražem, Moste pri Ljubljani, (p) ^ KUBANY-JEV MATE ČAJ tiram ter KrepCa 2ivce in mišice. ro&pe-Sujc prebavo, dela apetn, regulira delovanje si ca In ledvic Kd irpa redno pije, se mu nI bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh iek&rnah v originalnih zavojih po uin 'S-—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leuslek, Ljubliana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki turisti, lovci nogometaši: pijte ga rednol Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom ie mast GLAVEN - Dobite v lekarnah, drogerijab ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnfak lekarnar. Sisak Varajte se potvorh1 Zaščitni znak PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU se priporoča navadno tudi mašaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci, prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prša, hrbet, roke, noge, vrat in čelo, Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din. fReg. S br. 18117/32). Dotekle so ure njenega ljubezni in skrbi za svojce posvečenega življenja naši ljubi mamici, babici in prababici Franici Lesk osek roj. Gradaue t Drago pokojnico položimo k večnemu počitku v nedeljo 23. t. m. ob 10. Planina pri Sevnici, dne 21. decembra 1934. Otroci: Janko, profesor, Kristina vd. S p a n , Drago, inžener, Marta por. Kolar, Danko in ostali sorodniki naša smuška opreina Vam more šele nuditi pravi užitek! Zahtevajte naš cenik, videli b iste, da smo se prilagodili brez škode za kvaliteto današnjemu gospodarskemu položaju Zapustila nas je in se preselila k Bogu Vsemogočnemu, previdena s svetotajstvi, naša dobra mati, tašča, teta, stara mati, gospa Jerica Kregarieva rojena Zupančič soproga posestnika K večnemu počitku jo bomo položili v nedeljo, dne 23. decembra 1934 ob 15.30 na pokopališču pri Božjem grobu v Štepanji vasi. Pogreb bo iz hiše žalosti v Stepanji vasi št. 86. Š t e p a n j a vas, dne 21. decembra 1934. Janez, soprog. Rodbine: Kregarjeve, Anžičeva, Bricljeva, Jagrova, Romanova in ostali sorodniku poleg nebotičnika Telefon 30-06 Tekma okrog sveta30 Gordon je v hitrici napisal brzojavko za evojo naložbo ter na kratko poročal, kar ee je bilo zgodilo. Naslov do naslednjega jutra: Konzul Maj-mačin. Ko eta ee vrnila v svoj «sem6kij kvartirc, je imel Gordon dve neskončni uri časa, da premisli evoje bližnje ukrepe. Bilo je kar izključeno, da bi enostavno nadaljeval svojo pot, ne da bi se zmenil za usodo svoje rojakinje. Naj zmaga v tekmi Billy Allan, ki ga doslej sploh še ni videl in o katerem ničesar ni vedel, kje je — to je bilo zdaj postranska stvar. Toda, kaj je mogel storiti? Kam v tej strašni sibirski pustinji eo jih neki roparji odvedli? Kje je bilo njihovo skrivališče? Pa čeprav bi našel odgovor na to vprašanje, kaj je mogel storiti sam proti celemu krdelu zlo-5ince>v, ki jim je v njih fiožjvaljenosli zadostoval najneznatnei6i povod, in često še tega ni bilo treba, da so človeku potisnili nož med rebra? Iin za karkoli ee bo odločil — vse bo moral izvršiti sam in brez očitne sile, ako je hotel ohraniti talcem življenje. Ko na vsa ta vprašanja ni našel rešitve, ni bil sposoben obvladati svojega nemira. Nekaj minut je posedel na svojem stolu in je nato spet vstal ter z dolgimi koraki meril sobo. In potem mu je spet zazvenelo v ušesih, kar mu je bila rekla v Irkutsku: »Toda zagotavljani vas, moje olbrvl so pristne 1< Bilo je nesmiselno, smešno, da se je moral v tej uri domisliti teh beeed; da je videl pred sabo Ethel Hurst spet prav takšno, kakršno je videl v Irkutsku, z osvajajoči™ porednim pogledom iz ogla njenih of-I--Nesmiselno je bilo to, nesmiselno! V teb vročičnih urah, ko je mučil svoje možgane, da bi našel pot, kako rešiti jo iz strašne nevarnosti, v kateri je bila I V teh minutah, ko se je morda ravno vdiral nož kakšne človeške bestije v njene prsi-- Iz teh misli ga je iztrgal Saša, ki mu je prinesel novico, da je dospelo od letališča obvestilo, da se more f>olet izvršiti. Vihar je popustil, tudi temperatura je višja. Šla sta na letališče. Gordon je bil spremenil svoj potni načrt. Letalo Je bilo preskrbljeno z gorivom za zračno pot do 500 verst Najprej 6e je namenil preiskati ozemlje severno od železniškega tira v smeri proti Čiti, zakaj kolikor je bilo mogoče zasledovati sledove banditov, je bilo verjetno, da so krenili na sever. Ugotovili eo tudi. da niso imeli