PRISPEVEK K MIKROKLIMATOLOGIJI VRTAČ 
I N K R A Š K I H POLJ 
(s 16 podobami in 8 f o t o g r a f i j a m i v teks tu) 
A CONTRIBUTION TO THE MICROCLIMATOLOGY 
OF THE KARST DOLINAS AND POLJES 
(with 16 F igures a n d 8 Photos in Text) 
I V A N G A M S 
S P R E J E T O NA S E J I ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE 
SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 11. DECEMBRA 1970 
UVOD 
Kraške kotanje raznih obsegov, od vrtač do uval in kraških polj, 
in ne vzpetine, so značilnost izventropskega kraškega reliefa. Vsaka 
kotanja pa predstavlja klimatogeografsko enoto najnižjega reda in vse 
enote skupaj tvorijo glavnino kraške klime. Medtem ko obravnava 
klimo brezen in jam že obilna literatura, je klima kraških kotanj v kli-
matogeografiji slabo obdelano področje. Doslej so pozornost vzbujale 
predvsem tiste kraške vrtače in uvale, v katerih se javlja vegetacijski 
obrat kot posledica temperaturnega obrata. Neobdelano je področje 
talnih temperatur na krasiu kot posledica posebnih talnih pogojev, med 
katerimi izstopa velika kamnitost in manjša talna vlaga. 
V okviru te študije so bile izvedene nekatere sondne kratkotraj-
nejše meritve metereoloških elementov v tleh in prizemnem zraku, z 
namenom, da bi odprle vpogled v posebnosti klime kraških kotanj, 
vrtač, koleševk in kraških polj. Sele na osnovi teh sondnih meritev in 
rezultatov bo v bodoče mogoče zastaviti dolgotrajnejše in sistematič-
nejše meritve, ki jih more izvesti samo posebna meteorološka služba. 
Proučevani so bih predvsem tisti klimatski pogoji, ki vplivajo na 
vegetacijo. Zato so bile v ospredju meritve talnih temperatur in tem-
peratur zraka v prizemni plasti, oboje večidel v vegetacijski dobi. 
Raziskavo je financirala Komisija za znanstveno raziskovalno delo 
pri Filozofski fakulteti, za kar se ji zahvaljujem. 
TALNE TEMPERATURE V KRAŠKIH KOTANJAH 
A. Vpliv teksture na zemeljske temperature 
Čeprav se elementi, ki določujejo talne temperature, krajevno in ča-
sovno hitro spreminjajo ( G e i g e r , 1966, 142—145), je mogoče izdvojiti 
na krasu predvsem dva tipa tal, kamnita ah gruščnata (tla, k je r sega 
kamenje do površja ali gleda na površje, ter debelejša ilovnata in 
glinasta tla. V kraških depresijah se navadno javlja prvi tip na pobočjih, 
drugi pa v dnu. 
Da so med nj ima razlike v talni temperaturi, vedo l judje na krasu, 
ki govorijo o toplih kamnitih in o težkih hladnih tleh. Neenake talne 
temperature se odražajo tudi v gozdnih združbah. Na kamnitem pol-
golem Primorskem krasu vlada termofiilna združba črni gaber z ojstrioo 
(Seslerieto autumnalis — Ostryetum carpinifoliae Horvat), na jerini pa 
otoki mezofilnih in higrofilnih ter acidofilnih rastlinskih elementov 
submediteranskega gozda domačega kostanja in gradnia — Castaneeto 
Quercetum sessiliflorae sub. mediterraneum. Pravzaprav zadnja združba 
ni navezana saino na jerino, kot navaja W r a b e r (1954, št. 9), temveč 
tudi na ostala debela ilovnato-glinasta tla, ki so lahko izven depresij, 
največkrat pa so na njihovem dnu. Tu beli gaber nakazuje prehod 
v submediteranski gozd gradna in belega gabra. 
Da bi osvetlili razlike v talni temperaturi teh dveh talnih tipov, 
so bile na Babnem polju pr i tamkajšnj i redni vremenski postaji zastav-
ljene dopolnilne meritve v času jesenske in zimske ohladitve ter spo-
mladanske otoplitve. Za prvi tip so bili postavljeni talni termometri pod 
vremensko hišico, ki stoji na grbini, porasli s travo. Ilovica je zelo 
neenakomerno debela, od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov med 
skalami. Termometer v globini 30 cm je tičal v ilovici med skalnimi 
bloki. 
Za drugi tip tal so bili stavljeni termometri v bližnjo, kakih 10 m 
oddaljeno in 2—3 m nižjo vrtačasto dno ob postaji. Tam je zemlja glo-
boka nad pol metra. Vrtaiča je n a sever odprta in le vrtna ograja neko-
liko zavira zračno cirkulacijo. Okoli vrtače je na pobočju delno z grmov-
jem zaraščen pašnik, v dnu pa travnik. S pipetna analizo je bila ugo-
tovljena naslednja tekstura ital (v °/o): 
grobi pesek 
(2—0,2 mm) 
drobni pesek 
(0,2—0,02) 
mel 
(0,02—0,002) 
glina 
(pod 0,002 mm; 
P r i v r emensk i hišici, 
iz globin —5 do —20 cm 2,43 33,37 47,3 16,9 
D n o v r t a č e : 
g l o b . 5—20 c m 0,49 43,31 51,0 5,2 
g l o b . — 3 0 c m 2,32 28,48 56,5 12,7 
Po pripovedovanju domačinov so nekoč dno vrtače obdelovali. Zato 
si lahko teksturne razlike v dnu vrtače v raznih globinah peščene ilovice 
razlagamo z lessiviranjem, to je mehaničnim spiranjem glinenih delcev. 
Zato sta tekslturi pri vremenski hišici in v vrtači v globini — 30 cm po-
dobni. 
Na obeh imenovanih mestih so bile terminsko merjene temperature 
v globinah 5 in 30 cm. Redne meritve dnevnih minimalnih (točnje noč-
nih minimalnih) temperatur 2 cm nad tlemi pod vremensko hišico je 
opazovalka dopolnila še z meritvami minimov v dnu vrtače. Ostali po-
datki, ki jih prikazujejo podobe št. 1, 2 in 3, so povzeti po dnevnikih 
postaje Babno polje v arhivu HMZ v Ljubljani. 
UJ a: =) I— < 
Cč. UJ 
0-
< cc 13 h-< 
a: 
UJ CL Z 
BABNO POLJE XI. 1968 
TEMPERATURE TAL IN MIKROTEMPERATURE 
GROUND AND MICROTEMPERATURES 
- 2 
roD. 
F10. 
TALNE TEMP -30cm GRUŠČ NA TA 
ILOVICA 
GROUND TEMPERATURES 
. - » c m RUBBLE LOAM 
' .TALNE TEMP —30cm 
/ OLINASTA ILbviCA 
" GROUND TEMPf-30cm CLAY LOAM 
TALNE TEMPERATURE 
-Sem GRUŠČNATA ILOVICA 
GROUND TEMI® -5cm RUBBLE LOAM 
/ T A L N E TEMPERATURE 
\ —5cm GLINASTA ILOVICA 
GROUND TEMP, -5cm CLAY LOAM 
SREDNJE DNEVNE TEMP •200cm 
MEAN DAILY AIR TEMP+200cm 
SNEŽNA ODEJA 
SNOW COVER 
PADAVINE 
PRECIPITATIONS 
DNEVNI MINIMI 2cm NAD 
GRUŠČ NATO llbVICO 
DAILY MINIMA ,'2cm ABOVE 
RUBBLE LOAM 
DNEVNI MINIMI, 2cm NAD 
GLINASTO ILOVICO 
\ DAILY MINIMA, 2cm ABOVE 
CLAY LOAM . . 
Na začetku novembra 1968 (glej pod. 1.), zlasti še po hladnem dežju 
4. novembra, so bile talne temperature v obeh talnih tipih in obeh glo-
binah dokaj izenačene. V naslednji dobi brez večjih padavin in s po-
stopno ohladitvijo ozračja pa se globoka ilovnata tla v vrtači hitreje 
ohlajajo. Razlike se počasi večajo do močnih padavin sredi meseca, ko 
jih je padlo 151 mm. Le-te gruščnata tla relativno' in absolutno bolj ohla-
dijo v obeh globinah, toda le za kratek čas. Še pod snežno odejo posta-
pejo sušnejša gruščnata tla kmalu spet toplejša. Ko skopni sneg, se 
večajo razlike in globoka ilovnata tla postanejo za okoli 2° hladnejša 
od grušenato ilovnatih. Iz podobe št. 1 je tudi opazno, da globoka ilov-
nata tla -bolj reagirajo na nočne minime kot suha tla, pri katerih je 
videti večjo konkordanco z zveznico srednjih dnevnih temperatur (izra-
čunano iz terminskih meritev). Pri jesenski in zgodnje zimski ohladitvi 
hladne padavine trenutno bolj znižajo temperature suhih grušanaitih tal. 
Očitno vpliva večja toplovodnost gruščnatih tal. 
Poprečki izmerjenih vrednosti so naslednji: 
Pli tva g ruščna ta t la Globoka i lovnata t la 
globina 7h 14h 21h 7h l i h 21h 
— 5 cm 5,25 5,62 5,25 4,24 4,47 4,18 
—30 cm 6,94 6,91 6,75 6,14 6,40 6,25 
Razl ika 1,69 1,29 1,50 1,90 1,93 2,07 
Plitva gruščnata itla so bila novembra toplejša od globokih za: 
7h 14h 21h 
— 5 cm 1,01 1,18 1,07 
—30 cm 0,80 0,51 0,45 
Po razmerah v času snežne odeje med 15. in 22. novembrom smemo 
trditi, da postane pod zimsko snežno odejo debela zemlja za nekaj več 
kot 2° hladnejša od gruščnate. Aprila 1969 (pod. št. 2) je našlo obnovljeno 
dodatno merjenje talnih temperatur globoka ilovnata tla na površini 
zmrznjena. Odtajala so se šele 8. IV. V prvi deikadi je bilo razmeroma 
toplo vreme brez večjih padavin. Gruščnata tla so bila tedaj v globini 
5 cm za okoli 2° toplejša, v globini 30 cm pa je znašala razlika ob 7h 1,7, 
ob 14h 3,3 in ob 21h 2,4°. Ker je bila globoka ilovica nekoliko hladnejša, 
je prerasla njena temperatura v globini — 5 cm tisto v globini — 30 cm 
3 
K 
14-
13 -
12 
11 -
10 
9 
6 
7 "i 
6 
5 
4 
3 
2 -
U 1 
o t > 
< 0 
š - 1 h • 
ne 2 
l i l 
- 3 
UJ 
— - 4 
-5 J 
BABNO POLJE TEMPERATURE V APRILU 1969 TEMPERATURES IN APRIL 1969 
/ v v V i 
\ / 
\ / 
> 9= 5 <-> 
50 c m 
40 s 
o 
30 z 
20 
10 
i 
o 
"T— 
mm 
I 
SREDNJE DNEVNE TEMPERATURE ZRAKA+200cm 
MEAN DAILY AIR TEMPERATURES, +200cm 
GRUŠČNATA IL0VICA.-5cm 
RUBBLE L 0 A M , - 5 c m 
GLINASTA ILOVICA.-30cm 
CLAY LOAM, -30cm 
GRUŠČNATA ILOVICA.-30cm 
RUBBLE LOAM, - 3 0 c m 
GLINASTA ILOVICA, - 5 c m 
CLAY LOAM, - 5 cm 
SNEŽNA O D E J A - SNOW COVER 
PADAVINE - PRECIPITATIONS 
10 11 12 13 H 15 16 17 18 19 20 21 22 23 2U 25 26 27 28 29 30 
že 6. aprila. Tak obrat je nastopil pri gruščnatih tleh dokončno šele 
13. aprila. Ohladitev in padavine, ki so nato prinesle enotedensko snežno 
odejo, so razlike med obema talnima tipoma zmanjšale na 1°, ker so se 
gruščnata tla ohladila za 2°, globoka ilovnata tla v vrtači pa za 1,5°. 
Po dežju (53 mm) med 22. in 23. aprilom nastopi močna otoplitev, kar 
odločilno sprevrže temperaturne razlike pri obeh talnih tipih. Sonce 
prične globoka ilovnata tla relativno in absolutno bolj ogrevati kot 
gruščnata in to se kmalu odraža tudi v globini — 30 cm. Debela ilovnata 
tla postanejo tudi tu toplejša kot gruščnata. Vzroke za spremembo 
moremo iskati v tem, da je dež prepojil globoka ilovnata tla, ki začnejo 
boljše prevajati toploto navzdol.1 Jeseni je hladen dež gruščnata tla rela-
tivno bolj ohladil, spomladi je topel dež v povezavi z močniim soncem 
obdobno boj ogrel vlažna globoka ilovnata tla. Gruščnata tla imajo 
jeseni in pozimi očitno boljši dovod toplote od spodaj, tudi iz skalnih 
razpok, in vrhnja skala se obdobno hitreje ogreva od zgoraj. 
Temperaturo 5°, ki je tako pomembna za vegetiranje, sta dosegla 
v globini 30 cm to leto oba talna tipa približno istočasno, kar pa do-
mnevno ni običajno. 
Poprečki za april so naslednji: 
Pli tva g ruščna ta t la 
7h 14h 2lh 7h 14h 21h 
— 5 cm 3,49 4,02 3,65 1,94 4,39 3,47 
—30 cm 3,29 4,05 4,34 2,30 2,58 2,41 
Razl ika 0,20 0,03 0,69 0,44 1,81 1,06 
Globoka i lovnata t la 
Plitva gruščnata tla so bila v aprilu toplejša (+ ) odnosno hladnejša 
(—) od globokih ilovnatih: 
7h I4h 21h 
v globini 5 c m + 1,55 — 0,37 + 0,18 
v globini 30 c m + 0,99 + 1,47 + 1,93 
Spet isti pojav: vlažnejša globoka tla se zaradi slabše toplovodnosti 
opoldne bolj segrejejo na površju kot gruščnata. 
1 Po nek ih m e r i t v a h znaša toplovodnost pr i zelo suh ih t leh 0,0004 do 
0,0008, p r i v lažnih pa 0,003 do 0,008 cal /cm/sek 0 C (M u n n , 1966, 34). 
- o o o o o o o o o o o 
e T i i i i—i—i—i—i—i—i 
Sele maja se začne hitro ogrevanje tal (pod. 3). Brezpadavinsko 
vreme na začetku meseca vzpostavi 25. aprila porušeno normalno raz-
merje med obema vrstama tal in nato se gruščnata tla znatno hitreje 
ogrevajo. Proti sredini meseca se spet vzpostavijo običajne razlike 
okoli 2° med toplejšimi gruščnatimi in hladnejšimi težjimi tlemi v vrteči. 
Hladen dež 20. maja je razmeroma bolj ohladil gruščnata tla in zmanjšal 
razlike, ki so se nato spet povečevale, tako da so se ob 14h pod meteoro-
loško postajo ogrela tla v globini 5 cm na okoli 15, v vrtači pa le na 12°. 
Poprečne temperature meseca maja 1969 so znašale: 
Gruščna ta t la Globoka i lovnata t la 
7h 14h j 21h 7h | 14h 21h 
— 5 c m 
— 30 c m 
11,02 
11,43 
15,03 
11,41 
13,22 
11,25 
11,45 
9,91 
12,47 
9,99 
11,50 
9,88 
R a z l i k e 0,41 3,62 1,97 1,54 2,48 1,72 
Gruščnata tla so bila toplejša (+) odn. hladnejša (—) od glolboikih 
ilovnatih v vrtači: 
7h 14h 21h 
— 5 c m — 0,43 + 2,53 + 1,62 
— 30 c m + 1,52 + 1,42 + 1,37 
Gruščnata tla so se opoldne na površini za 3,62° bolj ogrela kot 
v globini 30 cm, globoka ilovnata pa le za 2,48°. Ponoči pa so se prva 
na površini bolj ohladila. 
Babno polje ima 1559 mm letnih padavin (1950—1964), kar je blizu 
poprečka za notranjske kraške pokrajine. Zato smemo smatrati, da so 
globoka ilovnata tla dokaj često za okoli 2° hladnejša kot plitva grušč-
nata in s travo porasla tla. Na primorskem Krasu s sušnim poletjem pa 
so razlike v vegetacijski dobi najbrž večje. 
Dva cm nad tlemi merjeni nočni minimi so znašali nad gruščnatimi 
tlemi v novembru 1968 v poprečju — 0,17°, nad težkimi in hladnejšimi 
tlemi pa —1,88°. Toda tu je treba upoštevati tudi večjo eksponiranost 
grbine z gruščnatimi tlemi, njihovo večjo sušnost, na drugi strani pa 
možnost inverzije v vrtači. 
Temperaturne razlike v omenjenih mesecih med globinama — 5 cm 
in — 30 cm (znak + pomeni nižjo temperaturo v globini, — pa obratno): 
prikazuje tabela na naslednji strani. 
