31 JESEN 2015 Climate in autumn 2015 Tanja Cegnar č lanku predstavljamo podnebne znač ilnosti jeseni 2015, uvodoma pa na kratko povzemamo znač ilnosti posameznih mesecev. Jesen 2015 je bila toplejša od dolgoletnega povpreč ja, v več jem delu države je odklon presegel 1 °C. Največ padavin je bilo v delu Posoč ja in Julijcev. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu in severovzhodu države. V dobri polovici Slovenije so padavine presegle dolgoletno povpreč je. Dolgoletno povpreč je trajanja neposrednega sonč nega obsevanja so z izjemo Obale presegli na jugozahodu države, v Vipavski dolini in osrednji Sloveniji ter ponekod na Štajerskem. Za obič ajno osonč enostjo so najbolj zaostajali v visokogorju. Povpreč na temperatura je septembra v Julijskih Alpah za- ostajala za dolgoletnim povpreč jem, odklon na Kredarici je bil −1,6 °C. Drugod so dolgoletno povpreč je presegli, več ina južne in severovzhodne Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, k pozitivnemu od- klonu meseč nega povpreč ja so prispevala nadpovpreč no topla jutra in toplo obdobje sredi meseca. Padavine so bile najobilnejše na območ ju Julijcev, pone- kod je padlo nad 500 mm. Več ina Slovenije je imela med 60 in 160 mm padavin. V primerjavi z dolgoletnim pov- preč jem izstopa severozahodna Slovenija, ponekod so pre- segli dvojno povpreč no količ ino padavin. Južna Slovenija in več ina Štajerske dolgoletnega povpreč ja padavin nista dosegli, v Novem mestu so zabeležili le 60 % dolgoletnega povpreč ja. Na Goriškem in v Ljubljani je bilo sonč nega vremena toliko kot obič ajno, drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali. Primanjkljaj več inoma ni presegel 25 %, le na severozahodu države je bila osonč enost skromnejša in so dosegli le od 50 do 75 % dolgoletnega povpreč ja, na Kredarici so s 84 urami sonč nega vremena dosegli le 53 % obič ajne osonč enosti. Povpreč na oktobrska temperatura je bila blizu dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili v mejah ±1 °C. Po nižinah je bil odklon pozitiven, v gorah pa negativen. Padavine so bile najobilnejše v več jem delu Posoč ja in Julijcev ter v Beli krajini, ponekod je padlo do 330 mm. Najmanj padavin, in sicer med 130 in 180 mm, je bilo v pasu od Obale prek osrednje Slovenije do Koroške in severovzhodne Slovenije. Več ina padavin je bila zbrana v drugi tretjini meseca. Dol- goletno povpreč je padavin je bilo povsod preseženo, več ina zahodne polovice Slovenije je zabeležila presežek do 50 % dolgoletnega povpreč ja, le v Biljah, Godnjah in Lescah je odklon presegel 50 %. Največ ji presežek so imeli na območ ju od Bele krajine vzdolž meje s Hrvaško vse do Prekmurja, padavin je bilo več kot dvakrat toliko kot v dolgoletnem povpreč ju. Visoko v gorah je bila več ino meseca pri- sotna snežna odeja, na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla 30 cm. Sonč nega vremena je primanjkovalo. Še najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bili v Slovenskem Pri- morju, na Krasu in Goriškem, kjer so presegli 80 % obič ajne osonč enosti. V več jem delu Slovenije so imeli od 65 do 80 % obič ajnega sonč nega vremena. Med 50 in 65 % dolgoletnega povpreč ja so zabeležili na severozahodu Slovenije, v Beli krajini, na Koč evskem, v več jem delu Dolenjske in na jugu Štajerske. V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 32 November je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, najbolj v visokogorju. Velika več ina ozemlja je bila od 1 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju; na Obali, v Biljah in Koč evju pa odklon ni dosegel 1 °C. Povsod je bilo vsaj za č etrtino več sonč nega vremena kot obič ajno, v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil presežek najmanjši