avtomobilov. Prišli so na konjih in 60 v pričakovanju dobrega plena vzeli s seboj dvoje ali troje sani. V teh so tudi potem odpeljali talce. V takih okoliščinah so se mogli oddaljiti od železniškega tira največ kakih štirideset verst, torej je moralo biti razmeroma lahko odkriti v tem okolju tolpo, ki je štela kakih dvajset glav. Gordon je bil sklenil, da do zadnjega litra goriva ne preneha iskati. Vse drugo bo pač odvisno od okoliščin. Vee to je moral raztolmačiti uradniku. Položil je sto funtov, zakaj, če ee mu nemara posreči in če bi mu ostalo še dovolj goriva, je bil namenjen nadaljevati polet v Mnjmačin in od tam naprej. S Sašo sta se dogovorila, da ga bo spremljal le-ta do meje, zakaj z ozirom na vse, kar se je utegnilo v prihodnjih urah še primerili, mu je bil tolmač nepogrešljiv. Samokres in naboje je imel, kakor je Gordon dobro vedel, toda tudi pilot se je oborožil s samokresom, 7. rusko vojaško puško in še z dolgim mongolskim bodalom. Vihar se je bil toliko polegel, da so mogli od-leteti. Dasi je bilo vreme milejše in zrak pro-zornejši, le ni kazalo zgubljati niti trenotika časa; nasprotno, treba je bilo izkoristiti kratki čas do •nraka kar najboljše. Letalo se je najprej dvignilo visoko v zrak, nato pa ee je spustilo v nižje sloje, dokler ni naposled letelo tako nizko nad zemljo, kolikor Je bilo radi lastne varnosti sploh mogoče. Gordonu se sibirska stepa nikakor ni zdela taiko pusta in prazna, kakor si jo je bil predstavljal. Res so se kazale dolge proge popolne pustinje, kadar pa 60 leteli nad cestami, zlasti nad karavanskimi, se jim je nudila podoba najpestrejšega azi-atskega življa. Na eni teh cest so videli mogočno bombaževo karavano, katere kamele so 6e zdele zrasle iz suhega snežnega prahu, ki so ga vrtinci le ob svoji zavlačujoči hoji. Nedaleč za to karavano sta dve drugi ravno počivali, in tovorni zavoji so ležali v snegu. Kmalu nato, a krajevno v precejšnji razdalji od karavan, so videli rod Burjatov, ki je potoval po snežni pustinji, nemara zato, da bi si našel pri-kladnejše bivališče, zakaj vodili so s seboj tudi črede in vse svoje premoženje. Bilo je videti najmanj tri tisoč ovac in več ko pet tisoč kamel, ki jih je i>oganjala dvaj6etorica jezdecev z dolgimi sulicami. Pohištvo, vreče s hrano, kožuhe, preproge, šotore in drugo so votzili na vozilih, v katere so biLi vpreženi voli ali kamele. Avtomobili, a kljub mrazu samo odprti, 90 bili življenjsko nevarno natrj>ani s prtljago in ljudmi, ki so se bili zalezli v svoje kožuhe; bilo jih je videti na vsaki cesti. Toda na več ko enem kraju so bili njih potniki na tem, da jih izkopljejo iz snega, v katerem so se bili pogreznili, in neredki eo bili pešci, ki so morali zapustiti svoje avtomobile. Vedlcrat so ugledali tudi vojaške avtomobile, ki eo nedvomno iskali bandite, kakor oni, zakaj vse mimoidoče so ustavljali in sipraševali. Za tem obljudenim predelom ee je pred njimi zopet odprla široka, zapuščena pustinja, nad katero so krožili kakor orel, ki preži na plen. Sredi te pustinje se je kakor veter podilo krdelo gazel po 6nežni poljani. Vzrok njih brezglavega bega je bil nedvomen, zakaj za njimi se je prilkazalo pol tucata volkov, ki so jih 6 satansko preračunanostjo gonili na tak kraj, kjer je bil sneg višji iin kjer so morale s svojimi tankimi nogami pogrezati 6e globoko ter pasti kot žrtve svojih krvoločnih preganjavcev. Že po eni minuti so zgubili izpred oči preganjane in preganjavce in nobeno človeško oko ne bo priča tragedije, ki se bo zdaj zdaj odigrala v ledeni zimski pušči. Nad snežno planoto ee je pomikalo letalo dalje, nikoder ni izdajala kaka sled človeškega življenja. Najbolj verjetno je bito, da se je tolpa roparjev zatekla zaenkrat v ta predel. Tu je bilo daleč wsafco vohunsko oko, ki bi jih utegnilo izdati vojaštvu ln orožnikom, na katerih progon so morali računati. Polagoma je postajala zemlja nagubana, pojavljali eo 6e griči, ki so rasli v daljavi v gore. Leteli so že poldrugo utro in 90 morali premeriti že kakih dve »to petdeset verst, četudi ne v ravni zračni črti. Nenadoma je začutil Gordon trd prijetna na svojd roki. Molče, zakaj ropotanje motorja je zaglušilo VBa« ko besedo, je pokazal Saša na neko mesto spredaj v dolini. Tudii pilot je moral opaziti nekaj nenavadnega, zakaj hipoma je izklopil motor in spustil se je z letalom v mirnem letu nekoliko dalje nizJko nad zemljo.