Po teh podatkih j e toplovodnos.t gruščnatih tal v gornjih 30 cm 
znatno večja, čeprav so bolj zračna kot globoka ilovnata. Vzrok je večja 
kamnitost, ki pa jo je težko izmeriti, ker se od mesta do mesta silno 
izpreminja. Do globine 30 cm je bilo pod vremensko postajo več ka-
menja kot ilovice, to pa bolje prevaja toploto kot ilovica ali zrak. Ka-
Gruščna ta 
t la 
Globoka 
i lovnata 
tla 
November 1968 + 1,49 + 1,97 
Apr i l 1969 + 0,17 — 0,81 
M a j 1969 — 1,73 — 1,91 
Popreček — 0,07 — 0,75 
menje pa segreva gruščnata tla pozimi tudi od spodaj. Kamenje je 
boljši prevodnik kot večja vlažnost v globokih ilovnatih tleh (pri njih 
se dvigne prevodnost za skoraj dvakrat, ako se poveča vlažnost od 0 na 
5 o/o — B e r e n y i D., 1967, 78—80). Prevodnost kamna je namreč 
večja (okoli 0,02) kot pa ilovice (okoli 0,003—0,009 cal c m - 1 sec"1 °C). 
Važen je tudi čas zadrževanja padavinske vode. Učinek padavin je zato 
pri gruščnatih tleh kratkotrajen, čeprav trenutno bolj učinkovit. 
V opazovalnem razdobju so bila globoka ilovnata tla v globini 30 cm 
toplejša samo po izredno močnih padavinah konec aprila, ko je talna 
voda dosegla površje in s tem povečala toplovodnost. Kjer je torej na 
slovenskem krasu poleti obilo padavin, se tla z visoko talno vodo (zaradi 
geoloških razmer ali zaradi glinene vododržne podlage) celo bolj ogrejejo 
kot gruščnata. Toda na krasu je visoka vodna gladina razmeroma redek 
pojav in čim bolj je poletje sušno, tem večje so razlike med obema 
talnima tipoma. To velja predvsem za travniška in obdelovalna tla 
vobče, manj pa za gozdnata in t ra jno zasenčena, pr i katerih termalne 
razmere bolj določujejo in izenačujejo padavine. 
B. Kombiniran učinek talnih razlik in ekspozicije na talne temperature 
Ta učinek je bil sondno merjen na profilu sever—jug čez Cerkniško 
polje. Vegetacijske razmere, povzeto po M. Z u p a n č i č u (1969, 93 do 
106), bi kazale na očiten vpliv ekspozicije. V smeri od J proti S si sle-
dijo na profilu čez Javomike, dno polja in čez Slivnico: 
Javorniki: dinarski bukov-jelov gozd (Abieti-Fagetum dinaricum), 
Nižje prisojno pobočje Slivnice: termofilna in kserofilna združba pu-
hovca in ga.brovca (Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938). 
Vrh Slivnice: bukov gozd z mlajem (Dentario-Fagetum M. Wraber 
1960). 
Vendar je treba upoštevati še razlike v kamninski sestavi. Na 
Javornikih prevladujejo kredni apnenci in na pobočju so pogosta za-
raščena melišča, medtem ko vlada na prisojah Slivnice dolomitna pod-
laga ah dolomitiziran apnenec ter rendzina ali r java rendzina, površje 
pa je bilo mnogo bolj spremenjeno pod vplivom človeka. 
Simultane meritve so bile izvršene s pomočjo udeležencev 3. med-
narodnega mladinskega raziskovalnega tabora v Cerknici julija 1969, 
organiziranih v posebni meteorološki sekciji. Večino dobljenih podatkov 
je zbral za delovno poročilo tabora D. F u r l a n (1969), ki je sodeloval 
pri organizaciji s strani HMZ v Ljubljani. Tukaj so analizirane pred-
vsem talne temperature (pod. 4). 
Vse postaje so bile na travnati površini, ki je bila nezasenčena od 
dreves. Delovale so naslednje: 
1. Javorniki II v n. v. okoli 1000 m, pod vrhom Čelo (1037 m) na 
krčevini, v zahodni ekspoziciji z naklonom 12°, grob humus; 
2. Javorniki I, n. v. 840 m, nad opuščeno barako gozdnih delavcev, 
ki je ob gozdni cesti. Severna ekspozicija s 15° naklona; humus, grušč; 
3. Bife, južno od Goričice, 570 m, na južni strani polja v višini, 
v kateri so na severozahodu najnižji prevali na poti. s Cerkniškega polja 
proti Rakeku. Gosta pokošena trava, globoka rjavordeča ilovica, 16° 
naklona proti severu. Zemljišče je bilo nekoč obdelovano. 
4. Zadnji kraj , 548 m, v pretržju med Drvoščem in Otokom, na za-
hodnem podnožju vzpetine, na kateri je vas Otok, blizu cestnega mostu 
in roba jezera. Postaja je bila dopoldne zasenčena, zemljišče pa je v glo-
bini pod 10 cm zalivala talna voda. 
5. Otok, 562 m, 17 m nad dnom polja in jezera, na travniku, ki 
je bil še nedavno njiva, rjavordeča ilovnata tla, nedaleč od prej ome-
njene postaje. 
6. Dolenje jezero, 551 m, v vasi na travniku pr i meteorološki postaji 
HMZ. Dopoldne in delno zvečer so bih instrumenti delno zasenčeni po 
kozolcu oziroma drevesih. Gosta trava na globoki ilovici. 
7. Marof, 610 m, v podnožju Slivnice nad posestvom splošnega 
ljudskega premoženja v Marofu, južni (prisojni) legi z naklonom 11° 
in v višini kot v osojah postaja Bife. Nekošena trava na plitvi r javi 
rendzini. 
8. Slivnica II, 917 m, v prisojah naklon proti JZ za 12°, z gosto 
travo na sipki suhi, dobro strukturni suhi gozdni rjavici z debelejšim 
humozmim horizontom. 
9. Slivnica I, 1070 m, pod vrhom v prisojah, 17° naklona proti JJZ, 
suha r java rendzina. 
Tri dolinske postaje na j bi predstavljale: Dolenje jezero — sredo 
polja na ilovnato-prodnatih tleh, Otok — podobna debelejša tla na 
apnencu a toliko više, da bi bil viden učinek temperaturne inverzije, 
postaja Zadnji k ra j pa na j bi v primerjavi s prejšnjima pokazala učinek 
bližine poleti tople jezerske vode na talne temperature in večjo vlaž-
nost tal. 
Opazovanje je trajalo od 13. ure 6. julija do 11. ure 8. julija, podnevi 
(med 4. in 21. uro) vsako polno uro, vmes pa le ob l h ponoči. Manj 
redna so bila opazovanja na postaji Javorniki I; na vrhu Javomikov 
je deloval samo termograf. Talne temperature so bile merjene v globi-
nah 30, 20, 10 in 5 cm, zračne temperature 5 in 150 cm nad tlemi, 
vlažnost z lasnimi higrografi 10 cm nad tlemi, padavine z ombrometri. 
Pričakovane temperaturne inverzije ni bilo. 7. julija popoldne je bilo 
delno oblačno vreme z rahlo nevihto. Ponoči se je delno zjasnilo, z roso 
v višjih legah, vendar je veter preprečil razvoj inverzije. 8. julija se je 
dopoldne večala oblačnost, popoldne je bila med 14 in 16h ploha z gro-
mom. Do polnoči se je vreme tako poslabšalo., da je pričel dež, ki je 
znižal tudi talne temperature v globini 5 cm. V opazovalnem času je 
padlo pri postaji Otok 44,8, Bife 56,4, Dolenje jezero 30,8, Marof 63,9 mm 
dežja. Čeprav so bile padavine nevihtne, najbrž ni slučajno dobilo 
osredje polja pri Dolenjem jezeru manj padavin kot postaje bolj na 
robu. Te dni kot tudi ob opažanjih v drugih letih so bili Javorniki ob 
Cerkniškem polju in Rakovem Skocjanu najbolj oblačni in najbrž tudi 
najbolj deževni, kar se pozna tudi na postaji Bife. Ob opazovanih dneh 
sta ob Javornikih zgostila oblake vzhodni ali severni veter, ki se ob 
Postojnskih vratih ob gorovju zajezujeta. 
Poglejmo si razlike pri talnih temperaturah 6. julija ob 13h, ko je 
bilo dopoldne pretežno jasno in sončno, nato pa se je oblačnost posto-
poma povečevala do 10/10. 
Razlika v °C 
—30 cm —5 cm +5 cm +150 cm vlaga »/. ta l pr i —5 in 
—30 cm 
z raka 
+ 5 in 
+ 150 cm 
ta l —5 
in z raka 
+ 5 cm 
Slivnica II 14,6 16,4 23,2 20,4 81 1,8 2,8 6,8 
Sl ivnica I 13,4 15,0 23,0 21,2 72 2,4 1,8 8,0 
Marof 15,1 18,2 27,8 25,2 53 3,1 2,6 9,6 
Dol. jezero 18,1 21,5 25,3 23,1 68 3,4 2,2 3,8 
B i fe 16,6 20,5 23,0 21,9 61 3,9 1,1 2,5 
Otok 16,9 20,1 24,7 24,6 62 3,2 0,1 4,6 
Z a d n j i k r a j 19,0 22,2 25,1 25,3 51 3,2 0,2 2,9 
J avo rn ik i 13,5 16,9 20,1 20,1 80 3,4 0 3,2 
V oči pade visoka talna temperatura Zadnjega kra ja zaradi talne 
vode, ki jo zadržuje vodna gladina bližnjega jezera. Zato. se tam manj 
ohladi prizemni zrak, kar da je višje poprečje zračne temperature vsega 
dneva. Visoke temperature so na nekoč obdelovalnih in, analogno pri-
meru z Babnega polja, zdaj lessiviranih tleh na dnu Cerkniškega polja 
(Dol. jezero, Bife, Otok). Površinsko in v globini 30 cm so topla zračna 
tla v Dol. jezeru in pri Bifeju tudi najslabši toplovodnik, saj so v njih 
izmerili največje razlike med globinama — 30 cm in — 5 cm. Na osojah 
na Javornikih bi pričakovali znatno nižje temperature kot v enakih 
nadmorskih višinah na prisojah na Slivnici. Dejansko pa je obratno, 
čeprav so zračne temperature 5 cm nad tlemi na Slavnici za okoli 2° 
višje. Očitno so posredi razlike v talni strukturi, ki pretehtajo učinek 
ekspozitije. Podobna nesorazmerja najdemo med prisojami v Marofu 
in osojami pri Bifeju, ki ima za 1—2e višje talne temperature. V obeh 
primerih prevladujejo na apnencih južne strani polja zračna tla, ki so 
pri Bifeju še lessivirama, na Slivnici pa je rendizina, k jer humozni A ho-
rizont predstavlja dober toplotni izolator in ima visoko specifično toplo-
to. Za tako razlago govorijo tudi višje taline temperature na višji po-
staji Slivnica I kot na nižji postaji Slivnica II, k je r je zemlja bolj hu-
mozna, čeprav so na n je j zračne temperature višje. Razlike v tempe-
raturi plitvih tal pa ne vplivajo vidneje na temperature prizemnega 
zraka, sa j so te npr. pri Marofu za 4,7, v višini 150 cm pa za 4,3° višje 
kot pr i enako visokem osojnem Bifeju. 
Višje opoldanske taline temperature na dnu polja, pa gre delno pri-
pisati tudi manjši relativni vlažnosti zraka in zato večji insolaciji. 
Čeprav zaradi vetrovnih sunkov in uporabljenega instrumentarija iz-
merjene relativne vlažnosti morebiti niso povsem točne, nakazujejo 
vendarle velike razlike med dnom in pobočji. Razlagati si jih moremo 
tudi z reliefom, saj se ob pobočjih zrak dviguje, ohlaja in relativno 
ovlaži, česar pa je manj na ravnem. 
Poglejmo izmerjene podatke še za 7. julij ob 5h zjutraj, ko je 
po delno jasni noči narasla oblačnost na 3—4/10. 
Razlika v "C 
—30 cm —5 cm + 5 cm +150 cm 
vlaga 
•/o tal p r i —5 in 
—30 cm 
z raka 
+5 in 
+30 cm 
tal —5 
in z raka 
+ 5 cm 
Slivnica I 14,5 14,9 12,8 15,8 96 0,3 3,0 2,1 
Sl ivnica II 13,4 14,2 12,4 12,2 ? 100 0,8 — 0,2 ? — 1,8 ? 
Marof 15,1 15,8 14,9 16,8 75 0,7 1,9 0,9 
Dol. jezero 18,1 17,9 16,2 17,1 83 — 0,2 0,9 0,7 
Bi fe 16,6 17,2 15,0 15,9 92 0,6 0,9 2,2 
Otok 17,2 17,1 13,2 14,2 99 0,1 1,0 3,9 
Z a d n j i k r a j 19,0 18,6 14,2 14,6 99 - 0 , 4 0,3 4,4 
J avo rn ik i (13,6) (15,2) 
V primerjavi s temperaturami opoldne se je površinska zemlja po-
noči najbolj ohladila na dnu polja, k jer se je opoldne najbolj segrela. 
K temu je prispevala svoje tudi manjša relativna vlažnost zraka, kar 
v kraških depresijah ob temperaturnem obratu ni običajno. Zaradi 
visoke specifičnosti temperature se je rendzina na Slivnici razmeroma 
malo ohladila. Kljub -temu je zemlja na dnu polja absolutno še vedno 
toplejša. Na severni, sMvniški strani, se je prizamni zrak (5 cm nad 
tlemi) v n. v. 917 m, bolj ohladil kakor na južni, javorniški. Vzroki so 
verjetno v manjši specifični toploti in drugačni vegetaciji. 
Kolebanje talnih temperatur v globinah —10 in — 5 cm za vse 
opazovane dni prikazuje pod. št. 4. Po talnih temperaturah si skoraj 
.c CERKNIŠKO POLJE 6 . -8 .v i » 6 9 ™ 4 
— 5cm DOLENJE JEZERO SLIVNICA II. 
- 3 0 c m II M II ^ 
I I I I I I I I 12 IS 24 6 12 19 24 6 12 
6. VI. 1969 I 7. VI. 1969 | 8. VI. 1969 
ves čas postaje sledijo v enakem redu: Zadnji kra j , Dolenje jezero, 
Bife, Otok, Marof, Javorniki I, Slivnica I in Slivnica II, torej pretežno 
po nadmorski višini. Dež zadnjo noč je razlike nekoliko znižal in 
ohladil zlasti rendzino na Slivnici I ter površinsko zemljo v Dolenjem 
jezeru in pri Bifeju. 
V pr imer javi z obravnavanimi talnimi tipi na Babnem polju so 
lastnosti zemlje na mer jenem profilu na Cerkniškem polju znatno 
pestrejše. Globoki peščeni ilovici v vrtači pr i postaji Babno polje so 
podobna tla v Dolenjem jezeru, na Otoku in pr i Bifeju. Na Slivnici 
pa se pojavi nov tip razmeroma hladne gozdne rjavice z dobro raz-
padlim močno humoznim vrhn j im horizontom in sušnim, sipkim, gru-
di čavim in zračnim Bi horizontom. Na Javornikih, k j e r je bila zemlja 
znaten del dneva zasenčena po okoliškem drevju, se je izkazala rend-
zina z gruščem pod debelim Ao horizontom, ki ga sestavlja nerazpadlo 
listje in vejice, za razmeroma toplo prst. Razlika v talni sestavi zato 
prevlada vpfliv ekspozicije. 
V luči teh podatkov so nekdaj obdelovana tla v dnu polja slab 
toplotni prevodnik. Zato so poleti topla v globinah 30 cm in zlasti čez 
dan tudi na površju. Tla na Slivnici se čez dan ne ogrejejo ka j prida niti 
v prisojah. Tla na Javorniku pa imajo v globinah slab stik z dobro 
toplovodnim apneniškim kamenjem, zato se lahko gruščnata tla pod 
grobim humusom močno ogrejejo celo v severni ekspoziciji. 
Sporadično sta postaji Marof in Bife, torej tipični zastopnici prisoj 
in osoj, merili tudi zračne temperature 150 cm nad tlemi v bližnjem 
gozdu, pri Marofu v nizkem listnatem, pri Bifeju v visokem smre-
kovem gozdu. Poprečki znašajo: 
Bife Marof 
t r avn ik gozd t r avn ik gozd 
P o n o č i ( 2 0 — 5 h ) 
P o d n e v i 
17,3 
18,8 
16,3 
18,6 
16,7 
18,9 
16,1 
17,5 
Če bi bilo vreme bolj sončno in m a n j vetrovno, b i bile razlike 
nedvomno večje. V osojah so bile razlike med travnikom in gozdom 
večje ponoči, v prisojah pa podnevi. 
