GEOGRAFSKI OBZORNIK P O L J A N S K A D O L I N A N A D K O L P O Vladimi r Prebilič UDK 913(497.4 Poljanska dolina) POLJANSKA DOLINA NAD KOLPO Vladimir Prebilič, Omerzova ulica 38, Dolga vas, 1330 Kočevje, Slovenija Jugovzhodno od Kočevja leži kraški ravnik, ki je obvisel nad dolino reke Kolpe. To območje domačini imenujejo Poljane ali Poljanska dolina. Ima zelo pestro zgodovino. Prebival- ci se že več kot sto let stalno odseljujejo. Le redki Slovenci vedo za naravne lepote tega območja in poznajo le Poljan- sko dolino ob Poljanski Sori zahodno od Polhograjskega hri- bovja. Reliefne oblike so v Poljanski dolini nastale pred- vsem v pliocenu. Ker je območje Poljan in njihove okolice zgrajeno iz mezozojskih karbonatnih kam- nin, so bili ob hitrem tektonskem dvigu dane možno- sti za zakrasevanje. To potrjujejo številne vrtače in značilno valovito površje. Nekoč površinsko tekoče vode so izginile v podzemlje. Reka Kolpa je z moč- no globinsko erozijo ustvarila več kot 2 0 0 m globo- ko deber, ki je vrezana od Kostelskega do Bele kra- UDC 913(497.4 Poljanska dolina) THE POLJANSKA VALLEY ABOVE THE KOLPA RIVER Vladimir Prebilič, Omerzova ulica 38, Dolga vas, 1330 Kočevje, Slovenia There is a corrosion plain situated above the Kolpa River Valley southeastern from Kočevje. This area is called Poljane or Poljanska Valley (Poljanska dolina) by the locals. It boasts a unique history, including a long period of emigration. Not many Slovenians are acquainted with natural beauties of this area and they only know Poljanska Valley (Poljanska dolina), the Poljanska Sora River Valley on the western side of Pol- hograjsko hribovje. jine. Tu reka dobi le dva pomembna pritoka, Bilpo in Dolski potok (1). Poljanska dolina je od morja oddaljena slabih 40 km, vendar pogorje Kapele v sosednji Hrvaški moč- no omejuje blažilne morske vplive. Zato je podneb- je bolj celinsko, kot bi pričakovali. Po dolini Kolpe, odprti proti vzhodu, segajo panonski podnebni vpli- vi, zato ne presenečajo vinogradi na pobočjih nad dolinskimi vasicami. Padavin ne primanjkuje. Ker je Slika 2: Jez pri Dolu ob Kolpi, kjer se struga reke precej razširi. (Foto: V. Prebilič.j GEOGRAFSKI OBZORNIK prst tanka, se deževnica ne zadržuje dolgo v njej, ampak hitro pronica globlje v notranjost. Zato so po- letne suše, ki včasih uničijo precej pridelka, izrazi- te in uničujoče (2). Da je bilo območje Poljan zgodaj naseljeno, do- kazujejo predrimske izkopanine pri Predgradu in Sta- rem trgu ob Kolpi ter rimski grobovi, ki so jih našli na starotrških njivah (4). Naseljevanje južnih Slova- nov na to območje je prvič izpričano v koresponden- ci med generalom Ivanom Kacijanarjem in kraljem Ferdinandom leta 1531. Priseljenci so se imenova- li Uskoki in so jih na obmejna območja naseljevali vladni uradniki. Ljudi so naseljevali na opustošeno območje tedanjih Poljan, ki so ga ob pogostih vpa- dih požgali in uničili Turki. Uskoki so bili po narod- nosti večinoma Srbi, ki so se Turkom raje umaknili kot podredili. Znani so bili kot izredni vojaki na ko- njih in so bili edini kos lahki turški konjenici, ki je bila nerešljiva uganka za tedanje težko oborožene in neo- kretne cesarske viteze. Ker so morali sami vzdrževa- ti konje in orožje, so bili oproščeni vseh dajatev. Na prisotnost Uskokov nas spominjajo nekatere pesmi in plesi, ki so se ohranili v izročilu (3). Ob naselitvi Uskokov so se oblikovale vasi, ki so še danes razprostranjene ob Kolpi. Sledijo si od Grg- Ija na skrajnem severozahodnem delu prek vasi Spod- nja Bilpa, Vrt, Lazi, Dol in Prelesje do Kota. Na