na zahodu države, kjer odklon ni presegel 50 %. Največ ji presežek je bil v Ljubljanski kotlini in delu Dolenjske, kjer je sonce sijalo vsaj dvakrat toliko č asa kot obič ajno. Padavine so bile v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem skromne. Več ina padavin je padla v zadnji tretjini meseca. Največ jih je bilo v delu Notranjske, kjer so presegli 80 mm. Na več ini ozemlja je padlo od 20 do 60 mm. Najbolj skromne so bile padavine na Goriškem, v zahodnem delu Zgornjega Posoč ja in na severovzhodu države, kjer niso dosegli 20 mm. Nikjer niso dosegli niti treh petin dolgoletnega povpreč ja. Manj kot desetino so namerili v Velikih Dolencih, Kobaridu, Soč i in Logu pod Mangartom. Le malo več ji delež, do petine dolgoletnega povpreč ja, so zabeležili v Murski Soboti, Biljah, Rateč ah in Kneških Ravnah. Ob ohladitvi s padavina- mi v zač etku zadnje tretjine meseca je sneženje v več jem delu notranjosti seglo do nižin, a je snežna odeja kmalu skopnela. SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka jeseni 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, autumn 2015 September se je povsod zač el z nadpovpreč no visoko temperaturo zraka, vendar se je že kmalu obč utno ohladilo. V gorah so bile jeseni 4 izrazite ohladitve, najbolj je izstopalo nadpovpreč no toplo obdobje v zadnji tretjini oktobra in prvih dveh tretjinah novembra. V nižinskem svetu so bile ohladitve kratkotrajnejše, izstopalo je obč utno nadpovpreč no toplo obdobje sredi septembra. Po nižinah se je -9 -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 povpreč na dnevna temperatura v zač etku novembra za par dni spustila pod dolgoletno povpreč je, nato pa je bilo tudi po nižinah obč utno topleje vse do konca druge tretjine novembra. Povpreč na temperatura je bila nad obič ajnimi vrednostmi. Več inoma je bil odklon med 1 in 2 °C, na severozahodu, Goriškem in Koč evskem ni presegel 1 °C. Slika 2. Odklon povpreč ne temperature zraka je- seni 2015 od povpreč ja 1961- 1990 Figure 2. Mean air temperature anomaly, au- tumn 2015 Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature je bil po vsej državi pozitiven, več inoma je presegel 1 °C, manjši je bil le v Koč evju (0,3 °C) in na Kredarici (0,9 °C). Največ ji odklon je dosegel 2 °C v Murski Soboti in Godnjah. Tudi popoldnevi so bili povsod toplejši kot obič ajno, najmanjši odklon je bil v Biljah in na Kredarici (0,4 °C), v Portorožu so dolgoletno povpreč je presegli za 0,7 °C, v Rateč ah in Lescah za 0,9 °C. Drugod je odklon presegel 1 °C, največ ji je bil v Murski Soboti z 1,9 °C. Slika 3. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature v °C jeseni 2015 od povpreč ja obdobja 1961- 1990 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2015 Slika 4. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperatu- re v °C jeseni 2015 od povpreč ja obdobja 1961- 1990 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anoma- ly in autumn 2015 Jeseni 2015 je bilo največ padavin v delu Posoč ja in Julijcev, kjer so padavine presegle 650 mm, na manjšem delu pa celo 800 mm. Najmanj padavin je padlo na jugozahodu države, v Ljubljani in na severovzhodu države. Dolgoletno povpreč je padavin je bilo preseženo na severozahodu Slovenije in vzhodni polovici države. Za več kot petino so dolgoletno povpreč je presegli v Beli krajini in na Gorjancih. V Č rnomlju je presežek znašal 30 %, v Novem mestu 19 %, v Murski Soboti 18 %, na Lisci 17 % in v Soč i 15 %. Med območ ja z največ jim zaostankom za dolgoletnim povpreč jem spadajo Slovensko Primorje, del Notranjske ter območ je Tolmina, v teh krajih so dosegli od 60 do 80 % dolgoletnega povpreč ja. V Postojni so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali za 33 %, v Kneških Ravnah za 25 %, na letališč u v Portorožu za 0°C 1°C -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Sl. Gradec Murska S. -1.0 0.0 1.0 2.0 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Sl. Gradec Murska S. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 24 %. V Koč evju je bil zaostanek 17 %, na Zgornjem Jezerskem 13 %, v Kobaridu in Godnjah 12 %, v Ljubljani 11 %. Slika 5. Prikaz porazdelitve padavin, jesen 2015 Figure 5. Precipitation amount, autumn 2015 Slika 6. Višina padavin jeseni 2015 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1961- 1990 Figure 6. Precipitation amount in autumn 2015 compared with 1961- 1990 normals Slika 7. Padavine jeseni 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 7. Precipitation in autumn 2015 compared to the 1961- 1990 normals Jeseni 2015 so za dolgoletnim povpreč jem trajanja sonč nega vremena najbolj zaostajali v visokogorju. Na Kredarici so za obič ajno osonč enostjo zaostajali za 22 %, v Rateč ah za 11 %, v Slovenj Gradcu za desetino, na Lisci za 8 % in v Novem mestu za 5 %. Dolgoletno povpreč je so presegli z izjemo Obale na jugozahodu države, v Vipavski dolini in v osrednji Sloveniji ter ponekod na Štajerskem. V Ljubljani je bilo 12 % več sonč nega vremena kot obič ajno, v Postojni 8 %, v Biljah 5 %, na Sv. Florjani 3 %. V 200 mm 350 mm 500 mm 650 mm 800 mm 60% 80% 100% 120% 60% 80% 100% 120% 140% Log pod Mangr. Soč a Kobarid Kneške Ravne Lesce Kredarica Rateč e Kam. Bistrica Zg. Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Lisca Novo mesto Č rnomelj Celje Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lendava Veliki Dolenjci Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Mariboru in Celju je bil presežek komaj omembe vreden. Slika 8. Sonč no obsevanje jeseni 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 8. Bright sunshine duration in autumn 2015 compared to the 1961- 1990 normals Slika 9. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 Figure 9. Bright sunshine duration in autumn 2015 com- pared with 1961- 1990 normals Na sliki 10 je prikazana povpreč na jesenska temperatura v Ljubljani. V zadnjih desetletjih je opazno narašč anje povpreč ne jesenske temperature. Seveda pa je potrebno upoštevati, da k narašč ajoč emu trendu temperature v Ljubljani prispeva tudi širjenje mesta. V jeseni 2015 je bila povpreč na temperatura zraka 11,4 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Slika 10. Povpreč na jesenska temperatura zraka v Ljubljani Figure 10. Mean autumn air temperature in Ljubljana Najvišjo povpreč no temperaturo doslej so v prestolnici zabeležili leta 2006, ko je znašala 13,3 °C, le za desetinko hladneje je bilo v letu 1926. Jeseni 2014 je bilo povpreč je 12,9 °C, jeseni 2000 in 2012 pa 12,5 °C. Najhladnejša jesen je bila leta 1912, ko je bila povpreč na temperatura le 6,5 °C. Seveda se je v obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih temeljito spremenila, najbolj v zadnjih dveh letih. V Ljubljani je bilo 7 hladnih dni, po en tak dan je bil v jesenih 2012 in 2014, po dva dneva sta bila hladna v jesenih 1958, 1960, 1964 in 1994. Največ hladnih dni, in sicer 27, je bilo jeseni 1973, dan manj jeseni 1988, jeseni 1971 pa 23. V prestolnici je jeseni 2015 padlo 340 mm, kar je 89 % dolgoletnega povpreč ja. Najmanj padavin je bilo jeseni 2006 (185 mm), največ pa leta 1992, ko so namerili 728 mm, jeseni 1960 je padlo 720 mm in jeseni 2010 717 mm. Sonce je sijalo 375 ur, kar je 12 % nad dolgoletnim povpreč jem; najbolj sonč na je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, ko je bilo sonč nih le 228 ur. 70% 80% 90% 100% 110% 120% Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Ljubljana Novo mesto Celje Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lisca Šmarata Sv. Florjan Lavrovec 70% 85% 100% 13.2°C (1926) 13.3°C (2006) 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 temperatura (ºC) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 Slika 11. Število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C jeseni od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 11. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961- 1990 normal Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 12. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961- 1990 normal Slika 13. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961- 1990 normal V Murski Soboti je bila povpreč na temperatura 11,0 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem. V preteklosti je bila jesen že nekajkrat toplejša. Od sredine minulega stoletja je bila najtoplejša jesen 2014 s povpreč no temperaturo 12,3 °C, jeseni 2000 je bila povpreč na temperatura 12,0 °C, v jesenih 2006 in 2012 pa 11,7 °C. Najhladnejša je bila jesen 1978 s povpreč no temperaturo 7,5 °C. Jeseni 2015 je bilo 14 hladnih dni, najmanj jih je bilo jeseni 2014 (le en), največ pa v letih 1965 in 1983 (34). Toplih dni je bilo 8. Slika 14. Povpreč na jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 14. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961- 1990 normal Slika 15. Število hladnih jesenskih dni od leta 1951 dal- je in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 15. Number of days with minimum air tem- perature bellow 0 °C and the 1961- 1990 normal Sonce je v Murski soboti jeseni 2015 sijalo 344 ur, kar je 89 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč na je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Padlo 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 200 400 600 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 trajanje (ure) LJUBLJANA 0 250 500 750 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 padavine (mm) LJUBLJANA 7 8 9 10 11 12 13 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 je 244 mm dežja, kar predstavlja 118 % dolgoletnega povpreč ja. Največ padavin je bilo jeseni 2014 (400 mm), pred tem je bila najbolj deževna jesen 1998 (361 mm), najmanj padavin je bilo jeseni leta 1959 (76 mm). Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 16. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961- 1990 normal Slika 17. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 17. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961- 1990 normal Slika 18. Povpreč na jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 18. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1961- 1990 normal Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1957 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 19. Bright sunshine duration in autumn from 1957 on and the 1961- 1990 normal Na Kredarici je bila povpreč na temperatura 0,9 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem in v mejah obič ajne spremenljivosti. Najtopleje je bilo jeseni 2006, ko je povpreč na temperatura znašala 3,1 °C, jeseni 2011 je bila povpreč na temperatura 2,2 °C, jeseni 1967 pa 2,1 °C. Najhladnejša jesen je bila leta 1974, ko je bilo v povpreč ju le −2,9 °C, jeseni 1972 je bilo povpreč je −2,1 °C. Sonce je sijalo 322 ur, kar je 78 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj sonč na jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1960 (243 ur). Padlo je 664 mm padavin, kar je 114 % dolgoletnega povpreč ja in povsem v mejah obič ajne spremenljivosti. Najbolj namoč ena jesen je bila leta 2000 (1272 mm), najmanj pa leta 1977 (196 mm). Zabeležili so 34 dni s padavinami vsaj 1 mm. Najmanj takih dni so zabeležili leta 2011 (17), največ pa jeseni 1960, kar 58. Na Kredarici so jeseni 2015 zabeležili do 50 cm snega; najbolj skromna je bila s snežno odejo jesen 2006 (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). Bilo je 43 dni s snežno odejo. 