KLIMA VRTAČ IN KOLEŠEVK 
Dosedanje meritve 
Klimo vrtač obravnava razmeroma malo študij. Poznana je v glav-
nem njena značilnost, temperaturni obrat. Nanj opozarja vegetacijski 
obrat v globokih vrtačah na visokih kraških planotah ( B e c k - M a n -
n a g e 11 a , 1906). Od tamkajšnj ih mrazišč sta najbolj znani Smrekova 
draga in Velika ledenica v Paradam na Trnovskem gozdu, ki sta doži-
veli v novejšem času simultane meritve temperatur ( H r i b a r , 1960). 
Predstavo, da so vse globoke vrtače visokega krasa mrazišča, je pod-
krepilo merjenje temperatur v koleševki Gstettneralm pri Lunzu na 
Spodnjem Avstrijskem. Za 21. januar ja 1930 je objavil W. S c h m i d t 
temperaturni profil te koleševke, v kateri je bilo na dnu —28,2°, okoli 
50 m više, na najnižjem prehodu iz depresije, pa 2,3° nad lediščem, kar 
je enako temperaturnemu gradientu 60° C/lOOm (po: G e i g e r , 1930, 
30). Isti klimatolog je v tej depresiji ugotovil najnižjo v Evropi iz-
merjeno temperaturo — 52,6° (Klimatographie von Osterreich, 1960, 
184). 
Podobno' kot Gstettneralm na Avstrijskem so na Madžarskem kli-
matsko raziskovali globoke vrtače na gorovju Biikk, k jer so merili 
1934. 1. B a c s in Z o l y o m i , 1. 1953. W a g n e r , 1. 1961 F u t o in 
1. 1961 B a r a n y I. Slednji je meril temperature od 27. julija do 
25. avgusta 1961, vendar je objavil merske podatke predvsem za čas 
od 6. do 9. avgusta, ko je bil domnevno izražen najintenzivnejši to-
plotni obrat. Merjena vrtača leži v nadmorski višini 750 m, njena po-
bočja imajo naklon od 14 do 33°, k ra j sprejema 750—800 mm letnih 
padavin in junijska temperatura znaša 17°. V omenjenih najugodnejših 
dneh je B a r a n y nameril v dnu do 5° C nižje temperature kot 5 m 
više, opoldne pa je bilo tam za 2° ali več topleje ( B a r a n y , 1967). 
Zaključke meritev v vrtačah na Biikku je povzel R. W a g n e r. 
Po n jem predstavljajo te vrtače najhladnejši k ra j na Madžarskem. V 
eni od njih, ki leži v n. v. 755 m, lahko pride do pozebe vsak mesec, 
tudi julija. Meritve so nakazale pomen oblike vrtače in lege pobočij, 
zaradi katerih so zabeležili, da je na severnih in vzhodnih ekspozicijah 
10 cm nad tlemi rano popoldne temperatura že padala, medtem ko je 
150 ali 300 cm više prehodno še naraščala. Opazili so pojav ritmič-
nega spuščanja in dviganja megle po pobočju vrtače in izmerili na j -
nižje nočne minime nad ravnijo megle — in ne v n je j na dnu 
vrtače. Opazili so vpliv zaraščenosti; od trav, k i pospešujejo radiacijo 
in nočno ohladitev, pa omenjajo Festucetum ovinae in Nardetum. Po 
W a g n e r j u (1970, 31) se »tvori v vrtačah gorovja Bukk vsako noč 
jezero hlada. Tudi ob oblačnih in celo ob dežnih dnevih je tempe-
ratura zraka na dnu vrtače nižja kot na njenih straneh ali na obodu. 
Ob enakih vremenskih pogojih je kopičenje hladnega zraka odvisno 
od razsežnosti področja, njegove relativne globine, njegove vegetacije 
in zasenčenosti zahodnih pobočij«. 
S. P o l l d (1961) je objavil rezultate triletnih (1957—1959) meritev 
zračnih temperatur in zračne vlage v neimenovanih vrtačah med kraj i 
Opčine, Prosek in Repentabor, ki so široke 100—200 m, z dnom v n. v. 
okoli 300 m. Iz njegove tabele (str. 7, št. II) sledi, da so vse srednje 
mesečne temperature med letom nižje od -temperatur na obodu, razlike 
pa se manjšajo od februar ja (— 4°) do avgusta (— 0,5°), nakar spet 
naraščajo. V letnem poprečju naj: bi bilo dno za 2,1° hladnejše. Srednja 
relativna vlaga v vrtačah je bila 80®/», na robu le 73 %. Največje raz-
like so februarja —14 %, izginejo pa do julija meseca. 
Zal niso bili objavljeni podatki o vegetacijskih razmerah v teh 
vrtačah in njihovih oblikah. Iz besedila je mogoče razpoznati, da ve-
l jajo temperature in vlaga, izmerjene na dnu vrtač, le za »normalne 
vremenske razmere« v razdobju 1957—1959; primerjane so s 27-letnim 
poprečkom za postajo Opčine, ki predstavlja klimo »roba vrtač«. 
»Normalne vremenske razmere«, na katere se nanašajo podatki samo 
za vrtače, so označene z besedami »pretežno jasno nebo, slabi vetrovi«. 
Na osnovi take primerjave sklepa Polh, da se zračna temperatura niža 
z globino vrtače povprečno za 7° na sto metrov (13°/100 m januarja 
in 1,3°/100 julija.) 
V okviru raziskovanja ekoloških razmer v večji skledasti vrtači 
v revirju Okroglica nedaleč od Mašuna2 so bili od avgusta do oktobra 
1968 merjeni tudi dnevni maksimi in srninimi s pomočjo minimalnih 
in maksimalnih termometrov, postavljenih 120 cm nad tlemi. Vrtača 
je gozdnata, globoka od najnižjega prehoda na obodu 49,45 m. Termo-
meter na dnu je bil v smrekovem gozdu tipa Vilosae Piceetum Typi-
cum v n. v. 1099 m, vrhnj i termometer pa v listnatem gozdu na JZ 
strani vrtače v n. v. 1177 m, torej 78 m više, na pobočju višjega hriba. 
2 Po J . S e d e j u , Ekologi ja k ra šk ih vr tač . Dip lomska naloga. Tipkopis. 
Kn j i žn i ca Oddelka za gozdarstvo, Faku l t e t e za agronomi jo , L j u b l j a n a . 
V avgustu 1968 je bila 25-krat zabeležena na dnu nižja minimalna 
temperatura kot na pobočju. Tu je bila maksimalna dnevna tempera-
tura v 26 dneh nižja 'kot na dnu. Na dnu je padla minimalna tempe-
ratura prvič pod 0° 25. in 26. septembra, na pobočju pa 17. oktobra 
1968, torej 22 dni kasneje. Na dnu je bil sneg do 25. maja 1968. 
V spodnji tabeli so pridruženi srednjim vrednostim iz vrtače, ki 
meri nad 3 ha, še podatki meteorološke postaje bližnjih Gomanc. 
Avgust Sep tember Oktober (1.—28. X.) 
min imi m a k s i m i min imi m a k s i m i min imi m a k s i m i 
Dno v r t a č e 
1099 m, 120 cm 6,1 16,5 4,9 14,1 0,2 11,4 
Obod vr tače , 
1177 m, 120 cm 8,5 15,5 6,9 13,4 2,7 12,2 
Razl ika 2,4 1,0 2,0 0,7 2,5 0,8 
Gomanci , 937, 
200 cm 9,9 16,7 7,9 16,0 5,0 13,2 
Gomanci , 
padav in v m m 218,6 397,0 
Iz gornje tabele sledi: 
Avgust Sep tember Oktober 1968 (1,—28. X.) 
Dnevna ampl i tuda : na dnu v r t ače 10,4 9,2 11,2 
na obodu vr tače 7,0 6,5 9,5 
Gomanci 6,8 7,1 8,2 
S r e d n j a mesečna : na dnu v r t ače 11,3 9,5 5,8 
na obodu v r t ače 12,0 10,1 7,4 
Gomanci 13,3 11,9 9,1 
Obod vrtače ima nižje dnevne maksime kot Gomanci tudi zaradi 
lege postaje v gozdu. Razlike med dnom in obodom vrtače so bile 
oktobra zaradi lepšega vremena večje kot septembra. 
Vkljub številnim meritvam v klimatološki literaturi ni bilo rešeno 
vprašanje, koliko prispeva k tvor jenju hlada v vrtačah zrak, ki ohla-
jen polzi po pobočju in je v vrtači ujet. Tak način nastajanja mraza 
zavračata S a u b e r e r - D i r m h i r n (1953, 1956), ki sta proučevala 
vrtačo Gstettneralm, poudarjajo pa ga madžarski klimatologi, tudi R. 
W a g n e r (1970). Posebno stališče do tega vprašanja izkazujejo dela 
I. H o r v a t a (1953), ki je proučeval vegetacijo v vrtačah Dinarskega 
krasa in ki je trdil, da vegetacijski obrat ni omejen samo na vrtače. 
Horvatova analiza vegetacije v vrtačah predstavlja nadaljevanje in iz-
popolnitev opažanj botanikov od srede preteklega stoletja dalje, preko 
B e c k - M a n n a g e t t e (1906), ki je objavil razmere v vrtačah Smre-
kova draga in Lepo brdo na Trnovskem gozdu, preko A d a m o v i č a , 
A i c h i n g e r j a , D e g e n a , B r a u n - B l a n q u e t a in S u s p l u -
g a s a , R e g e 1 a , G e i g e r j a itd. (glej o tem več pri I. H o r v a t , 
1953, 2). H o r v a t meni, da smo upravičeni govoriti o vegetacijskem 
obratu v vrtačah le, če se le^ta javlja tudi na bližnjih vzpetinah, sicer 
pa je primernejši izraz globinska conalnost. H o r v a t ugotavlja, da so 
se v vrtačah submediteranskega področja razvile »posebne gozdne 
združbe, različne od združb na odprtem obrobju. Ti gozdovi ne pomenijo 
obrata višinskih pasov, temveč so neposredni odraz posebnih življenj-
skih razmer v vrtačah; vezani so na relief vrtač in polj in so pogojeni 
s posebno klimo« (o. c., 40). Med klimatske značilnosti sodi tudi večja 
vlaga in dolgotrajneši sneg. 
V podrobnostih si zaključki dosedanjih študij o klimi vrtač često 
nasprotujejo. Po mnenju avtorja te razprave so v ozadju nesoglasij 
navadno velike razlike med merjenimi vrtačami samimi, kakor tudi 
razlike v njihovi legi v terenu. Zato je 'bil glavni namen raziskav, ki 
so tu obrazložene, poiskati poglavitne faktorje, ki povzročajo te raz-
like, in po možnosti po nj ih tipizirati vrtače. Klima je namreč le eden 
od odrazov posebnih fizičnogeografskih razmer znotraj vrtače. Zato je 
ne moremo Obravnavati ločeno od ostalih pogojev. 
Meritve v globoki vrtači Globočak 
Bile so v času najnižjega sonca, od 14. decembra 1970 do 17. janu-
arja 1971. Dnevne minimalne in maksimalne temperature so merili 
Siksovi termometri, postavljeni 1 m nad tlemi, pod cesto v Matavunu 
v n. v. 399 m, v dnu 400—500 m široke vrtače Globočaka v n. v. 350 m, 
ter 13 m više na severovzhodnem pobočju vrtače, nad transformator-
jem pri vhodu v Škocjanske jame. Vrtača ima široko, deloma s fosil-
nim meliščem zapolnjeno dno, ki je pod njivami in deloma pod trav-
niki, ,pobočja pa so večidel pod listnatim, v znatni meri hrastovim 
gozdom. Ker je južno pobočje visoko, do 90 m, in strmo, do 32°, v času 
meritev ni seglo sonce do termometra na dnu vrtače. Vzhodno pobočje 
je travnato in na jmanj visoko, saj je tu najnižji obod, visok 67 m. 
Potek dnevnih minimov in maksimov prikazuje podoba št. 4 a. Od 
14. do 21. decembra je prevladoval visok pritisk, ker so potovali fron-
talni valovi le čez Severno Evropo. Poprečne temperature ob 7 uri v 
Ljubljani so takrat znašale — 4,1°, v Matavunu dnevni minimi — 3,7° in 
na dnu Globočaka prav tako dnevni minimi — 8,5°. Največja razlika 
v dnevnih minimih na dnu in zunaj vrtače je bila 12. decembra, ko je 
znašala 13,1° ali 26,7°/100 m, potem ko je prešla naše k ra je hladna 
tO 
THE DOLINE GLOBOČAK - TEMPERATURE P?o:4a 
»— 
- NAD VRTAČO - MAKSIMALNE ABOVE THE DOLINE - MAXIMUM 
- NAD VRTAČO - MINIMALNE ABOVE THE DOLINE - MINIMUM 
— DNO VRTAČE - MAKSIMALNE BOTTOM OF THE DOLINE - MAXIMUM 
DNO VRTAČE - MINIMALNE BOTTOM OF THE DOLINE - MINIMUM 
PADAVINE - PRECIPITATIONS 
K 16 1 
D E C E M B E R 
20 
I I I 
2 2 U 
I I 
26 28 
" C I -12 
1 3 5 
J A N U A R 1971 
13 15 
fronta. Vtis je, da so tolike razlike le malo kdaj na leto. Večje razlike 
med obodom vrtače pri Matavunu in dnom so se pojavile med obno-
vitvijo anticikkmskega vremena med 25. in 27. decembrom, ko se je 
začela daljša padavinska doba s snegom, rahlim dežjem in vetrom — 
burjo, ki jo je povzročala serija depresij v Mediteranu. Tako' vreme 
je prekinil kratkotrajen anticiklon 4. januarja 1971, ko je v dnu Globo-
čaka padla nočna temperatura na —13,4° (v Matavunu —8,7°). Med 
burjo je zapadk> nekaj snega, ki pa se je obdržal samo na odvetrni strani 
vrtače, to je na travniškem delu severovzhodnega pobočja, ne pa tudi 
na dnu. Zaradi hladnega zraka, ki se je po sneženem pobočju stekal 
v vrtačo, so bile nato na dnu in pri vhodu v Škocjanske jame mini-
malne 'dnevne temperature za 1—-2,5° nižje kot izven vrtače. Domnevno 
zaradi snega ni bilo pri dnevnih minimalnih in maksimalnih tempera-
turah nobene prave razlike med termometrom na snežnem pobočju 13 m 
više in na dnu, čeprav je obsijalo pobočje pri vhodu v jamo že opol-
dansko sonce. Še 17. januarja 1971 je bil v Globočaku in v okoliških 
vrtačah sneg na odvetrni strani glede na bur jo in zato so bila prisojna 
pobočja hladnejša od kopnih osojnih. 
Poprečki za 33 merjenih dni so naslednji: 
S r e d n j e t e m p e r a t u r e 
min ima lne m a k s i m a l n e dnevne 
Dno Globočaka, n. v. 350 m — 6,2 + 3,0 - 1 , 6 
Severovzhodno pobočje, 363 m — 6,0 + 2,3 — 1,8 
Matavun , 399 m — 3,7 + 4,0 + 0,1 
Večje razlike med dnom in 13 m višjim severovzhodnim pobočjem 
so bile v prvi dekadi hladnega in anticiklonskega vremena, vendar so 
•bili tudi tedaj na dnu dnevni minimi in maksimi nižji le za 0,3 do 0,4° C. 
Ce je bilo- v januar ju ponoči rahlo oblačno, so bili dnevni minimi na 
-pobočju praviloma nižji kot na dnu. Vzrok je verjetno v večji relativni 
vlagi na dnu vrtače. 
Temperaturni obrat ni segal prek dneva v naslednjo noč, temveč se 
je vsako noč obnovil (glej razlike med minimi in maksimi na pod. 4 a), 
tudi med dolgotrajnim anticiklonskim vremenom v decembru in čeprav 
je bil termometer na dnu (en meter nad tlemi) t rajno v senci. 
Meritve v koleševkah in vrtačah na Logaškem ravniku junija 1970 
Na severozahodnem koncu iz krednega apnenca zgrajenega Logaš-
kega ravnika, v predelu, ki ga domačini imenujejo tudi V mejah, je pri 
novem Jamarskem domu jugovzhodno od logaške železniške postaje 
obilica vrtač in koleševk (pod. 5). Po kratkotrajnih opazovanjih v Lo-
gatcu znaša srednja letna temperatura 8,2°, padavin pa je letno 1985 mm, 
z viškom v maju ( O b l a k - P o l a j n a r , 1959, 23). Podrobneje smo 
merili naslednje koleševke:3 
1. M a č k o v a k o l e š e v k a , na katere severovzhodnem robu je 
Jamarski dom v n. v. okoli 505 m. Dno je 61 m niže doma. Višina po-
bočja na vzhodni strani je 65 m, na zahodni 33, proti severozahodu pa 
okoli 25 m, ker je tam kolešeVka zraščena s sosednjo, skoraj enako 
globoko koleševko. Dno sestavljajo neporaščeni podorni bloki in grušč, 
severno od njega sega neenakomerno visoko živo melišče pod mestoma 
golimi in le na redkih mestih prepadnimi stenami. Srednji naklon po-
bočja pod domom je 40°, na južni strani 56°; vendar je na južni strani 
poraslo tudi melišče. 