kraš- kem ravniku 2 0 0 m višje sta večja kraja Predgrad in Stari trg ob Kolpi, ki sta večna tekmeca za vlogo kra- jevnega središča. Vasice, ki stojijo neposredno ob Kolpi, so stisnjene med strma pobočja in rečno ko- rito ter nimajo mnogo prostora za obdelovalna zem- ljišča. Zato zemljo skrbno varujejo, ker pomeni edi- no možnost za pridelavo hrane. Pogoste so popla- ve, saj ležijo vasi in njive le na nekaj metrov visoki terasi, ki jo reka ob večjih nalivih poplavlja. Pred po- plavami je varna le vas Dol, ki stoji na toliko višj i te- rasi, da jo poplave le redko dosežejo. Naselja so večinoma gručasta in sklenjena. Jedro vasi je navad- no bolj ali manj pravilno razporejeno ob cesti. Tak- šen tloris ima tudi največje naselje v Poljanah, Pred- grad. Vas ima več delov: zgornjega domačini ime- nujejo Mala vas, kjer so na obeh straneh ceste raz- porejeni domovi trdnejših kmetov in nekmetov, spod- njemu delu ob cerkvi pa pravijo Dolenja vas. Po vsej verjetnosti je to najstarejši del vasi, ki se je prvotno GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Dol ob Kolpi postaja vedno bolj zanimiv za ljubitelje ribolova in neokrnjene narave, pa tudi za kajakaše. (Foto: V. Prebilič.) razvil ob cerkvi in nekdanjem gradu. Naselje ima še tretji del, stisnjen pod bregove tamkajšnjega hriba Graščice. Tu so skromnejši domovi manjših posest- nikov, kar kaže na nekdanjo prisotnost kajžarjev (2). Najbolj pravilno tlorisno zasnovo kaže Stari trg ob Kolpi. Hiše so razporejene na obeh straneh ce- ste, ki vodi do cerkve na koncu skalnega pomola med dvema grapama. Stari trg je bil že od 12. stoletja cerkveno središče Poljan. Ob cerkvenem središču je tu še upravno središče, saj je naselje že leta 1421 dobilo trške pravice. Tu so bile zato bogatejše hiše kot v drugih obkolpskih vasicah, kjer so prevladova- le kmečke vrhhlevne hiše (3). Na podlagi dveh urbarjev iz 15. stoletja je mož- no določiti približno število prebivalcev Poljanske do- line že v 16. stoletju. V urbarjih so naštete hube (kme- tije) in s pomočjo količnika 5 (5 prebivalcev na hubo v povprečju) lahko ocenimo število prebivalcev, ki se- veda ni povsem natančno. V 18. stoletju je število prebivalcev naraščalo v vseh vaseh, prvi večji padec pa je sledil med leto- ma 1 830 in 1870. Odseljevanje je dodatno spodbu- dil zakon o zemljiški odvezi kmeta, sprejet leta 1 848 na Dunaju. Težke naravne, socialne in gospodarske razmere so Poljance sicer že zgodaj prisili le, da so iskali dodaten zaslužek. Tako so že v 16. in 17. sto- letju tovorili proti morju in nazaj. Pozneje, posebno v 19. stoletju, so nekateri začeli posnemati Kočevar- je in začeli žgati oglje v gozdovih. Kmalu se je po- javilo tudi krošnarjenje, ki ni bilo podobno onemu v Ribniški dolini. Poljanci so odhajali v Nemčijo, tam kupovali razno drobno blago, na primer nože, bru- se, kose platna in ogrlice, ter nato blago prodajali po odročnih nemških vaseh. Domov so prihajali le enkrat ali dvakrat na leto, prinesli denar družini in se kmalu vrnili na tuje. Leto 1 870 je ponovno spremenilo naselitveno po- dobo Poljanske doline. Tedaj se je začelo izseljeva- nje v tujino, ki se je končalo leta 1910. Po izročilu je potekalo počasi. Prvi se je odselil le neki mož iz vasi in dolgo se ni vedelo, kaj se je zgodilo z njim. Ko so prišle prve novice, se je začelo množično iz- seljevanje. Skoraj vsaka družina je imela vsaj ene- ga člana v Ameriki, ki naj bi pošiljal denar domov. 