Džuagla. Roman iz afriških pragozdo7o ^-sgleiki spisal E. R. Burroughs. — jPreved«l Paalas. 20 Pa vsega tega ni našel —. Našel je borno, neznatiio v*s in »hiše« r njej š« iako prostorne niso bile k*koj njegora koča aunaj »a ebrežju —. . In videl je, da so ti Ijudje kudobnejši nego njegori iivalski tovariši, da so krToločnejši nego Stbort, 1»vinja, ali pa šita, kopard. V Treanovi duši je gineTtlo spoštOTanje do lastaega plemena —. Črnci so vlekli ujetaika h kolu sredi Tasi, prar pred j^fbougovo kočo. Tam so ga priyezali ter začeli davji ples krog njega, vihteli nože, mahali s sulicami, kričali in Triskali. Vsak hip je pričakoval Trzan, da planejo nanj in ga živega pojedo. Živali niso žrl« svojib zrteT živih, prej so jih ubile —. Huje in huje je divjal ples, Tedno ožji je bil krog, ki je obdajal ubogega ujetnika. Sulict je prilcte'a od¦ekod in se zabodla ujelniku v roko. Scdaj začnejo, je zasodil Trzan. Imenitna mUt\ mu je šinila t glavo. Trzan ni bil ki/voločcn. Lbil je žiyal, kadar je poireboval brano in kadar je branil svoje življenje. Taka ge bila postava džungle. Tile črnci, ljudje so bili kakor on sam, pa so se pripravljali, da počasi umorijo svojega ¦jetnika, da ga mučijo do smrti. Gnjev mu je polnil dušo. Hujši so bili ko žival —! In jezen je bil. V džungli vladajo železtie postare in te *o prfrpovedovalc mučenje. ^ Čutil je, da ni prav, kar počenjajo tile ljudje. Ujezilo ga je, prekrižal jim bo njihove načrle —. * Pa še nekaj drugega se je zgcnilo y njegorem srcu. Ujetnik je bil človek njegotega plemena in rodu. Zasmilil se mu je. Sereda se Trzan še ni zaredal tega svojega notega čuvstTa. Pri živalib čuster ni našel, ker jih nimajo. Zaredal se je le, da je ujetnik človek, njegovega rodu in naj si je bilo kakorkoli, rešil ga bo. Tako je zahteval njegoT notranji glas. Tema se je med lem storila. Meseca ni bilo, 1« št<vilni ognji so osvetljevali divjaški priaor. Gibčno je skočil na tla. Ulice med kočami so bile prazne, vsa y«s j« bila zbrana krog ujetnika. Splazil se je bliže. Za kočo, ki je bila komaj par korakov oddaljena od ujetnika in divjaške družbc, tam je obstal. Ujetnik je bil s hrbtom1 obrnjen proti njemu, roke je imel privezane zadaj h kolu. Čisto ozčk je bil krog podivjanih črncev. Sulice so se dTigale, noži so grozili, krvoločnost je prikiperala do roba —. In tedaj je zarjovcl izzivajoči, grozni bojni krik gorile, trdo za hrbtom divji drhali, kri-k, ki od njega radrhti džungla in umolkne, ki se ga uštraši celo pogiimna Sabora, levinja, in tudi slon Tantor se rajši pobere s poli, ko pa da bi se srečal z groznim, strašnim nasprotnikom —. Kakor okamenel je obstal zbor divjakor. Kri jim je zledenela od groze in strahu, grobni moLk jib je objel. • Poenali so krik. Poznali so strašno žival, ki st n»]joveduje s takim bojnim krikom. Vedeli so, da pomeni srari —. Gorila na vasi —! Komaj par korakor _a njimi —! Oči so buljile v noč-, zdaj pa zdaj so pričakovali da se bo prikazala iz temne sencc koč strahovita, orjaška jjošast, »divji mož« —. Nekdo je kriknil. Menda s« j« ageaila seaca v svitu plapolajočcga ognja. Groza je šinila črncem v kosti in mišice, planili so» drug črez drugegaso skakali, drug drugega so prevračali, kdor je padel, tega so pomandrali v tla, tsc je bežalo, bežalo —. Živt duše ni bilo več blizu, ys» st j« po-> skrilo po kočah, za plotom, y nočni temi —. Izza najbližje koče pa se je pripkzil Trza«. Za kolom je obstal. Enkrat dvakrat je potegnil z ostrim nožem, ujetniku so omahnile roke, tudi sam je bil ves trd od groze in strahu. Pa krepke roke so ga pograbile, y par dolgik skokih je bil Trzan z njim zunaj vasi. Tam ga jc postavil na tla in mu v hreščečih glasovih Kršakovega rodu in s krilečimi rokami dopovedoval, naj zbeži. Osvobojeni črnec, še ves prestrašen in zavzet, je kmalu razumel. Še enlirat jc*ačuden pogledal po vitki mišičasti postavi, ki je stala pred njim v rahlem belem svitu, skočil je gozd ter izginil. Pač nisla slutila, ne on nc Trzan, da se bodeta še kdaj srečala v življenju in kako čudno in tesno da bo zapletla usoda pola njunega življenja —. Hudomušen smehljaj je igral Trzanu na mladem licu, ko je pobiral puščice in jili povezoval v snop. Ni imel mnogo zabave y svoji džungli, toda danes se je izvrstno zabaval —. Sunil je z nogo kolel in se zavihtel v veje. — ^ Tisto noč je spal v vrfiovih džungelskega