2. M a s l e t o v a k o l e š e v k a nekaj sto metrov zahodno od 
Mačkove, je poglobljena pod severnim pobočjem za 47 m. V severno-
južnd smeri je dolga 210, široka 190 m. Po meritvi podolžnega in preč-
nega profila (s kompasom in trakom) izračunana prostornina navzgor 
do najnižjega preliva na obadu znaša nekaj čez 400 000 m3. Dejansko 
je bilo odstranjenih pr i njenem nastanku nekaj več apnenca, ker je 
južni rob višji, 62 ,m nad dnom, naklon pa znaša 33°. Na vzhod in zahod 
je poprečni naklon pobočja 33—35°, na sever pa okoli 28°. 
Obe imenovani koleševki imata podobno gozdno zarast, ki jo je 
preučila delovna skupina študentov pod vodstvom asistenta F. L o v -
r e n č a k a. Sreda dna je med skalnimi balvani; brez gozda, le z redki-
3 Skup ino š tuden tov odde lka za geograf i jo F F je med te rensk imi v a j a m i 
pr i izmeri v r t ač vodil as i s ten t J u r i j Kunave r . 
mi nizkimi smrekami Picea abies (L.) Karsten. Skale skoraj v celoti po-
kriva mah, med njim so vrste Polytrichum sp., Dicranum scoparium (L.) 
Hedv., Rhytidiadelphus triquetrus Wstf. 
Prve dni junija 1970 na dnu koleševk vrba še ni bila olistana, kranj-
ska bunika, ki je više na pobočju cvetela, je bila na dnu šele v brstju, 
vetrnik v cvetu. Kosteničevje je cvetelo šele okoli 26. julijia, ko so bili 
grmi že olistani. 
Opisana gozdna združba je po nekaterih vrstah v dnu podobna 
suibalpskemu smrekovemu gozdu Piceetum subalpinum dinaricum, ki 
zarašča dno širokih in globokih vrtač — mrazišč z vegetacijskim obra-
tom (W r a b e r , 1960, 74). Podoben gozd zarašča tudi Prelesnikovo ko-
leševko na Kočevskem ( W r a b e r , 1969, 91—104). Po sestavi ga je 
uvrščati k jugovzhodno alpskemu tipu te asociacije (Piceetum sub-
alpinum). 
Niža pobočja porašča smreka, na višjih, in to na prisojah niže, 
navzdol kot na osojah, pa prevladujejo listavci. Na večjem delu pre-
vladuje ilirski gozd gorskega javorja in jesena (Aceri — Fraxinetum 
illyricum), ki kaže na zmerno hladno klimo ter na visoko zračno in 
talno vlago ( W r a b e r , 1969, 101). V drevesnem sloju so: veliki jesen 
(Fraxinus excelsior L.), lipa (Tilia platyphyllos Scop.), goli brest (Ulmus 
glabra Huds.), beli javor — (Acer pseudoplatanus L.). V grmovem 
sloju so zastopani: navadna leska (Corylus avellana L.), črni bezeg (Sam-
bucus nigra L.), navadni volčin (Daphne mezereum L.), lipa, kloček 
(Staphylea pinnata L.,), rdeči dren (Cornus sanguinea L.,), puhastolistno 
kosteničevje (Lonicera xylosteum L.) in druge. 
Zeliščni sloj je gost in ga sestavljajo: kranjska bunika, pegasti 
kačnik (Arum maculatum L.), jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium, L.) 
deveterolistna konopica (Dentaria enneaphyllos L.), brstična konopica 
(Dentaria bulbifera L.), rumena mrtva kopriva (Lamium galeobdolon L. 
Crantz), šmarnica, volčja jagoda, mnogocvetni Salomonov pečat in druge. 
Očitno je človek umetno pospešil rast smreke na račun bukve (Fa-
gus silvatica), ki je je bilo verjetno prvotno več. Na prisojah rastejo više 
v pobočjih hrast (Quercus robur), pa tudi jelka, smreka in bukev. Ro-
bove koliševk porašča dinarski gozd bukve in jelke (Abieti-Fagetum 
dinaricum), na strmih prisojah pa uspevajo tudi toploljubni navadni 
brin (Juniperus communis L.), mali jesen (Fraxinus ornus), v drevesnem 
sloju pa tudi rdeči bor (Pinus sylvestris L.). Vse to kaže na zelo raz-
lične pogoje za rastje. 
V neposredni bližini Kovačeve in Masletove koleševke so še tri pri-
bližno enako globoke koleševke, ki imajo zelo podobno zarast in brez-
gozdnato grušanato najnižje dno (foto 1). 
3. J e r i n o v a k o l e š e v k a , oddaljena okoli pol km JV od 
Masletove, je bolj vrtača kot koleševka, sicer ne po globini — severno 
pobočje je visoko nekaj čez 30 m, južno pa čez 60 m — pač pa po zna-
čaju. Nikjer ni namreč prepadnih neporaslih sten in skala le na redkih 
mestih gleda na površje. Strmina je proti jugu 28°, proti severu 24°. 
Dno, nižje vzhodno, severno in zahodno pobočje pa so porasla z gozdom. 
Foto 1. Mačkova koleševka II (na sliki) se drži Mačkove koleševke I in 
ima prav tako v dnu smrekov, više pa mešan gozd, kar je tipično za ostale 
koleševke v okolici Jamarskega doma pri Logatcu 
Photo 1. The doline Mačkova koleševka II (on the picture) is connected 
with the studied Mačkova koleševka I. On the bottom is spruce forest 
(Picea abies L/Karsten). Higher up the slopes is mixed forest, which is 
typical for the neighbouring »koleševkas« (deep dolinas with steep slopes) 
around of Cavers hut in Logatec 
v katerem je najt i smreko, jelko, hrast in beli gaber. Grmovje tvori 
leska, glog, Upa, gaber itd. 
4. Predvsem talne temperature smo merili v dveh severnejših vrta-
čah, ki so ju imenovali, vrtača x in y. Po zarasti sta podobni Jerinovi 
koleševki, le da sega gozd na osojni strani niže proti dnu. 
R a d i a c i j a 
Zaradi previšanega horizonta sprejme površina v vrtači manj 
globalne radiacije. Ce je faktor za nezastrto ravnino pri jasnem 
nebu 100, znaša ta pri kotanjah pri 10° povišanju horizonta spo-
mladi in jeseni 97, poleti 97 in pozimi 91. Pri povišanju horizonta 
na 20° znašajo t i faktorj i spomladi in jeseni 87, poleti 92 in pozimi 91. 
Pri povišanju horizonta na 30° pa znašajo spomladi in jeseni 68, poleti 
83 in pozimi 15. (Klimatographie von Osterreich, 1958). Večina naših 
vrtač ima previšan horizont do 20° in sprejema torej spomladi in jeseni 
do 13®/» in poleti do 8 % manj radiacije kot ravnina. Večina koleševk 
pa ima previšan horizont za okoli 30° in temu primerno zmanjšano glo-
balno radiacijo. Toda to so le matematični izračuni, 'prirejeni približno 
za naše geografske širine. Pomembno pri tem je odbito sevanje od po-
bočja na pobočje, ki zavisi tudi od višine sonca. Na našem krasu sta 
razmeroma veliki oblačnost in vlažnost, kar izenačuje faktorje. Zaradi 
povečane površine zemeljskega površja v kotanji se poveča nočno dolgo-
valovno sevanje, kar je pomembno zlasti v zimski dobi, odnosno v dobi 
toplotnega deficita (več izgubljanja kot sprejemanja toplote) v hladni 
polovici leta. 
Radiacijo smo merili od 29. maja do 5. junija 1970 s pomočjo sfe-
ričnih piranometrov tipa Bellani, last Gozdarskega instituta BTF v Lju-
bljani, po navodilih izdelovalca. Merili smo na naslednjih mestih: 
1. Na vrhu slemena med Mačkovo in sosednjo koleševko, k je r je 
horizont previšan le za nekaj stopinj na vzhodu, tako, da je sonce vzšlo 
nekaj minut kasneje; dobljene vrednosti lahko imamo za radiacijo ne-
zastrtega površja. 
2. Sredi dna Mačkove koleševke, na tistem delu, ki ga sonce obsije 
nekaj opoldanskih ur. Pri vrtačah in koleševkah je dejansko obsevanje 
dna nekoliko šibkejše, kot bi izračunali po strmini pobočij, ker so le-ta 
poraščena z drevesi; 
3. Sredi dna Masletove koleševke; pri obeh koleševkah je bil pira-
nometer na brezgozdnem skalnatem dnu; 
4. Na severnem robu proti jugu nagnjene travniške vrtače med 
Masletovo' koleševko in železniško progo. Previšanost horizonta je 
znašala proti jugu za 4°, proti zahodu za 8° in na vzhodu 11°. 
Zaradi popoldanske oblačnosti so izmerjene količine majhne. Zna-
šajo v cal/cm2: 
Piano 
(sleme) 
T ravn i ška 
v r t ača 
Mačkova 
koleševka 
Masletova 
koleševka 
29. 
31. 
IV. 14h 
IV. 21h 29,75 11,07 8,67 
1. V. 22,51 — 6,191 
2. V. 14,784 16,68 5,904 2,8 
3. V. 22,848 25,75 6,642 4,5 
4. V. 19,152 — 7,708 4,5 
5. V. (do 14h) 14,364 15,580 3,608 1,78 
Da je v Mačkovi koleševki na dnu le okoli 33 °/o in v Masletovi 
koleševki 22 % radiacije, ki jo je sprejelo površje na prostem, je ra-
zumljivo. 
Preseneča večja radiacija v travniški vrtači (za okoli 11 %>), in to 
za toliko, da izključuje tehnične napake kot edini vzrok. Pojav potre-
buje nadaljnjih meritev, vse pa kaže, da sprejemajo dna plitvih odprtih 
vrtač poleti proti poldnevu več radiacije zaradi odbitega žarčenja. Tega 
je v našem primeru povečalo kakih 25 m visoko prisojno pobočje, po-
raslo s termofilno nizko travo. Za to povečanje govorijo tudi višje opol-
danske temperature v dnu vrtač, ki smo jih sporadično izmerili v ome-
njeni vrtači, nadalje pri meritvah v Krajni vasi ( G a m s , L o v r e n -
č a k , I n g o l i č 1971) in na Madžarskem ( B a r a n y , 1967). Do 
povišanja radiacije pride v poletnem času. 
P a d a v i n e 
V logaških vrtačah in koleševkah je bila pozimi in spomladi 1970 
obdobno izmerjena globina snežne odeje. Ugotovitve obsega naslednja 
tabela (debelina v cm): 
D a t u m Piano, Mačkova S redn ja Masletova Je r inova t r avn ik kol iševka kol. kol. kol. 
17. I. 0 35 40 35 25 
14. III . 77—68 ? ? 136 96 
29. III . 8—28 ? ? 120 70 
23. IV. 0 77 100 98 25 
21. V. 0 ? ? 30 ? 
Prve dni junija 1970 je sneg v dnu Mačkove in Masletove koleševke 
hitro kopnel med skalnimi balvani. V Mačkovi je 6. junija ležal samo 
še v najnižjih luknjah na dnu, v Masletovi pa nekaj širše. Leto dni 
poprej je bilo v obeh koleševkah še več snega, čeprav je 1. 1970 veljalo 
za vreme z znatno zakasnitvijo spomladanske otoplitve. 
Daljše t ra jan je snega na dnu koleševk in vrtač ima več vzrokov, 
med katerimi so manjša radiacija, temperaturna inverzija, zaradi ka-
tere spomladi dež lahko v kotanjah zmrzne in se sneg dalj časa obdrži, 
pa rtudi več snežnih padavin, za kar govorijo naslednja opažanja. V 
dneh pred 14. III. je med vetrom zapadel sneg, ki je bil 14. III. med 
železniško progo in gozdom Ravnika mestoma neenakomerno debel, a 
v vrtačah v poprečju, globlji kot izven njih. V travniških, od 3 do 15 m 
globokih vrtačah sem nameril največje globine po posameznih pri-
merih: 82, 74, 74, 68, 84 cm, torej poprečno 76 cm, na ravnem travniku 
pa poprečno 68, kar je za okoli 12 °/o manj kot v vrtačah. Ta dan je 
znašala gostota snega 24 "/o. Vrtače so torej imele za 19,6 mm več vode 
v snegu. Ker pred meritvijo ni bilo sonca, je torej v vrtačah tudi zares 
padlo več snega zaradi vetrovnega učinka. Da je bil ta odločilen za 
višino snega, je pričala neenaka globina snega po pobočjih vrtač glede 
na izpostavljenost takratnemu jugozahodnemu vetru. 
Da dobijo vrtače več snega, se jasno vidi pri nas v alpskem svetu, 
k jer je pozimi snežno površje na krasu zravnano itudi. prek več metrov 
globokih ozkih kont in kotličev, ki sprejmejo za toliko več snega, 
kolikor globlji so. To pomeni pri 1,5 m globokem kotliču 1,5 m snega 
več; če ima ta gostoto 15%, pomeni to 225 mm več padavin. To je pa 
že pomemben faktor za lokalno pospešeno korozijo ( G a m s , 1967).4 
Ob opazovanju debeline snega v vrtačah je na okolnih travnikih 
snežna odeja praviloma naraščala v smeri proti gozdu Ravnika. 14. II. 
je bilo snega na travniku ob železniški progi 68 cm, nad Masletovo 
koleševko pa 77 cm. Ustrezne debeline 29. III. so bile 8 in 28 cm. Ali 
gre za povečane debeline zaradi gozda (intercepcija) ali pa zaradi več-
jega hladu? 
Manj izpričano je, ali sprejemajo vrtače in koleševke več padavin 
tudi med dežjem. Naša merjenja z ombrometri rned 29. V. in 5. VI. 
so izpričala v dnu Mačkove koleševke za 8,5®/» in na dnu Masletove 
koleševke za 16,4 °/o več dežja kot pri Jamarskem domu. Ker pa so 
celotne količine dežja majhne (od 16,5 do 19,2 mm) in ker gre za 
nevihte, je mogoče zaenkrat o tem samo domnevati. 
T e m p e r a t u r e v k o l e š e v k a h 
Čeprav vedo domačini povedati, da se v Mačkovi in Masletovi 
koleševki včasih pozimi zadržuje po več dni hud mraz z meglo, naši 
obhodi pozimi in spomladi 1970 v njih niso našli intenzivnejših in 
pogostejših temperaturnih obratov, če je ležal sneg še povsod naokoli. 
17. januarja je bilo opoldne na dnu Mačkove koleševke 0,8, v sredi 3,9 
in na vrhu 6,2°. Ustrezne temperature v Masletovi so bile 0,9, 5,0 in 
6,2°, v vmesni koleševki pa 1,1, 4,8 in 6,2°, v Jerinovi na dnu 0,9 do 
1,1°. V vseh štirih omenjenih koleševkah obseva pozimi sonce samo 
zgornje prisojno pobočje, ob katerem se toplejši zrak dviguje. Na nje-
govo mesto priteka v vodoravni smeri zrak z osojnih pobočij. Pozimi 
zato advekcijsko kroženje zraka, nastalo zaradi segretih prisoj, ne za-
jema tudi dna. Tam premeša zrak le močnejši veter, k i premaga upor 
hladnega zraka. To shemo pa modificira zapadli sneg, ki povzroča 
močno refleksijo in s tem ogretje osoj in dna. Po hladni noči je 
4 Poskusno m e r j e n j e debe l ine snega pozimi 1970/71 v več deset me t rov 
širokih v r t a č a h pod Voglom (ca. 1500 m n. v.) j e pokazalo, da so površ inske 
obl ike globokega, m e d v e t r o m zapadlega snega z n a t n o d rugačne kot povr š j e 
v r t ače pod n j imi . Na š i rokem d n u naprav i ve t e r d rugo tne vrtače, v n j i h pa 
j e bilo v š tevi lnih p r imer ih m a n j snega ko t v v m e s n i h snežnih h rb t ih . Tudi 
n a pobočj ih v r t ač so ve l ike raz l ike v debel ini snega, odvisno od smer i v e t r a 
in obl ike te rena . 