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Skalnata vzpetina Kojzice (900 m) z značilnim »zobom« nad Kolpo pri Dolu. Naravna posebnost Kolpe je otoček za jezom pri Dolu. (Foto: V. Prebilič.] Nekateri v tujini niso uspeli in so se vrnili kot reve- ž i , ki so nato živeli od beračenja. Po 1. svetovni voj- ni je odseljevanje v tujino zamenjalo odseljevanje v bližnja mesta. Največ ljudi se je odselilo v Kočev- je, Črnomelj, Karlovec, Zagreb in Ljubljano. V na- šteta mesta se Poljanci še vedno odseljujejo. V ob- dobju od leta 1869 do leta 1931 ali v 62 letih so Poljane izgubile 231 ljudi. To je približno 4 prebi- valce na leto (4). Upad prebivalstva med letoma 1931 in 1961 je posledica 2. svetovne vojne, ko je bilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom. Upoštevati je potrebno tudi občutno odhajanje v večja mesta kmalu po kon- čani vojni. Število prebivalcev se je v tridesetih letih zmanjšalo za kar 229 , torej za skoraj 8 prebivalcev na leto. To obdobje je veliko močneje prizadelo Po- ljane kot prejšnje, dvakrat daljše obdobje. Pomemb- na je tudi starostna sestava prebivalcev, ki so odšli. Odhajala je predvsem mlada delovna sila, ki je is- kala zaposlitev v mestih. Zadnje zmanjšanje prebivalstva v obdobju od leta 1961 do danes je posledica pospešenega indu- strijskega razvoja mest in s tem selitev ljudi v mesta. Mladi se še vedno odseljujejo. V tridesetih letih se je odselilo 2 5 0 prebivalcev. To pomeni, da Poljane v povprečju vsako leto zapusti več kot 8 ljudi. Ko mladi končajo osnovno šolo v Starem trgu, na- daljujejo šolanje v Kočevju ali Ljubljani. Značilno je, da se večina mladih Poljancev šola v strokovnih šo- lah. Po končanem šolanju se zaposlijo v notranjosti Slovenije in se vračajo domov le še na počitnice. V me- sta se selijo zlasti fantje po odsluženem vojaškem roku (3). Leta 1961 so se vozili na delo z avtobusom v Ko- čevje le trije prebivalci i z Poljanske doline, drugi so se raje preselili v mesto. Danes se vozi na delo več ljudi, tako da je organiziran prevoz z avtobusom iz Kočevja dvakrat na dan. Cesta je bila do nedavne- ga makadamska in slabo vzdrževana, zato je bila vožnja do 25 km oddaljenega Kočevja naporna. Ljud- je so se raje preselili v mesto, kot da bi se vozil i na delo. Dandanes je odseljevanje nekoliko zajezeno. Ljud- je, ki so ostali, so že starejši, hkrati pa so uspeli za- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Vas Blaževci IHrvaškaj z mostom, zgrajenim leta 1986, edinim tovrstnim objektom med Brodom na Kolpi in Vinico. (Foto: V. Prebilič.j gotoviti nekaj delovnih mest v neposredni bližini. To- varna Komet i z Metlike je leta 1972 zgradila obrat za proizvodnjo ženskega spodnjega perila, kjer so se zaposlile ženske iz okoliških krajev. V letu 1983 je tudi tovarna Unior i z Zreč postavila obrat za pro- izvodnjo ročnega orodja, v katerem je našlo delo več moških iz Poljanske doline (3). Nedolgo tega so prebivalci Poljanske doline ži- veli v tesni povezanosti z naravo. Obdelana je bila vsaka ped zemlje, saj je bila za to območje dolgo značilna agrarna prenaseljenost. Sledilo je množič- no odseljevanje, ki je pustilo neizbrisne posledice v sta- rostni sestavi in pokrajinskem videzu. Leta 1 828 so njive zavzemale kar 52 % in vino- gradi 2 5 % vseh zemljišč v Poljanski dolini. Gozda je bilo malo. Do leta 1991 se je podoba dodobra spre- menila. Najbolj so se razšir i l i travniki, ki obsegajo 6 0 % vseh površin. Delež njiv se je zmanjšal na 19%, medtem ko vinogradov skorajda ni več, le še 2 %. Priča smo dvema procesoma: ozelenjevanju ali otravljanju in ogozdovanju. Najbolj so prizadeta zem- ljišča, kjer so se nekoč razprostirali vinogradi. Os- tareli ljudje ne