velikana nedaleč od vasi. Zgodaj y jutru je bil že na poti domor. Gladen je bil, pa druga ni našel ko jagode in pest drevesnih sadežey. To je bilo premalo zanj, ki se je poslednje čase nayadil, da je použil ysak dan svoj kos •vežega _aesa. Zato se je zelo razreselil, ko je ieza jp-m«, s katerega je pravkar obiral sočen, grozdu podoben sad, pa zagledal Saboro komaj par korakoy pred seboj. To bo užitek —! Zlobno so se zableščale Saborine rumene mačje oči, hrapayi rdeči jezik je oblizoval režaste ustnice, čisto k telesu je krčila mogočne šake, trdo ob tleh se je plazil njen trebuh, rep ji je srdito pozamahnil. pripravljala se je na skok. Niti na misel ni prišlo Trzanu, da bi pobegnil. Vsakdo drug bi bil skočil y najbližnje drevo, Trzanu so se iskrile oči, nevaronst in boj, to je bilo zanj življenje —. Ročno je snel lok z ramen in položil puščico na ¦tctivo. Sabora je planila in strupena strela jo je zadela sredi skoka. Pa ko je mogočna mačka džungle v dobro pomerjencm skoku dosegla prostor, kjer je videla stati nasprotnika, tal rat Trzana že ni bilo več tam —. Komaj pa je puščica zapustila tetivo, že je bliskovito naglo skočil na stran ter položil drugo puščico. In ko je žival prišla do tal, se ji je strupcna ost že zapičila globoko med rebr«. Besno je zarjovcla Sabora, s« obrnila k uapadaku in vnovič planila v skok. Tretja puščica jo je ztdela y oko. P« prev«č blizu I« bil Trean* ni se ji utegnil yež Ltojnili, pekopila ja je poi srojiui orjtškis- trMplaat. Parkrat ji je zabodel oslri nož y stran in mogočna žival se ni genila več. S težavo se je izkopal izpod iije, stopil na noge in s ponosom zrl na premagano soyražnico. In postavil ji je nogo za yrat, dvignil mlado glavo ter poslal y strmeči pragozd nnagoviti, izzivalni krLk Kršako?ega rodu. Grozeče je odnieyal strašni klic po lesovju, džungla je umolknila, ptiči so nemi sfrfotali, živali so Obstale na poti za svojim plenom in se umaknile y goščavo, kajti noben prebivalec džungle se ni rad srečal s str*šnim gospodarjem pragozda. Ob tistem času po ja y klubu svojih znancey y daljnem Londonu govoril dolg govor Trzanov stric, lord Greystoke, dedič jpremoženja, ki je bilo pravzaprav Trzanovo, in nihče se ni tresel pred njegovim slabotnim, nežnim glasom —. Trzan se je lotil svojega posla. Saborino meso je bilo trdo in žilavo celo zanj, ki je bil vsega vajen, pa glad ima oslre zobe in Trzan je bil gladen. Najedel se je do silega. Pa še druge namene je imel s Saboro. Tako dolgo si :e že želel n-jenega gladkega, rumenega kožuha. Oblečen je hotel biti, kakor so bili oblečeni ljudje, podoben jim je hotel biti in že zdavnaj si je izbral v ta namen Saborin kožuh. Danes si bo izpoLn.il željo. Ročno ji je slekel gladko, lepo bleko. Vajcn je bil takega dela, že marsikatero žival je djal iz kože. Zložil si je kožuh na rame, zlezel v gosto yejeyjc in lunalu trdmo zaspai. Utrudil se je, sit jc kil, ipal j« tm ibaa. i» ys» *»i do «iru<_;ega poldn«y«. Spet je poiskal Saborino truplo, pa žal, koščeka mesa ni bilo več na njej, drugi gladni gostje džungle so jo brali do kosti. Poiskal si je drug plen in kmalu zalotil mlado antilopo. Še preden je vedela, da je sovražnik blizu, ji je že tičala ostra puščica v tilniku. Tako naglo je deloval strup puščice, da ;^ že po par skokih padla mrtva med grmovjc. Spe* je Trzan bo^gato obedoval. Pa topot ni šel spal, domoy se mu je mudilo. Kmalu je našel Kršakovo čredo. Z glasnim krikom jih je zvabil skupaj, od vseh strani so prihiteli ter ga obsuli in ves ponosen jim je razkazoval svoj plen, Saborin kožuh. V nemem začudenju in s plaho grozo so ga gledali. Ogrnil si ga je črez ramena, njegova visoka, mišičasta posiava — štel je tislikrat skoraj dvajset let — je izgledala še večja v rumenem, kosmatem kožuhu strahotne živali. Začudeni vzkliki so se oglašali. Belokoži tujec je bil zares nekaj poscbncga, nenavadnega —! Ubil je leyinjo Saboro —. Tega še noben gorila Kršakovega rodu ni storil. Vsak se je rad izognil strašni, mogočni nasprotniti. In belokožec jo je ubil —! Slekcl ji je celo kožuh —! Da, yelik Io^ec, nepremagljiy juriak je bil! Vse ga je občudovalo. Edini stari Kršak, poglavar syojega rodu, j€ samotno čepel y trayi ter kuhal jezo in sovraštyo. Srdito so se nu bleščtle male knraye oči, ljubosum«n je bit, Mnl m jc m sy*j n|l*ul, z* •vojo kraljeTsko čast. (Dalje prihodnjič).