29. marca 1970 temperatura v Masletovi koleševki porasla do 14h na 
+ 2,0° v vsej vntači do vrha, k jer je znašala 5,3° C. Refleksijo močno 
znižuje iglast gozd. Konec februarja odnosno v začetku marca posije 
na dno Masletove koleševke že opoldansko sonce in tedaj jo vso za-
jame omenjena cirkulacija. V Mačkovi koleševki še prve dni junija 
sonce ne obsije dela osojnega pobočja in dna. Kopnenje pobočij od 
vrha prisoj navzdol pa se vkljub opisani cirkulaciji zakasni v pomlad 
in poletje, ker je v obeh koleševkah večina pobočij iz. ne popolnoma 
zaraslih meliščnih skal. Ko skopni sneg, se iz medskalskih prostorov 
prične odtekati hladni zrak proti dnu, kar zadržuje kopnenje zasne-
ženega dela koleševke. Ker je meliščno' skalovje globlje v vrtači manj 
prekrito z humoznim A horizontom, se po skopnenju snega kopičenje 
hladnega zraka iz skalnih votlin še poveča. 23. aprila 1970 je ležal v 
Jerinovi koleševki sneg še na dnu in v nižjem, ter zlasti v jugovzhod-
nem dolastem podaljšku (foto 2). Ob delno zastrtem in rahlo vetrov-
Foto 2. Na dnu Jerinove koleševke je bilo 23. aprila 1970 še 25 cm snega 
Pho to 2. On the bottom of the 30—60 m deep Jerinova koleševka near Loga-
tec the snom cover was at 23. April 1970 stili 25 cm thick 
Foto 3. Na dnu 47 m globoke gozdnate Masletove koleševke je bila 23. IV. 
1970 še zima z 100 cm debelo snežno odejo, ki se je navzgor po pobočju 
tanjšala in segala do sredine 
Pho to 3. On the bottom of the 47 m deep ivooded Masletova koleševka domi-
nated on 23. April 1970 stili ivinter voith a 100 cm thick snoiv cover, which 
reached nearly half way the slope, gradually diminishing in thickness 
nem vremenu je znašala zračna 'temperatura okoli 15h izven koleševke 
15,0 do 17,2°, v dnu koleševke, 50 cm nad tlemi, med 8,5 in 12,0°. Ni-
hanje je povzročal veter. Ko je ponehal, se je natekel s zasneženih in 
sicer osojnih .pobočij hladen in vlažen zrak, ki ga je odpihnila prva 
sapa. Vsak večji vetrič na prostem je namreč premešal tudi zrak v 
precej travniškem dnu koleševke. 
Pol ure kasneje so meritve v Masletovi koleševki našle naslednje 
razmere (foto 3). 
Snežna odeja na dnu: 98 cm. 
Zračna temperatura na dnu; 10 cm: 2,0° 
Zračna temperatura na dnu; 150 cm: 2,2° 
Sredi pobočja ob gornji meji snežne odeje: 9,0° 
Izven koleševke, na bližnjem travniku: 17,6° 
Sneg v sosednji severovzhodni koleševki je segal po pobočju pri-
bližno enako visoko, na dnu ga je bilo 100 cm na debelo, temperatura 
pa je bila 1,5 m nad površjem 2,0°. Vrtača je podobne globine, oblike 
in pogozdenosti kot Masletova. 
Ker je Mačkova koleševka na dnu manj pogozdena, je ostalo 
istega popoldne tam manj snega (77 cm), zračne temperature 20 cm 
nad tlemi so znašale 2,0° in 1,5 m nad tlemi 3,3°, sneg pa je segal na-
vzgor po pobočju le še kakih 10 m, v glavnem po meliščih (foto 4). 
Kot zračna temperatura se je v dnu Jerinove koleševke spremi-
njala zaradi vetra tudi relativna vlaga, v glavnem med 79 in 100 %>, 
Foto 4. Dno Mačkove koleševke I 23. IV. 1970. Junija smo tu merili tempe-
rature na nižjih prisojnih pobočjih na vrhu melišča, ki je v ospredju slike, 
na dnu pri smrekovem deblu in na nižjih osojah, ki so vidne v ozadju slike 
Photo 4. Bottom of the dolina Mačkova koleševka I on 23. IV. 1970. In June 
1970 we have measured temperatures at the stations on the lower sunny 
side (on the scree in the foreground of the picture), on the bottom near the 
pine trunck and on the lower shady side (in the background of the picture) 
medtem ko je bila na prostem med 85 in 95 %>. V dnu Masletove je 
bilo izmerjeno 95®/» rel. vlage, ob vrhu snežne odeje sredi pobočja 
79 »/o in nad kotanjo na travniku ob 17h 69 °/o. V vmesni koleševki je 
bila vlaga pri tleh 100 °/o, na dnu Mačkove pa so bile izmerjene vred-
nosti med 88 in 95 °/o. Pod humusom, ki je dober toplotni izolator, in 
pod večjimi kamni, ki pomenijo streho ter preprečujejo segretje zraka 
po padavinah, se hlad zadržuje dolgo v poletje. 3. VII. 1970 je znašala 
talna temperatura v Masletovi koleševki na osojni južni strani v glo-
bini 30 cm 8—9°, na prisojni severni strani pa 8—10°, v enem primeru 
12°. Na nekem mestu med balvani, poraslimi z mahom, pa je bila iz-
merjena kakih 5 m nad dnom v globini — 30 cm temperatura — 0,2°, 
v globini 20 cm 0,0° in v globini 5 cm 0,5°. Na dnu med balvani pa je 
taka temperatura poleti pogosta v globljih luknjah. 
Temperature v Mačkovi koleševki smo terminsko merili med 1. in 
5. junijem 1970, podnevi ob 6, 9, 12, 14, 18 in 21 uri, 1. junija pa tudi 
ob 24 uri. V dnu koleševke smo merili v pol metra globoki jami med 
balvani v višini skalnega dna, v višinah 0,5 m, 1 m, 2 m, 3 m. V pri-
sojali in osojah so bile merjene temperature v dveh višinah: 11 m nad 
dnom in 45 m nad dnom. Na nižjih postajah smo merili 10 in 150 cm 
nad tlemi, obdobno pa z Asmannovim psihrometrom tudi relativno 
vlago. Na višjih postajah so bili postavljeni termohigrografi, na dnu 
termograf, terminsko pa smo> merili temperature zraka 10 in 150 cm 
nad tlemi, povsod v senci. Iste elemente smo merili 40 m nad koleševko 
na vrhu slemena med sosednjima vrtačama ter tudi pri jamarskem 
domu, kar je 65,5 m nad dnom koleševke. 
Med merjenji je vladalo razmeroma enolično vreme, ki ga je do-
ločevala trdoživa kaplja hladnega višinskega zraka nad Vzhodnimi 
Alpami in Balkanom. Vkljub razmeroma visokemu zračnemu pritisku 
so se proti poldnevu večali kumuli zaradi konvekcije, popoldne je pri-
šlo tudi do tvorbe kumulonimbov in do manjših ploh. Proti večeru se 
je nebo zjasnilo, vetrovnost je pojenjala, zaradi česar je prišlo do in-
tenzivnejšega dolgovalovnega sevanja tal in ohladitve prizemne plasti, 
ko se je zrak ohladil v slabše zaraslem robnem gozdu pri koči na 1 do 
3° C. Tako vreme je pogojevalo razmeroma nizke nočne in zmerne 
opoldanske temperature. 
Temperature na dnu ter na nižjem osojnem in prisojnem pobočju 
prikazujeta podobi 6 in 7. Najnižja zveznica na pod. 7 pomeni tem-
peraturo v 40 cm globoki, z mahom porasli jami med balvani na dnu 
koleševke. Ponoči je v n je j temperatura kmalu po sončnem zahodu 
zdrknila na 1,5 do 2,6°, ker se je v dno natekel hladni zrak iz špranj. 
Podnevi se je dvignila na 6—8°. V višini skalnih tal (druga zveznica 
od spodaj) so ponoči temperature padle na 3—4°. Na dnu je bilo torej 
topleje, kot so bile najnižje temperature v robnem gozdu pri jamar-
skem domu. Od opazovanih dni so bih najboljši pogoji za obrat v noči 
od 2. na 3. in v noči od 4. na 5. junij. Obakrat so bile temperature na 
dnu koleševke v višinah od 0 do 200 cm precej izenačene in tudi pri 
MAČKOVA KOLEŠEVKA; MAČKOVA DOLINE 
RELATIVNA VLAGA v % 
HUMIDITY in % 
PRISOJE 
/ SUNNV SIDE 
--PRISOJE 11. +5cm 
' -SUNNV SIDEII .+Scm 
,,>«NO/300cm,BonoM 
I ! \ VENTILIRANO »5cm 
j / VENTILATED STATION t 5 c m 
L 1 / \ 0 S 0 J E VII. + 5 c m 
^SHADV SIDE VII. t 5 c m 
DNO, Ocrrij 80TT0M 
MAČKOVA KOLEŠEVKA; MAČKOVA DOLINE PF°°; 7 
1.-5. VI. 1970 
co —i 
1 fc PRI50JE III. »5cm 
SUNNY SIDE III. * 5 c m 
DNO, 200cm 
BOTTOM, 200cm 
TJ50JE VI . 5cm 
XSHADY SIDE VI. . 5 e m 
DNO 100 c m 
BOTTOM, lOOcm 
DNO. 50 cm 
BOTTOM, 50cm 
V JAMI NA DNU 
HOLLOW IN THE BOTTOM 
3 m višine niso bile občutneje višje. Razen prve noči (po padavinah in 
megli) so bile na sploh temperature na dnu od 0 do 300 cm ter tudi 
11 m nad dnom 10 cm nad tlemi na prisojni in na osojni strani tako 
izenačene, da med nj imi razlika ni bila večja od 1°. To se pravi, da 
se ponoči zrak v koleševki ne ohladi bolj (glej na pod. 6 potek rela-
tivne vlage, povzete po termohigrografih in obdobno kontrolirane z 
Asmannovim psi hrom etrom). Čeprav sončno obsevanje v prvih jutra-
njih urah še ni zajelo pobočij do dna, so se takoj po šesti uri pričele 
temperature zraka dvigati na vseh postajah na dnu; po deveti uri se 
začno zveznice razhajati. Čisto pri tleh na dnu ostaja tudi čez opoldne 
nekaj hladneje, že v višini dveh metrov nad dnom pa je potek tem-
perature skoraj povsem enak kot v osojah, medtem ko se v prisojah 
dvigne močneje. 
V prizemnem zraku na dnu koleševke in nad n jo pri jamarskem 
domu so bile med 29. majem in 5. junijem 1970 naslednje temperature, 
dobljene z terminskimi meritvami in dopolnjene s termografi: 
4h 9h 14h 18h 
jamarski dom 6,1 14,1 18,0 14,4 
dno koleševke 3,5 7,5 10,2 5,4 
razlika 2,6 6,6 7,8 9,0 
Temperaturni obrat je bil torej najmanjš i ponoči in se je čez dan 
stopnjeval do večera. 
Odnos temperatur na dnu in po višjih prisojah ter osojah prika-
zuje tudi pod. 6. Najnižja zveznica je temperatura na dnu tik pri tleh. 
Navzgor si sledijo temperatura v dnu 300 cm nad tlemi ter zveznice 
prisoj in osoj 45 m nad dnom ter na slemenu 40 m nad dnom. Iz po-
tekov temperatur je videti, da so ponoči in podnevi med temperatu-
rami dna v višinah 0 in 300 cm velike razlike. Temperatura 3 m nad 
dnom se ponaša kot ventilirana postaja; v ostalem dnevnem času se 
močno ujema s temperaturo na osojah, opoldne pa jo za več stopinj 
presega. Instrumenti na osojah so bili postavljeni v preseko med go-
zdom v široki dolinki, v katero se je osredotočil zračni tok z gozdnatih, 
deloma nikoli s soncem obsijanih leg. Ta tok smo obdobno merili z 
anemometrom 5 m nad dnom in 20 cm nad zemljo. Največjo hitrost je 
imel na koncu grape na manj poraslih mestih. Če je bil v višinah veter, 
hladni tok ni več tekel v smeri največjega strmca, temveč poševno. Od 
jutra je hitrost naraščala proti poldnevu, ko je dosegla pod glavnim 
žlebom na južni strani običajne hitrosti okoli 20 m na minuto. Do noči 
je v glavnem prenehal. Maksimalna izmerjena hitrost opoldne je bila 
26 m/min. Ta hladni zrak se je nad osončenim delom dna in nad priso-
jami dvigal; tega dviganja pa nismo mogli meriti, ker so se na vseh delih 
prisojnega pobočja vetrovi hitro menjavali po smeri in hitrosti. Na 
splošno pa ni vladalo čez dan na dnu in na osojah skoraj nikoli brez-
vetrje. Neenake temperature v raznih delih koleševke so povzročale 
labilnosti, ki ji je sproščal vsak vetrič v višini. Manjše hitrosti vzponskih 
vetrov pa so razumljive, ker se na osojah hladni navzdolni veter drži 
prizemne plasti, tako da je glede hitrosti razlika pri 20 cm in enim 
metrom nad tlemi, dviganje pa je razporejeno po mnogo večji površini. 
Zaradi tega hladnega vetra z osoj ostajajo v dnu nižje temperature samo 
pri tleh, ne pa več v višini 300 cm. 
V višjih prisojah se zrak 10 cm nad tlemi opoldne malo bolj se-
greva kot na ravnem na slemenu. Značilno pa je, da so nočni mirnimi 
v prisojnih legah nižji kot na slemenu ali kot v osojah. Največja raz-
lika je bila med najhladnejšo nočjo, to je v noči med 1. in 2. junijem. 
Prisoje se najhi treje ohlajajo in prej dosegajo svoj minimum. Razlago 
moremo iskati podobno kot pri vrtači v Krajni vasi ( G a m s , L o -
v r e n č a k , I n g o l i č , 1971) v manjši vlažnosti prizemnega zraka in 
trave na prisojah. Vendar s termohigrografi ponoči tega nismo mogli 
dokazati. Očitna je bila samo znatno večja sušnost zraka na prisojah 
v opoldanskih urah in včasih v potpoldanskih urah (pod. 6). 
Kako pomembna je tudi za temperaturni potek v koleševkah tipa, 
kakršna je Mačkova koleševka, relativna in absolutna sušnost ozračja, 
kaže podoba 7, kjer je vrisan parni pritisk vlage v mm, povzet po ter-
mohigrografu z osoj. Najnižje vrednosti dosega v dneh največjega 
mraza v koleševki in na prostem. 3. junija je relativna vlaga (pod. 6) 
dosegla zaradi hitrega ohlajanja zraka 100 %» že kmalu po 15h, toda 
zaradi nizkega parnega pritiska se je ozračje še lahko močno ohlajalo, 
znatno bolj kot prejšnjo noč, ko relativna vlaga ni bila tako visoka, 
a je bil parni pritisk znatno višji. Zato so ostajale nočne temperature 
znatno višje. 
Podobne temperaturne razmere je našlo merjenje, pri katerem 
smo sodelovali s katedro za meteorologijo FNT (doc. dr. Petkovšek kot 
vodja), v Masletovi koleševki. Izsledki čakajo na objavo. Zaradi mož-
nosti, da se hladni zrak steka na dno koleševke iz jam, smo jame pre-
gledali. Borisovi dihalniki, ki so v vrhnjem delu severnega pobočja in 
ki so jih logaški jamarj i z razstreljevanjem skušali razširiti, da bi 
prodrli do podzemeljske Ljubljanice, so 4. junija dopoldne »dihali-« 
zelo neenakomerno. Na zgornjem dihalniku je znašal popreček iz šte-
vilnejših meritev 750 l/min, hitrost vetra iz brezna pa se je menjavala 
med 35 in 16 m/min, včasih pa je veter sploh zastal. Iz niže ležečega 
dihalnika je pihal zrak izmenoma ven in noter. Zaradi skromnih di-
halnih količin in ker je imel zgornji dihalnik temperaturo 13,8° (pri 
temperaturi ozračja okoli 16°), je soditi, da sta oba dihalnika zračno 
povezana in da ne gre za dihanje velikih podzemeljskih prostorov, 
temveč bolj za sistem »dimnika-«, v katerem piha v spodnje ust je po-
zimi hladnejši in iz zgornjega ustja ven med potjo segreti zrak. 
V skladu z opisanimi temperaturnimi in vetrovnimi razmerami so 
naši rezultati meritev i z h l a p e v a n j a . Merili smo izhlapevanje 
vode, nalite v banjice s premerom 30 X 20 cm, od 1. do 5. junija, ven-
dar so rezul' ati najbolj zanesljivi v dnevih brez padavin. Banjice so 
bile položene na tla in v jasnem vremenu od 9h 3. junija do 9h 5. junija 
je izhlapelo v dnu Mačkove koleševke 25 ml, 45 m više v prisojni legi 
124 ml, v isti višini v osojah 52, na odprtem slemenu pa 120 ml. Ce 
vzamemo slednjo količino za 100 °/o, je vode izhlapelo v prisojah 104 °/o, 
v osojah 43 °/o in na dnu 22%. štirikrat manjše izhlapevanje na dnu 
(vse v višini tal!) kot na prostem in le 4—5 mesecev trajajoča doba 
brez snega, pojasni mahovnato zarast dna koleševk. Še večje razlike 
bi bile, če banjice ne bi bile zasenčene, temveč izpostavljene soncu. 