0 200 400 600 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 trajanje (ure) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 1951 1956 1961 1966 1971 19761981 1986 19911996 2001 20062011 padavine (mm ) MURSKA SOBOTA -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura (ºC) KREDARICA 0 200 400 600 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 trajanje (ure) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 Slika 20. Višina padavin jeseni v letih od 1956 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 20. Precipitation in autumn and the 1961- 1990 normal Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm jeseni od leta 1956 dalje in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm and the 1961- 1990 normal V Rateč ah je debelina snežne odeje dosegla 12 cm, tla je sneg prekrival 8 dni. Največ snega je bilo jeseni leta 2005 (103 cm), največ dni z jesensko snežno odejo pa leta 1980 (33 dni). V Koč evju je višina snežne odeje znašala 16 cm, sneg pa so beležili 7 dni, v Novem mestu je snežna odeja, ki je dosegla 13 cm, obležala 3 dni. V Ljubljani je bila snežna odeja debela 2 cm, kar je 2 cm manj od povpreč ja, obležala pa je 2 dni. Najdebelejša je bila jeseni snežna odeja leta 2005 in 1966 (obakrat 37 cm), največ dni s snežno odejo pa je bilo leta 1980, ko so jih zabeležili 19. Slika 22. Povpreč na jesenska tem- peratura od leta 1951 dalje in pov- preč je obdobja 1961- 1990 Figure 22. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961- 1990 normal Slika 23. Jesenske padavine in trajanje sonč nega obsevanja ter povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 23. Precipitation and sunshine duration in autumn and the 1961- 1990 normal Na Obali je bila povpreč na temperatura 14,2 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povpreč je, najtoplejša je bila jesen leta 2012, ko je bila povpreč na temperatura 15,5 °C, jeseni 2014 je bilo povpreč je 15,4 °C, topli sta bili tudi jeseni v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa je bila jesen 1952 z 10,9 °C. 0 500 1000 1500 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 padavine (mm) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1954 1959 19641969 1974 19791984 19891994 1999 20042009 2014 število dni KREDARICA 10 11 12 13 14 15 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura (ºC) PORTOROŽ 0 250 500 750 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 padavine (mm) PORTOROŽ 0 200 400 600 800 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 trajanje (ure) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 Sonce je sijalo 490 ur, kar je 99 % dolgoletnega povpreč ja. Največ sonca je bilo jeseni 1978, ko so našteli 646 ur, podobno sonč na je bila tudi jesen 2011 s 644 urami sonč nega vremena, najbolj siva pa je bila jesen 1960 (366 ur). Bilo je 228 mm padavin, kar je 76 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj namoč ena je bila jesen 2000 s 628 mm, najbolj suha pa leta 2006 z 90 mm. Slika 24. Jesenska paša ovac (foto: Tanja Cegnar) Figure 24. Autumn grazing (Photo: Tanja Cegnar) Ob koncu septembra in v zač etku oktobra je bil zrač ni tlak izrazito nad dolgoletnim povpreč jem. Drugo krajše a izrazitejše obdobje visokega zrač nega tlaka je bilo konec oktobra in v zač etku novembra. 