zmorejo več težkega ročnega dela, strojna obdelava pa ni možna zaradi strmega po- vršja. Na nekdanje njive se je razšir i lo travinje in na področja vinogradov gozd. Zaradi slabih naravnih razmer v kmetijstvu ni prihodnosti. Tega se prebival- ci zavedajo in so z veseljem sprejeli novo gospodar- sko panogo, turizem. Velika ovira v življenju ljudi in upravljanju je de- litev med dve občini. V Poljanski dolini sta se prav zaradi delitve med črnomaljsko in kočevsko občino oblikovali dve središči. Prebivalci Starega trga, nek- danjega trškega naselja s cerkveno upravo, pred leti niso bili zadovoljni, ker je bil sedež lokalne uprave v Predgradu. Zato so glasovali za priključitev k ob- čini Črnomelj. Predgrajci pa so hoteli obdržati vlo- go, ki jo je naselje dobilo po 2. svetovni vojni in so se zato odločili za občino Kočevje. Tako je nastala nenaravna upravna meja, ki je bila vse do ukinitve novomeškega okraja celo okrajna. Spor med obema krajema sega daleč v zgodo- vino. Začelo se je okoli 1 1. stoletja, ko si je Predgrad kot večje naselje prizadeval, da bi bila farna cerkev v njem, vendar je bila postavljena v Starem trgu. Po- noven spor je bil leta 1780, ko naj bi s šolsko refor- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Kanjon reke Kolpe, pogled z 920 m visoke vzpetine Pajtlarice. (Foto: V. Prebilič.) mo Poljanska dolina dobila osnovno šolo. Tudi tokrat si je šolo priboril Stari trg. Zato se ni čuditi, da sta se kraja odločila za različni občini (3). Naravne možnosti za razvoj turizma so tu res ve- like, žal pa na tem področju dolgo ni bilo storjene- ga ničesar. Nedolgo tega je bilo nezanimanje za do- lino moč pripisati makadamski cesti. To je bilo od- pravljeno leta 1990, ko je bil asfaltiran še zadnji od- sek ceste med Kočevjem in Predgradom. V večjem številu so turisti začeli obiskovati Poljansko dolino leta 1991 ob agresiji jugoslovanske vojske na Slo- venijo in Hrvaško. Tedaj so številni turisti namesto na morje raje odhajali na oddih v bližnjo Poljansko do- lino. Na to so bili prebivalci popolnoma nepriprav- ljeni. Pojavil se je problem odlaganja smeti, katerih količina se je izjemno povečala. Poleg tega ni bilo urejenih prostorov za kampiranje. Turisti so se raz- mestili po okoliških košenicah in od tu izvirajo kore- nine spora med domačini in turisti. Vendar pa so bili turisti tisti, ki so Poljansko do- lini rešili pozabe. Pojavile so se prve oblike denar- ne pomoči in začel se je razvijati kmečki turizem. Da- nes so urejeni prostori za kampiranje v vaseh Dol in Prelesje. Vasi so dobile trgovine in gostilne. Izbolj- šala se je tudi komunalna oskrba, ki zadovoljuje os- tre kriterije inšpekcij. Tako je danes v poletnih mesecih čutiti nov živ- Ijenski utrip, saj so vasi ob Kolpi vedno bolj obiska- ne. Večina turistov prihaja poleti, ko je Kolpa primer- na za kopanje. Nekatera podjetja imajo namešče- ne počitniške hišice v kampih prek celega leta. Vse več gostov prihaja na oddih tudi jeseni in pomladi. Domačine, ki so v glavnem starejši, poletni trušč sicer moti, vendar radi vidijo, da ljudje obiščejo Po- ljansko dolino in prav njihova gostoljubnost prepri- ča marsikaterega obiskovalca, da kraje ob Kolpi po- novno obišče. 1. Krajevni leksikon Slovenije, II. Zvezek, Državna za- ložba Slovenije, Ljubljana, 1971. 2. Kunaver, J. 1967: Poljanska dolina ob Kolpi. Geografski vestnik, številka 38 [1966). Ljubljana. 3. Makarovlč, M. 1983: Predgrad in Predgrajci. Kul- turna skupnost Kočevje. Kočevje. 4. Sumi, N. 1990: Slovenija - Umetnostni vodnik. Dr- žavna založba Slovenije. Ljubljana. 15