Smrekove mladice na robu dna kažejo zelo slabo rast. Večje 
smreke, nasprotno, imajo mnogo večje letne poganjke, ker dosežejo s 
krošnjo več radiacije in višjo temperaturo. Pozne spomladanske in 
zgodnje jesenske slane lahko sicer zadržujejo vegetiranje v dnu kole-
ševk, toda po naših meritvah v začetku junija se nočne minimalne 
temperature v koleševkah mnogo ne razlikujejo od ustreznih tem-
peratur na prostem travniku. Podatki za jamarski dom so povzeti s 
termografa, ki je bil v višini enega metra, medtem ko so bih ostali 
termografi, prav tako obdobno kontrolirani z psihrometri, 5 cm nad 
tlemi. Mačkova koleševka ima nekoliko nižje temperature verjetno 
zato, ker je del melišč živih in sestavlja pobočje mestoma živa skala, 
Minimalne temperature za čas od 1. do 5. junija za višino 5 cm: 
Kar smo merili travniških vrtač, so izkazovale v poprečju višje 
nočne minime, razen že omenjene vrtače ob progi, k je r je bila v noči 
od 4. na 5. junij zabeležena najnižja temperatura 0,9° (prejšnjo noč 
3,0°). Zanimivo je, da so bili absolutno najnižj i minimi zdaj v tej, zdaj 
v oni vrtači ali koleševlki ali celo na prostem. Dno Mačkove koleševke 
izkazuje najnižje minime zaradi že omenjenega rednega stekanja hlad-
nega zraka z oso j in votlin med skalami. 
T a l n e t e m p e r a t u r e v r t a č i n k o l e š e v k 
Meritve so bile predvsem prve dni junija 1970 v vrtačah in kole-
ševkah Logaškega ravnika. 
Ker so v Mačkovi koleševki preveč plitva in skalnata tla, so bile 
temperature (kot popreček iz meritev na več bližnjih mestih) ugotov-
ljene na pet metrov višinske razlike samo v Masletovi koleševki. Na 
Jamarski dom 
Osoje v Mačkovi koleševki 
Prisoje 
Dno Mačkove koleševke . 
Masletova koleševka, dno . 
5,1« 
5,5° 
4,4° 
3,4« 
3,9« 
PROFILI VRTAČ,- CROSSECTION OF DOLINES 
profilu SJ jih prikazuje pod. 8. Prisojno pobočje ima proti vrhu vedno 
višje temperature, česar pa očividno ni na osojah. Popreček za po-
bočja od 5 do 35 m nad dnom koleševke je na obeh straneh naslednji: 
Globina P r i s o j e Oso je 
5 cm 10,2 10,3 
10 cm 8,8 9,3 
20 cm 8,3 8,9 
Prisojna lega ne pride do izraza zaradi zasenčenosti z gostim 
gozdom, njena nižja temperatura pa ima verjetno vzrok v tem, da je 
pokrov s humozno preperelino debelejši kot na bolj skalnatih osojah. 
Povsem negozdnati, travniški, sta le dve merjeni vrtači, prva pri 
železniški progi (št. I in II na podobi 8), kjer je bil nameščen pirano-
meter, in druga severno od Masletove koleševke. V obeh travniških 
vrtačah je bila temperatura na dnu v globini 5 cm nižja kot na pobočjih, 
toda v večji globini je bila enaka ali višja kot na osojah, kar bi govo-
rilo za večjo toplovodnost, pogojeno z večjo vlažnostjo. 
Ker niso bile temperature izmerjene v istem času, moremo primer-
jati travniški vrtači z Masletovo koleševko le po globinah 30 cm. V trav-
niških vrtačah so tla na prisojnem pobočju toplejša za 5—6°, v osojah pa 
2—3°. Glavni vzrok za razlike v prisojah odpade na gozd. 
Ostale omenjene vrtače imajo dno in prisoje poraščene s travo, 
osojno pobočje pa z mešanim gozdom, ki ga setavljajo smreka, jelka, 
bukev, hrast, beli gaber, od grmovja leska in kosteničevje. Zeliščni sloj 
pokriva 50—70% tal. Izmerjene talne temperature prikazuje podoba 8. 
Pri vseh so na nižjem prisojnem pobočju, 5 do 10 m, v enem primeru 
do 15 m nad dnom, najtoplejša tla. Od tega pasu se temperatura niža 
po prisojah navzgor in proti dnu navzdol ter preik njega na osojno 
pobočje. 
Zaradi majhnega števila izmerjenih primerov imajo poprečki ome-
jeno vrednost, so pa zanimivi kot ilustracija navedenih razmer. Tem-
perature na gozdnatih osojah omenjenih vrtač so zelo blizu Masletovi 
koleševki in znašajo v globinah 30 cm 8—9°, na površju pa 9—10,5°. 
Travniška pobočja so bila v vseh primerih otrebljena na površje mole-
čega kamenja, ki so ga, kot smo ugotovili z vrtanjem, v Jerinovi kole-
ševki podkopali pod zemljo na dnu. Zemlja je povsod razmeroma plitva 
in neenakomerno globoka, tipa r jave rendzine. Po svojstvu ustreza 
tlem, ki so bila merjena pod vremensko postajo v Babnem polju (glej 
tamkajšnje poglavje). Po osojah pa v gozdu prevladuje grobejši humus 
iz slabo razpadlega listja in igličevja. Meritve talne vlažnosti iz hori-
zonta (B) niso dale večjih razlik med prisojami in osojami. V poprečju 
znaša vlažnost tal na dnu merjenih vrtač 33 fl/o, na osojnih pobočjih 35 
in na prisojah 31'%. Zaradi večje vlažnosti tal na dnu, manj glinenih 
delcev odnosno večje toplovodnosti so tam temperaturni gradienti manj-
ši kot na prisojah. Ker na gozdnatih osojah na tla ne sije sonce, so tam 
gradienti najmanjši (okoli 2°, v prisojah na travniku 2—5°, v poprečju 
3,6° na 25 cm). 
Poprečne izmerjene temperature v globinah 5, 20 in 30 cm so na-
slednje: 
a) Travniška vrtača in okoliško ravno zemljišče: 
Višina 
nad d n o m 
v m S VRTAČA N P L A N O 
15 
10 
5 14.5 
12,0 
11.6 
13,5 
13,0 
12,4 
15.8 
13.9 
13,7 
(16,6) 
(13,7) 
(13,5) 
16,8 
14,3 
14,1 
15.4 
12,9 
12.5 
P iano 
b) Vrtača s travnikom v prisojah in z gozdom na osojah: 
25 
20 
15 
10 
10,0 
8,6 
8,3 
10,3 
8,8 
8,2 
V R T A Č A 
10,7 
9,4 
8,7 
11,8 
9,6 
9,2 
17,2 
13.8 
12.9 
13,5 
10,5 
9,6 
N 
17,1 
14,1 
12,8 
18,1 
14,1 
12,8 
11,9 
9,2 
9,2 
12,0 
10,3 
10,0 
>CJ 
a"O H N E o OJD UO 
Vrhnje prisoje so v drugem primeru nekoliko hladnejše tudi zaradi 
tega, ker jih delno porašča grmovje ah robni gotzid. 
V večjih globinah smo merili talne temperature samo na dnu tako-
imenovane vrtače X, ki je pozno popoldne, pozimi pa tudi opoldne, 
zasenčena po gozdu na pobočju, on na ravnem nedaleč od železniške 
proge na zemljišču, ki je bilo še pred kratkim orano. Razlike so na-
slednje: 
Globina 
v cm P iano Dno vr tače 
5 11,8 12,9 
10 11,8 11,9 
20 11,9 10,1 
30 11,9 9,6 
40 11,4 9,2 
50 11,0 8,4 
60 10,7 7,8 
70 10,3 7,0 
80 10,1 6,7 
90 9,5 6,6 
100 9,0 6,4 
110 ? 6,1 
135 ? 6,0 
S pobočij naplavi j ena zemlja na travniškem dnu vrtače je bolj 
peščena in manj vlažna kot globoka rjavica na polju; zato ima večje 
gradiente, v globini pa je ostala hladnejša še iz zimskih časov. Tla so 
v večji globini na krasu običajno sušnejša. To so pokazale naše meritve 
talne vlažnosti v vrtačah v raznih globinah. V treh primerih znaša 
razlika v relativni vlažnosti okoli 13%. Vsa ta tla so bila razmeroma 
plitva in se iz spodnjih horizontov vlaga domnevno hitreje odceja med 
kamenje. V kolikor smo sondno merili globlje temperature na osojah, 
se tam razlike glede na dno vrtače zmanjšujejo in pri 70 cm skoraj 
izenačijo, ker je bilo med kamenjem manj ilovice. 
KLIMA KRAŠKIH POLJ 
Kraška polja in uvale so področja največje koncentracije obdelo-
valne zemlje, naselij in prebivalstva. Ni čuda, da je večina vremenskih 
postaj na Notranjskem krasu prav v njih. Izkazujejo nizke zimske mini-
malne temperature, visoko amplitudo med srednjimi mesečnimi maksi-
malnimi in srednjimi mesečnimi minimalnimi temperaturami pozimi (na 
vrhu tabele je Babno polje s poprečno letno amplitudo 12,0, F u r 1 a n , 
1965, 92) in so na sploh hladne, kar preseneča zato, ker ležijo v južni 
Sloveniji. Take razmere na j bi bile posledica lege v zaprti kotanji, ki 
nima, kot je primer v fluviatilnem reliefu, na odtočni strani vsaj ozke 
doline, primerne za odtekanje ohlajenega zraka. Če pa pogledamo lego 
teh postaj (Gomanci, Kočevje, Rakitna itd.), uvidimo, da ležijo večinoma 
više kot je najnižji obod na eni strani ,polja in da bi se torej mogel 
ohlajeni zrak odtekati. Zaradi dinarske smeri ni izrazitih severnih in 
južnih ekspozicij. Ker pa ta smer poteka prečno na prevladujoče za-
hodno—vzhodne vetrove, pomeni zavetrno lego. 
Da bi osvetlili temperaturne razmere, zlasti pa inverzijo, smo izvr-
šili meritve v dveh kraških poljih, v Globodolu na Dolenjskem in 
v Babnem polju na Notranjskem. 
Meritve v Globodolu 
Globodol je med našimi najbolj sklenjenimi in globokimi, čeprav 
majhnimi kraškimi poljii. Iznad dna v n. v. 190 do 200 m se obod dokaj 
enakomerno dviguje okoli 100 m, le proti jugovzhodu se v suhi dolini 
proti Luknji zniža na 50 m. V nasprotju z drugimi polji poteka v smeri 
Foto 5. Kraško polje Globodol, od juga. Temperature so bile merjene sredi 
dna in na zahodni strani Malega vrha (beli zvezdici). Na desni, vzhodni 
strani je videti »goro« na hribu Golobinjek 
Photo 5. Karst polje Globodol, from South. The locations of temperature 
measurements (white stars) are in the middle of the bottom and on the west 
side on the hill Mali vrh. On the right, the vineyards of the hill Golobinjek 
are visible 
sever—jug. Za temperaturni obrat govori to, da v njem ne uspevajo 
češnje in orehi, medtem ko zarašča breg na zahodni strani (Mali vrh) in 
zlasti na vzhodni strani (Golobinjek), vinograd—ljudsko gora ( G a m s , 
1959). Prve sondne meritve so bile 1. 1954 ( G a m s , 1962, 75). 
Naše meritve so bile izvedene s pomočjo dveh termohigrografov, 
od katerih je bil eden nameščen na dnu kraškega polja pri osnovni šoli 
v Gornjem Globodolu, 1,5 m nad tlemi, drugi, pa 50 m više, na zahodni 
strani polja, v kra ju Mali vrh, in sicer na že proti zahodu obrnjenem 
vrhnjem pobočju slemena. Aparat je bil nameščen 2 m nad tlemi ob 
seniku vrh sadovnjakov in vinograda, malo pod gozdom, ki je na vrhu 
slemena. V času meritev med 4. IV. in 16. V. 1970, v katerega je to leto 
padel zaradi splošne zakasnitve začetek vegetiranja, sta 'bila termo-
higrografa vsaj (tedensko kontrolirana z Asmannovim psihrometrom. 
V 42 registriranih dneh se je ponoči na dnu polja znižala tempe-
ratura za 1° ali več v 19. nočeh, kar je 45 % vseh noči. V teh dneh je 
razlika pri dnevnem minimumu 3°, v vsem času meritev pa le 1,4°. 
Primerov, ko je bila na dnu polja čez dan višja temperatura na jmanj 
za 1°, je bilo deset, s poprečno razliko 3° (največ 6°). Primerov, ko bi 
bila opoldne temperatura na Malem vrhu nižja, ni bilo, ali so bile raz-
like tako majhne, da jih s traku ni mogoče razbrati. V poprečju so bili 
dnevni maksimi v dnu za 0,7° višji kot na Malem vrhu. 
K tem številkam je treba dostaviti, da je bilo vreme v merskem 
razdobju na splošno neugodno za razvoj temperaturne inverzije, ker 
je prevladoval ciklonski tip vremena z vdonii hladnega zraka v višinah. 
Večje razlike kot glede temperature so bile glede relativne vlažnosti 
zraka. Po sončnem zahodu (po 18—18.30h) je v brezvetrnih in brezpada-
vinskih dneh relativna vlažnost v dnu hitreje rastla kot na Malem vrhu 
in je dosegla 100 %> navadno med 22 in 24h, k a r je za dve ali včasih še 
več ur prej kot 50 m više. Zjutraj in dopoldne ni bilo večjih razlik. Pre-
višanje horizonta na vzhodni strani je bilo pri obeh postajah približno 
enako, čeprav je teren v dnu raven, na Malem vrhu pa visi pobočje za 
okoli 10° proti zahodu. Opoldne je bila vlažnost na dnu ob sončnih toplih 
dnevih često manjša kot na Malem vrhu. 
Največ razlik je bilo v času od 17—24. IV. Tedaj je bilo vreme sprva 
pod vplivom azorskega visokega tlaka. Drobna nihanja kazalca vlage 
v nočeh med 17. in 19. IV. pričajo, da je zajel Mali vrh večkrat sušnejši 
zračni tok, ki pa ni segel do dna polja, k jer je Ibila vlažnost t rajno vfišja. 
Med 20. in 21. IV. je sledilo ciklonsko padavinsko vreme s prehodom 
hladne fronte, ko ni bilo vertikalnih temperaturnih razlik, relativna 
vlaga pa je bila na dnu polja malo nižja. Ponovno lepo vreme je pri-
neslo vnovič razlike, kot to kaže podoba 9. Po naših meritvah pri sred-
njih dnevnih temperaturah ni pravih razlik med dnom polja in tako 
imenovanim termalnim pasom. Pač pa so na dnu večje dnevne tempe-
raturne amplitude ter večji del dneva, če vreme ni vetrovno in pada-
vinsko, tudi večja relativna vlažnost zraka. Ponoči na dnu nekoliko 
nižji minimi ne pridejo toliko do izraza pri izračunu srednjih dnevnih 
PONEDELJEK TOREK 
KRAŠKO POLJE G L O B O D O L KARST POLJE 
/ SREDA / ČETRTEK / PETEK / SOBOTA / NEDELJA p ^ P 
6X22212 4_6 810 1214 16 18202224 2 4 ( B V 12 14 K IS202224 2 4 6_1 10 12 14 /« IS202224 2 4 6 S H 
in mesečnih temperatur, kot so pomembni za rastlinstvo, ker se zaradi 
njih zakasni spomladi datum zadnje slane, jeseni pa nastopi prej. 
Na podobi 9 je vnesen iz registriranega papirja izračunan pritisk 
nasičene pare. Vidno je, da nastopa temperaturna inverzija ponoči, ka-
dar znaša ta pritisk Okoli 7,6 mm ali manj. Ko se je 20. IV. parni pritisk 
dvignil na skoraj 10 mm, ni prišlo več do obrata. Kot kažeta naslednja 
dneva, se prične inverzija uveljavljati nekoliko kasneje kot padec par-
nega pritiska. 
Meritve v Babnem polju 
V Babnem polju so, čeprav deluje postaja nepretrgoma šele od 
1. 1950, dvakrat zabeležili najnižjo temperaturo v Sloveniji (— 34,5°), 
ki je najnižja v Sloveniji tudi, če jo reduciramo na morsko gladino. Ta 
postaja ima nadalje največjo amphtudo med srednjimi mesečnimi 
maksimalnimi in minimalnimi temperaturami, in to v letnem poprečju, 
po letnih časih pa pozimi ter julija in avgusta. Srednji absolutni letni 
minimi znašajo kar — 27,4°. 
Za Kredarico ima najnižje januarske srednje minimalne tempera-
ture ( F u r l a n , 1965, R a d i l o v i č , 1970). 
Vse to kaže na najintenzivnejši obrat v krajih, k jer v Sloveniji de-
lujejo meteorološke postaje. 