1. novembra je bila z 1001,7 mb dosežena najvišja vrednost v jeseni 2015. Novembra je se zrač ni tlak spustil najnižje v jeseni 2015, 21. novembra je bilo dnevno povpreč je le 960,5 mb. Na spodnji sliki prikazane vrednosti niso prerač unane na nivo morske gladine in so zato nižje od vrednosti, ki jih objavljamo v medijih. SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 25. Zrač ni tlak jeseni 2015 (svetla č rta) in povpreč je obdobja 1961–1990 (temna č rta) Figure 25. Air pressure in autumn 2015 (light line) and average of the period 1961–1990 (dark line) 960 965 970 975 980 985 990 995 1000 1005 zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 Preglednica 1. Meteorološki podatki, jesen 2015 Table 1. Meteorological data, autumn 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 9,3 0,9 15,1 5,2 29,8 −7,2 14 3 834 432 5,8 29 17 493 111 27 2 0 6 11 Kredarica 2514 0,9 0,6 3,4 −1,4 14,1 −14,4 51 0 1743 322 78 6,2 34 15 664 114 34 7 54 43 50 751,2 4,9 Rateč e–Planica 864 7,2 0,9 13,6 2,8 27,7 −8,6 22 1 1109 365 86 5,4 32 24 507 108 24 5 6 8 12 920,9 8,8 Bilje pri N. Gorici 55 13,1 0,9 19,1 8,6 30,7 −4,8 6 12 486 492 105 5,3 24 18 441 102 26 8 10 0 0 1011,2 11,8 Letališč e Portorož 2 14,2 1,0 19,4 10,0 32,2 −3,0 4 13 407 490 99 5,2 21 23 228 76 21 10 7 0 0 1017,3 12,3 Godnje 295 12,5 1,4 18,1 8,6 30,0 −3,5 4 10 496 507 5,1 23 25 368 88 24 2 2 0 0 Postojna 533 10,4 1,2 15,7 6,2 28,7 −6,2 13 4 713 454 108 6,0 31 17 309 67 28 7 8 1 7 Koč evje 468 9,5 0,5 16,0 4,7 31,0 −5,6 23 7 835 6,9 42 6 372 84 28 2 23 7 16 Ljubljana 299 11,4 1,3 16,3 7,8 31,6 −1,5 7 7 621 375 112 6,6 31 5 340 89 23 6 28 2 2 984,1 11,4 Bizeljsko 170 11,4 1,3 17,1 7,0 32,7 −3,5 6 9 621 6,3 33 13 328 112 22 3 32 0 0 Novo mesto 220 11,5 1,7 16,8 7,4 33,1 −2,2 7 9 641 360 95 6,7 37 12 378 119 23 3 25 3 13 993,1 11,4 Č rnomelj 196 11,8 1,4 17,5 6,9 32,6 −4,0 6 10 578 6,3 40 15 467 130 27 3 13 3 12 Celje 240 10,4 1,0 16,8 5,7 31,4 −4,1 14 8 735 382 101 6,7 36 9 333 111 24 4 12 3 4 990,5 11,1 Maribor 275 11,3 1,4 17,0 7,4 33,5 −3,2 6 8 617 397 101 6,9 38 7 304 109 21 2 1 0 0 Slovenj Gradec 452 9,4 1,1 15,7 5,2 31,6 −5,6 16 5 862 349 90 6,9 36 5 334 104 22 2 27 1 2 Murska Sobota 188 11,0 1,6 16,9 6,6 33,1 −3,5 14 8 650 344 89 6,2 30 10 244 118 22 0 20 0 0 997,0 11,0 Veliko Dolenci 308 11,3 1,7 16,1 7,3 32,5 −5,6 9 6 608 6,1 25 12 214 108 19 0 3 0 0 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Novo mesto Maribor Kredarica Murska Sobota Portorož – letališč e Bilje Slika 26. Vetrovne rože, jesen 2015 Figure 26. Wind roses, autumn 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER -15 -10 -5 0 5 10 15 temperatura (ºC) KREDARICA -5 0 5 10 15 20 25 30 35 temperatura (ºC) BILJE -5 0 5 10 15 20 25 30 35 1.9.2015 1.10.2015 1.11.2015 temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 27. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dnevna (rdeč a) temperatura v jeseni 2015 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1961–1990 (debela č rta) Figure 27. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2015 (thin line) and average of the period 1961–1990 (thick line) SUMMARY The mean air temperature in autumn 2015 was above the 1961–1990 normals. The anomaly was mostly between 1 and 2 °C. The most abundant precipitation, more than 650 mm, was reported in part of Posoč je and Julian Alps. Slightly more the one half of Slovenia reported precipitation above the normals. On Kredarica 50 cm of snow were registered; snow persisted for 43 days. At the beginning of the last third of November it was snowing also in most of the lowlands. No snow cover was observed in Bilje, Portorož, Godnje, Bizeljsko, Maribor, and Murska Sobota. With the exception of the Coast bright sunshine duration exceeded the long−term average in southwest of Slovenia, in Vipavska dolina, central Slovenia, and some parts of Štajerska. The most significant negative anomaly was registered in the mountains. -5 0 5 10 15 20 25 30 35 temperatura (ºC) LJUBLJANA