Fizično-geografska svojstva, k i morejo biti pomembna za inverzijo, 
so v kratkem naslednja. Babno polje leži v tako imenovanem Notranj-
skem podolju, tam, kjer seže pod najvišje gorovje, Notranjski Snežnik 
(1796 m). Z Loškim poljem ga povezujeta dve suhi dolini. Potem ko se 
združita v Babnem polju, se nadaljujeta v enotni suhi dolini proti jugo-
vzhodu do Kozjega vrha (910 m). Iz te enotne, prezidanske suhe doline 
segajo grape in dolinke do višine 1000 m in več. Reliefne razmere dovo-
ljujejo torej, da se v teh višinah ohlajeni zrak odteka po prezidanski 
suhi dolini na Babno polje, ki ima največ ravnega dna v n. v. 750 m. Le 
v nekaterih vrtačah doseže za nekaj metrov nižjo nadmorsko višino. 
Polje pa nima običajne ovalne oblike, temveč ga sestavljata dva kraka, 
ki sta začetka že omenjenih suhih dolin. V njih se v nadaljevanju proti 
Loškemu polju v severni suhi dolini dno dvigne največ do 760 m, v 
južni, babnopoliški, pa 768 m. Ce prištejemo še smrekov gozd, ki za-
rašča prevale, znaša poglobljenost polja do krošenj gozda na prevalih 
20—30 m. 
Kot v ostalem Notranjskem podolju, tudi prek Babnega polja sega 
pas triadnega dolomita in mlajših dolomlitiziranih apnencev, kar se ne 
odraža samo v nižjem reliefu, temveč tudi v izrabi tal. Zemljišče na 
teh kamninah je praviloma travniško. Prezidanska suha dolina in Babno 
polje sta precejšen sklenjen travniški pas, ki ga zaradi hitre transfor-
macije na dnu polja prekinjajo le še redke njive in ki ga z Loškim 
poljem povezuje dolgi pašniški hrbet Debeli hrib — Ostri hrib — 
Kožljek. 
Foto 6. Babno polje, od juga. V podnožju hriba je bila locirana postaja 
Telebačnik I (spodnje osoje, 790 m, v ospredju), v dnu pa nedaleč od hiše pri 
opuščeni opekarni. Postaji nižje in višje osoje 790 in 840 m sta označeni na 
pobočju Debelega hriba v ozadju 
Photo 6. Karst polje Babno polje from South. On the foothill was located 
the station Telebačnik I (lower shady side, 790 m), on the bottom not far 
from the house near the abondoned brickivorks. Stations on the sunny side 
790 m and 840 m altitude are marked on the slopes of the hill Debeli hrib, 
in the background of the picture 
Obod Babnega polja, ki je dolgo' v vzhodno-zahodni smeni okoli 2,5 
in široko okoli 1 km, porašča na južni strani pretežno smrekov in 
jelov gozd, na severni strani pa v nižjih legah listavci, više pa vedno 
več iglavcev. Travniško pobočje Debelega hriba (842 m) že s prevladu-
jočimi zelišči tipa Bromo — Brachypodietum pinnati — domačini pra-
vijo, da tu kosijo belo seno — in z brinjem kaže na sušne pogoje, tako 
da večine pobočij ne kosijo niti enkrat (foto 6). 
Na južnih, apneniških pobočjih prevladujejo tla tipa rendzine, r jave 
rendzine do gozdne rjaviee z žepi med kamenjem. Na že omenjenem 
Debelem hribu, ki se vzpenja na severni strani polja, je humozna rendzi-
na, na dnu polja pa je naplavJjena precej globoka ilovica, ki so jo v pre-
teklosti na dveh mestih izkoriščali za poljsko opekarno. Del dna pre-
plavi voda le še ob največjih poplavah, sicer pa ni tekoče vode, razen 
dveh močil. 
Po podatkih za razdobje 1950—1963 znaša letna količina padavin 
1558 mm, z viškom v novembru in dvema nižkoma, marca in avgusta. 
Vetrovnotst je precejšnja (brezvetrnih terminov je 34°/o), med vetrovi 
pa prevladuje vzhodnik (48 o/a), ki mu pravi jo bur ja , zahodnik (18 °/»), ki 
mu pravi jo veter, ter severnik. Bur ja prinaša izboljšanje vremena, za-
hodnik pa dež. Na jman j je ozračje vetrovno v avgustu (in septembru), 
BABNO POLJE 17.-23.VII. 1970 ™ 10 
T E M P E R A T U R E T A L , „ 
~ 5 c m G R O U N D T E M P E R T U R E S J u c m 
PRISOJE, ?90m,SUNNY SIDE 
DNO, 750m, BOTTOM 
PRISOJE, BtOm, SUNNY SIDE 
° C __o o — o 0S0JE 8A0m SHADY SIDE 20-] 
( 
VIŠINA 15* PRETIRANA 
0 lOOOm 
ko je največja dnevna amplituda med dnevnimi maksimi in minimi. 
Srednja oblačnost je 6/10 ( R a d i l o v i č , 1970). 
Da bi osvetlili vremensko dogajanje ob inverziji, sta bili izvedeni 
dve večdnevni meritvi na profilu čez polje v smeri S—J, z naslednjimi 
glavnimi postajami na travniških površinah (pod 11): 
a) Dno polja, zahodno od naselja Babno polje, blizu hišice, ki je 
nastala iz nekdanjih opekarniških zgradb, v n. v. 750 m, 
b) Telebačnik I, na osojnem pobočju hriba Telebačnik, to je na 
južni strani polja, n. v. 790 m, naklon 21°, v 20 m širokem lazu, ki se 
vrinja iz dna polja med bukov in smrekov gozd, 
c) Telebačnik II, v istem lazu, v n. v. 840 m, nedaleč od konca laza, 
sicer pa ob istih pogojih kot pri prejšnji postaji, 
d) Debeli hrib I, na južnem pobočju Debelega hriba, n. v. 790 m, 
na naklonu 15° proti jugu, 
e) Debeli hrib II, pod vrhom Debelega hriba, v n. v. 840 m, sicer pa 
ob istih pogojih kot pri prejšnji postaji. 
C i r k u l a c i j a z r a k a o b i n v e r z i j i 
Za opazovalno dobo tipična cirkulacnja je bila opazovana v noči 
med 22. in 23. julijem 1970. Tedaj se je odmaknil hladnejši zrak proti 
SV, v višinah pa je pritekal k nam toplejši zrak ob porastu grebena 
visokega zračnega pritiska nad Slovenijo. Opoldne 22. julija je znašala 
na Kredarici temperatura 11° (Ljubljana 28°). Zrak je bil zmerno suh in 
v Ljubljani je znašal pritisk vodnih par 22. jiul. 12—14 mm. Parni pritisk 
je bil na Babnem polju manjši, prvi dan med 8,5 in 11 mm, drugi 
dan pa se je naglo dvignil na 15 mm. Nižja relativna vlaga prvega dne 
je domnevno posledica fenizacije vetra, ki je pihal čez Snežniško go-
rovje. 
Opolnoči je bilo nebo že povsem jasno, prizemna megla pa se je 
v Babnem polju pričela širiti na dveh mestih, v širšem pasu preko 
spodnje prezidanske doline in čez severno polje mimo Debelega vrha, 
to je v smeri pritekanja hladnega zraka, ter v otoku na skrajnem za-
hodnem koncu polja, pod Rakovim klancem. Po pobočju Debelega 
hriba se je na travni površini shlajeni zrak odtekal v smeri strmca 
in dosegel v dolinki, kjer je bil nameščen naš minimalni termometer, 
27 m/min pri temp. 8,2° 20 cm nad tlemi. Obdobno se je smer toka 
menjala pod vplivom vetrov v višini. Na mesto odtekajočega zraka je 
pritekal od severa zračni tok čez vrh Debelega hriba. Ob l h je imel na 
vrhu temperaturo 12,8° in relativno vlago 9 2 % (pod. 11). 
Na pobočju Telebačnika so vetrovi bolj menjavali smer in jakost. 
V podnožju dolinke, vrh katere sta na lazu delovali obe glavni postaji, 
so bile pri hladnem vetriču navzdol po pobočju hitrosti do 56 m/min, 
pri toplejši sapi od zahoda pa do 12 m/min. Skladno z menjavanjem 
smeri vetra po pobočju in od zahoda so bile npr. okoli 3h v kratkem 
času izmerjene temperature 12,2° (rel. vlaga 97'°/o), 11,5° (95%), 11,5° 
(85 %). Proti jutru se je megla razširila skoraj po vsem dnu polja, ven-
dar ni presegla debeline 10 m. Na južnem robu polja je pri tleh obdobno 
vel hladen vzhodnik (ob 3h 7,5° s hitrostjo 35 m/min); v območju me-
šanja s toplejšim zrakom od zahoda so se tvorili kosmi megle, ki se je 
dvigala proti vzhodu ob tamkajšnjem gozdu, v katerem se je ohranil 
toplejši zrak kot na nižjem travniku. Ob 3.30h je meritev našla v pod-
nožju Telebačnika na gornjem robu travnika temperaturo 7,5—8,5°, v 
robnem gozdu pa 10,2°. 
Pod sklenjenim gozdom na pobočju Telebačnika ni bilo mogoče 
ugotoviti hladnega vetra po pobočju navzdol. 
Pritekajoči zrak iz prezidanske suhe doline je najhladnejši, saj so 
bili med meritvami od 18—23. julija 1970 izmerjeni naslednji nočni mi-
nimi na dnu polja 5 cm nad tlemi: 
Vremenska 
pos t a j a v vasi 
Pod Tele-
b a č n i k o m 
P r i opuščeni 
opeka rn i 
Pod Debel im 
h r i b o m 
18. VII . — 1,0 — 0,2 
19. VII. — 1,1 1,3 0,0 
20. VII . 4,8 T j ! 6,0 6,0 
21. VII. 13,2 14,0 13,9 — 
22. VII. 7,0 5,3 9,2 8,5 
23. VII. 5,3 5,0 6,3 6,1 
Pri tem je treba upoštevati, da merijo pri vremenski postaji, ki je 
v bolj vzhodnem delu polja, temperature na vzpetinici 6 m nad tam-
kajšnjim dnom polja. 
Najnižje temperature niso v vseh dnevih na istem mestu; v sploš-
nem se umikajo proti vzhodu, v smeri prezidanske suhe doline. 
Iz teh drobnih meritev se vidi shema zračnega kroženja, po kateri 
počasi priteka na polje hladen zrak iz prezidanske suhe doline, zavija 
ob Debelem hribu proti zahodu, se na dnu polja združuje s hladnim 
zrakom s severnih in krajših južnih travniških pobočij ter izpodriva 
toplejši zrak, ki ga severnik z loške strani odriva pod gozdnati Tele-
bačnik. Tam zavije kot kompenzacijski tok proti vzhodu, da v prezi-
danski dolini nadomesti odtekajoči prizemni zrak. V noči med 22. in 23. 
je bilo po smeri megle vidno, da odteka hladnejši zraik preko babno-
poliške suhe doline proti zahodu. 
R a z m e r j e m e d t e m p e r a t u r o t a l 
i n t e m p e r a t u r o p r i z e m n e g a z r a k a 
Glede na teksturo vladata v Babnem polju predvsem dva tipa prsti. 
Prvi je na južnem, apneniškem pobočju Telebačnika in v višjih hori-
zontih tal na dnu polja. Sestava tega tipa je naslednja: 
Grobi 
pesek 
(nad 0,2 
mm) 
Drobni 
pesek 
(0,2— 
0,02 mm) 
Mel 
(0,02— 
0,002 mm) 
Glina 
(man j kot 
0.002 mm) 
Telebačnik II 0,74 37,06 41,0 21,2 
Dno pr i opekarn i (— 10 d o — 30 cm) 0,32 39,48 41,0 19,2 
Dn>0' nedaleč s t ran , g lobina 165 cm 1,21 18,39 43,0 37,2 
Finejša tekstura tal v globini 165 cm na dnu polja je domnevna 
posledica večje starosti in lessiviranja površinskih horizontov. Da pa je 
vrhnja zemlja na dnu polja naplavljena, priča teksturna podobnost z 
zemljo na pobočju in do nekaj cm debeli drobci nekarbonatnih kamnin 
(grušč, pretežno iz roženca oz. silikatov), ki so jih morali pri izdelovanju 
opeke odstraniti in so vidni še danes. 
Drugi tip zemlje je na dolomitnih pobočjih Debelega hriba, k jer 
je A-horizont rendzine temen, humozen in debel od nekaj cm do 20 cm 
in več, spodaj pa doiomitna skala. Na mestu meritev pri opuščeni ope-
karni je zemlja globoka nad 1 m, pri postajah na Telebačniku pa ne-
enakomerno, 10—40 cm, pokriva pa jo slabo razpadli humus. 
Ob naših meritvah 6., 7. in 9. decembra 1968 so znašale tempera-
ture v globini 30 cm: na Debelem hribu v n. v. 840 m 4,2—4,8°, v isti 
višini na Telebačniku 3,2—3,5°, pri opuščeni opekarni na dnu 2,0—2,1°, 
pri vremenski hišici 4,5° in v odprti vrtači zraven 3,7°. Preseneča majhna 
razlika med plitvimi prisojnimi in debelejšimi osojnimi tlemi. O gra-
dientih govorijo poprečki tedanjih temperatur v raznih globinah: 
—30 cm —15 cm —S cm 
Razlika 
med —15 
in —5 cm 
Dno pr i opuš. o p e k a r n i 2,0 1,2 —0,1 1,3 
Telebačnik, 840 m 3,2 2,2 2,0 1,2 
Debeli hr ib , 840 m 4,4 4,6 4,2 0,4 
Pri nekdanji opekarni so bila tla na površju zmrznjena, globlje pa, 
kot kaže, še precej suha, tako da je bila prevodnost majhna. Vlažna hu-
mozna in gruščnata zemlja na Telebačniku je sicer v celoti hladnejša 
zaradi osoj, toda toplota iz globin prevaja slabše kot zemlja na Debelem 
hribu, k jer so talne temperature v globini 5 cm občutno dnevno nihale 
tudi v dneh meritev v decembru. Višek je bil 8,6° pri zračni temperaturi 
7,9°, nižek pa — 1,2° pri zračni temperaturi — 5,3° (5 cm nad tlemi). Te 
razlike so znašale na Telebačniku le 0,9° in na dnu polja 0,4°. 
Terminska merjenja od 17—23. julija 1970 so bila še ob naraščanju 
temperature gloibjih tal. Najtoplejša so bila tla pri otpekarni, ki so bila 
decembra 1968 najhladnejša. Ob poletnem merjenju so znašala kole-
banja v globini 5 cm: 
Ob sončnem 
vzhodu ob 14. u r i Razl ika 
Dno pr i opuš. opekarn i 15,0 18,5 3,5 
Telebačnik I 12,0 16,0 4,0 
Debeli v r h I 12,8 18,5 5,7 
Telebačnik II 11,3 15,6 4,3 
Debeli v r h II 12,7 17,8 5,1 
Humozna plitva rendzina na Debelem vrhu se sicer opoldne bolj 
segreje kot tla na Telebačniku, a je slabše toplotno prevodna in zato 
globlje ni večjih razlik, vkljub temu, da so tla pri postajah na Tele-
bačniku zjutraj in zvečer delno zasenčena po okoliškem gozdu. 
Podoba 10 kaže na znatne razlike med dnevi glede ogrevanja čez 
dan in ohlajevanja ponoči. Ob sončnem a vetrovnem dnevu (8. VII.) 
so se tla na najnižjih prisojah bolj segrela kot na dnu, ob oblačnem 
vremenu (21. VII.) pa manj. 
V p l i v l e g e , p r s t i i n v e g e t a c i j e 
n a t e m p e r a t u r n o i n v e r z i j o v B a b n e m p o l j u 
Merjenja 6—8. decebra 1968 so se začela ob visokem zračnem tlaku 
nad Srednjo Evropo, ko je 6. decembra pritekal v nižjih legah nad 
Babno polje hladen vzhodnik in povzročal ivje na drevesih nad okoli 
850 m n. v. Ponoči je nato nastopila visoka megla nad n. v. 900—1000 m, 
obenem pa se je razvila ob temperaturnem obratu še prizemna meglica 
na dnu polja. Naslednji dan. je prišla Južna Slovenija v območje nizkega 
zračnega tlaka s centrom v Zahodnem Sredozemlju. Zjutraj so se p o j a r -
vili ob jugozahodniku v višinah stratofcumuli. V pasu mešanja toplejšega 
zahodnika in hladnejšega vzhodnika se je razvila visoka megla. Vzpo-
redno s poglabljanjem zahodnika je ponoči nastala inverzija oslabela. 
Do 10. ure so se zato temperature v vseh višinah izenačile. 
Pogoji za nastanek inverzije so bih torej zmerni in so dovoljevali, 
da je nastopila v noči od 6. na 7. december le do višine malo nad 
900 m. V 40 m visoki zračni plasti je ob višku inverzije 7. decembra ob 
7. uri znašal temperaturni gradient vzdolž pobočja, izračunan iz podat-
kov 150 cm nad tlemi, 18°/100 m, 50 cm nad tlemi 5,2° in 5 cm nad tlemi 
5,5°/100m (pod. 11). Podobno kot v vrtačah v Krajni vasi ( G a m s , 
L o v r e n č a k , I n g o l i č , 1971), so bile tudi v Babnem polju zvečer 
in v prvi polovici noči temperature višje na osojah kot na prisojah, 
čeprav na Debelem hribu talne temperature niso bile nižje. Večje razlike 
so bile med zgornjima dvema postajama. Na spodnji postaji je bilo na 
osojah topleje kot na prisojah: 150 cm nad tlemi za 1,4, 50 cm nad tlemi 
za 1,2 in 5 cm nad tlemi 1,5°. 
Ta pojav v Krajni vasi lahko tolmačimo z dalj časa trajajočim 
večernim obsevanjem na južni kot na severni strani vrtače, ker je 
zahod poletnega sonca odmaknjen na severozahod. To pa na primeru 
Babnega polja odpade, ker osojnega pobočja sonce tedaj sploh ni ob-
sevalo. Tu si lahko razlike tolmačimo z daljšim prisojnim pobočjem, 
po katerem laže piha hladnejši težji zrak. Ko prične po polnoči na 
prisojna pobočja kompenzacijsko pritekati toplejši, zrak čez hrib, tem-
peratura prizemnega zraka ne pada več tako kot na osojah. Zato se 
zmanjšajo razlike med obema stranema. 7. dec. ob 6.55h so znašale le 
še 0,3° (150 cm nad tlemi 0,5°). 
Zračne temperature ob višku inverzije v Babnem polju so prika-
zane na pod. 11 in 12. 
Temperature tal imajo pri ohladitvi zraka podrejeno vlogo, za vpli-
vom vegetacije in lege. 
Podobnega hitrejšega ohlajanja prisoj zvečer in do polnoči pri po-
letnih meritvah, od 19.—23. julija 1970, ni bilo mogoče zaslediti (pod. 12). 
Potek temperatur zraka na osojah v višinah 1, 5, 50 in 150 cm ter 
talnih temperatur v globini 5 cm med segrevanjem čez dan prikazuje 
pod. 13. Največje razlike med prisojami in osojami so pri talnih tem-
peraturah, ki se na prisojah po> deveti uri znatno bolj dvignejo in pri 
zračnih temperaturah 0 in 5 cm nad tlemi, ki ostajajo proti večeru za-
BABNO POLJE TEMPERATURE ZRAKA — AIR TEMPERATURES ! * 1 5 m ) FI& 12 
radi bolj segretih humoznih tal z večjo specifično toploto še toplej-
ša. Razlike v relativni vlagi prizemnega zraka so očitnejše ponoči do 
sončnega vzhoda, ko je na Telebačniku sušnejše, in po sončnem zahodu, 
ko je tam vlažnejše kot na prisojah. Te razlike se skladajo s pojavom, 
ki smo ga zabeležili v decembrskem merjenju v Babnem polju, ko je 
v osojah padala proti noči zračna temperatura počasneje. Toda julija 
"C 
p 32 
- 3 1 
- 3 0 
- 2 9 
- 2 8 
- 2 7 
-26 
- 2 5 
- 2 4 
- 2 3 
- 2 2 
- 2 1 
- 2 0 
- 1 9 
-18 
- 1 7 
- 1 6 
- 1 5 
-M 
- 1 3 
-12 
- 1 1 
-tO 
- 9 
- 8 
- 7 
- 6 
~ = 5 
T o 
razlike v vlagi niso vplivale na zračne temperature, najbrž zato, ker jih 
kompenzirajo toplejša tla na prisojah. Upoštevati pa je, da je okolica 
postaje na Telebačniku bolj gozdnata. 
Na podobi 14 je prikazan potek temperatur na prisojah in osojah 
za noč med 22. in 23. julijem 1970, ko je bila občutna inverzija. Na pri-
sojah se tla enakomerno ohlajajo vso noč, na osojah pa predvsem v 
18 
22.VII. 
i <~ 
4 
23. VII. 
BABNO POLJE 1 4 
TEMPERATURNI POTEK MED INVERZIJO 
V NOČI 2 2 / 2 3 . Vit. 1970 
TEMPERATURES COURSES DURING THE 
INVERSION IN THE NIGHT 22/23.VII. 1970 
+ 5cm 150cm — 5cm 
° N ° 7 5 0 m 
prvi polovici. Vkljuib temu pa sta zveznici za temperature pri tleh po-
noči dokaj enaki. Po sončnem vzhodu na prisojah temperature hitre-
je naraščajo. V drugi polovici noči, in tudi še v prvih urah po sončnem 
vzhodu, postajajo temperature 150 in 50 cm nad tlemi na osojah višje 
kot na prisojah. 
Potek temperatur tal v globini 5 cm, zralka v višini 5 in 150 cm, 
prikazuje podoba 14. Zračne temperature + 5 cm po 16h skraja dokaj 
skladno padajo, razen na dnu polja, in so, deloma tudi zaradi toplejših 
tal, skraja višje. Ob sončnem zahodu, okoli osme ure zvečer, pa se 
prično razhajati : na vrhu Debelega hriba se že okoli 23h padec spre-
meni v dvig, ker prične pritekati toplejši zrak čez vrh; zniževanje na 
Telebačniku je počasnejše, vendar v nižjih legah intenzivnejše kot na 
Debelem hribu. Najenakomerneje pa pada temperatura vso nož na 
dnu, ker se hladni zrak kopiči. Vkljub najtoplejši zemlji doseže tam 
najnižje temperature. 
Ohlajevanje zraka 150 cm nad tlemi se je najprej ustavilo na vrhu 
Debelega hriba, in sicer na okoli 13,7°. Podoben potek so imele osoje 
v isti višini. 40 m nad dnom polja je v drugi polovici noči hladneje 
na prisojah kot na osojah, pri obeh pa se temperature ustalijo pri 
10—12°. Tudi zaradi kopičenja hladnega zraka iz prezidanske doline 
in z obeh travniških pobočij, se zrak na dnu enakomerno ohlaja in se 
tik pred sončnim vzhodom najbolj ohladi. Ce tam ne bi bilo razlik med 
zračnimi temperaturami v višini 5 in 150 cm, bi mogli soditi, da so 
nizke temperature na dnu posledica predvsem dotekanja hladnega 
zraka od drugod. Razlika za okoli 1,5° pa dokazuje, da se dotekajoči 
zrak na dnu pri tleh še dalje ohlaja in najbolj ohladi, ker se ohla-
jevanje začne iz nižje startne točke. Pri ohlajevanju doseže zrak 
150 cm nad tlemi na dnu enako nizko temperaturo kot je na nižjih 
osojah v prizemni plasti (5 cm), k jer je ob tako imenovani dejavnostni 
meji ob vrhu travja ohlajevanje najintenzivnejše. To govori vendarle 
za to, da priteka ohlajeni, zrak v glavnem z okoliških pobočij. 5 cm nad 
tlemi ohlajeni zrak je mogel v našem primeru dotekati s pobočij na 
dno med tamkajšnj i zrak v višini 150 cm nekako do polnoči z Debe-
lega vrha, s Telebačnika pa vse do sončnega vzhoda. 
Ugotovljeni potek inverzije se v tem pogledu ne sklada z nazi-
ranjem D. F u r l a n a (1965, 36), po katerem zrak iz višin, ki kom-
penzacijsko doteka na pobočja, ne more doseči nižjih plasti na .dnu 
kotanje, ker se ne ohladi dovolj. V primeru Babnega polja in prika-
zane noči ne odločajo dolžina in strmina pobočja, samo talne tempera-
ture in vrsta travja, temveč tudi splošna zračna cirkulacija, v našem 
primeru dotekanje toplejšega zraka od severa in odrivanje hladnejšega 
pod osojno pobočje. Mnogo bolj kot minimalne temperature v pri-
zemnem zraku se razlikujejo temperature nad 150 cm, ker se na ko-
tanjastem dnu kopiči na pobočjih ohlajeni in semkaj zdrseli zrak. 
Vzroke intenzivnosti temperaturne inverzije nakazuje podoba 15. 
Od treh noči med 17. in 23. julijem so bili najnižji minimi prvo noč 
g x 
Ul «3 
ob visokem tlaku in grezanju zraka — subsidenčni inverziji. Tedaj je 
temperatura zraka ob gornji dejavnostni meji travja (+ 5 cm) segla v 
nekaterih otokih pri opuščeni opekarni le malo pod nič, na meteorološki 
postaji pa celo do —1,1°. Slana je na njivah in vrtovih rahlo prizadela 
buče, kumare in krompir. Naslednji večer je bila ob sončnem zahodu 
zračna temperatura na naših postajah celo nižja kot ob istem času dan 
poprej. Toda višja je bila relativna vlaga, ki je že kmalu po 22h do-
segla 100,0/o, prejšnji dan pa šele tik pred sončnim vzhodom. Zato se 
je prvo noč pojavila redka prizemna vlaga le na otokih, drugo noč 
pa je vkljub večji vetrovnosti dosegla debelino čez 10 m. Z nižjih osoj-
nih pobočij je sicer pritekal ohlajeni zrak, v neki dolinki s hitrostjo 
31 m/min, toda očitno je sproščanje energije ob kondenzaciji kompen-
ziralo ohlajevanje na dnu in nočna temperatura prizemnega zraka ni 
padla niže kot na nižjih osojah in je le malo presegla to na nižjih 
prisojah. V teh razmerah se zrcali ne samo pomen relativne vlage 
odmosno stopnja nasičenosti s paro, ampak tudi pomen globine kotanje. 
V globotkih kotanjah je lahko globina hladnega jezera in tudi debelina 
megle velika, zato v nj ih ni take ohladitve. 
Tretjo noč je bila sicer vlažnost zraka majhna, toda suhi zahodnik, 
ki je omogočil podnevi 19. julija 1970 visoke maksime, je pihal tudi 
ponoči, obenem pa je narasel tudi pritisk nasičene vodne pare. 
Malo pred polnočjo je termograf na dnu zabeležil hiter padec pri-
zemne temperature, ki ga termografi na nižjih osojah in prisojah ne 
izkazujejo. Nastal je zaradi kratkotrajnega vetrovnega zatišja in na-
kazuje domnevo, da bi bil obrat to noč lahko prav tako intenziven, 
če bi bilo mirno ozračje. Temperaturne razlike med prizemnim zrakom 
in zrakom v višini 150 cm so skoraj enake kot prejšnje noči, toda veter 
preprečuje kopičenje hlada na dnu kotanje, pa tudi pospeši odtekanje 
ohlajenega in pritekanje toplejšega zraka. Odtod višji minimi tudi na 
pobočju. V Babnem polju bi bile torej nizke temperature prizemnega 
zraka tudi, če ne bi bilo kraške kotanje, ker je intenzivna radiacijska 
inverzija. 
ZAKLJUČKI 
Talni tipi glede temperatur 
Glede talnih temperatur so bile izmerjene v kraških predelih No-
tranjske velike razlike. Čeprav se dejavniki, ki določujejo te tempe-
rature, krajevno močno prepletajo, je le mogoče izločiti vsaj naslednje 
talne tipe, ki so ugotovljeni z meritvami temperature pod travno vege-
tacijo: 
1. Poleti so bile izmerjene najvišje površinske (—5 do —10 cm) 
in globlje (— 30 cm) temperature v tistih tleh, ki jih obdobno (dno 
vrtače pri meteorološki postaji v Babnem polju konec aprila) ali t rajno 
(Cerkniško polje, ob Zadnjem kraju) ovlažuje talna voda in povečuje 
toplovodnost. Takih tal s talno vodo pa je na krasu malo. Na vodo-
držnih tleh se talna vlažnost praviloma veča z globino. Naša merjenja 
pa so vsa ugotavljala manjšanje talne vlažnosti bliže vodoprepustne 
karbonatne podlage. Čeprav sprejema slovenski kras v celinski klimi 
razmeroma precej padavin, te na suhih tleh na vodoprepustni podlagi 
poleti ne ogrevajo tal v toliki meri kot na nakraškem svetu. 
2. Melnato-peščena ilovica, značilna za naplavljena tla v kraških 
depresijah, je zaradi nekdanjega in sedanjega obdelovanja lessivirana 
in zaradi precejšnje zračnosti slab prevodnik toplote. Zaradi sušnosti 
pa ima manjšo specifično toploto. Taka tla (primer postaje Bife, Otok, 
Dolenje jezero na Cerkniškem polju, pri opuščeni opekarni v Babnem 
polju) se poleti in opoldne močno segrejejo na površju in v globinah, 
pozimi in na osojah pa se nad poprečno ohladijo. 
3. Neorana globoka ilovica z debelim A horizontom (postaje na 
Slivnici, vrtača pri vremenski postaji v Babnem polju) je običajno 
vlažnejša, z večjo specifično toploto in nekoliko boljšo toplotno pre-
vodnostjo kot jo ima prejšnji talni tip. V celoti so hladna, dnevno 
kolebanje je v vrhnji plasti manjše. 
4. V celoti plitva ilovnata do glinasta ali peščena tla s hitro se 
menjajočo globino, tipa r jave rendzine, r jave do r javo rdeče ali rdeče 
zemlje. Njihov temperaturni režim določuje majhna specifična toplota 
(za apnenec 0,18 gram. cal. 0 C) in dobra toplovodnost skalne podlage, 
ki se vriva med prst ali sega celo na površje. Pr i tem talnem tipu, ki 
je na krasu najbolj razširjen in ki prevladuje zlasti na pobočjih kra-
ških depresij, so velike razliike v temperaturnem režimu glede na oson-
čenje. Nezasenčena tla se v vrhnji plasti poleti opoldne precej ogrejejo, 
ponoči znatno ohlajajo. Na zasenčenih mestih pa je dnevno kolebanje 
majhno. Pozimi in ponoči prihaja vse leto do izraza dobra toplovod-
nost kamna od spodaj in zato zimske talne temperature v globinah niso 
nizke, poletne pa ne visoke. 
V drobnem so v okviru tega tipa znatne razlike glede na debe-
lino prsti, zračnost, možnost konvekcije toplega zraka iz skalnih špranj 
itd. Verjetno je na te drobne razlike v talni temperaturi prilagojena 
pestra gozdna sestava. V celem pa so ta tla, če so izkrčena, topla, pod 
gostim gozdom pa v vegetacijski dobi hladna. Z večanjem debeline 
humusa postajajo tla hladnejša (vremenska postaja v Babnem polju). 
5. Pri gruščnatih tleh pod tankim grobim humuznim horizontom, 
ki so značilna za otrebljeni kras, k jer so ostali med zemljo drobni 
kamni, in za višja pobočja s periglacialno odejo, je v podlagi zavrto 
prevajanje toplote od spodaj. Zato so taka tla pozimi hladna, poleti pa 
zelo topla tudi v osojah (Javorniki). 
6. Humozna rendzina na morenskem in periglacialnem grušču, 
med katerim so neizpolnjeni prostori (Masletova koleševka). Zaradi 
velike zračnosti je toplovodnost majhna, humuzni pokrov pa je izvr-
sten toplotni izolator. Ta talni tip je v vrtačah v senčnih legah poleti 
najhladnejši. Verjetno prihaja tudi do pretakanja podtalnega hladnega 
zraka po pobočju navzdol. Grušč pomeni, toplotno izolacijo proti skalni 
podlagi, humus pa proti površinskemu ogrevanju. 
Mrazišča 
Hladnost rendzine na morenskem ali periglacialnem grušču na 
osojah povečujejo predvsem depresijske kraške oblike, posebno vrtače 
in koleševke, v katerih je zaradi zavetrne lege pozimi več snega. To 
se je izkazalo' pri ogledu naslednjih mrazišč na našem krasu. 
Na severni strani Notranjskega Snežnika (1769 m) se vrsti več 
globokih vrtač. V vrtači pod Gamsovo glavo je ležal še 9. sep-
tembra 1970 sneg. V zahodnejšo vrtačo, z dnom v n. v. 1461 m, sega 
rušje (Pinus mugo) od vrha Snežnika po pobočju s povprečnim naklo-
nom 35° do blizu dna, na drugih pobočjih prehaja bukov gozd okoli 
30 m nad dnom ob ostri vodoravni meji v rušje, med katerim so redke 
smreke slabe rasti (foto' 7). Rušje prehaja ob zakrnelem in vedno nižjem 
rastju slabih 10 m nad dnom v alpski pašnik. V območju rušja in trave 
na dnu 8. in 9. septembra 1970 postavljeni termohigrografi so, verjetno 
zaradi vetra, zabeležili na dnu ponoči v poprečju samo za eno stopinjo 
nižjo temperaturo kot na višjih prisojah in osojah. Pač je bila na dnu 
med 14. in 21. uro v poprečju za 15 nižja relativna Vlaga kot na 
osojah, med polnočjo in peto uro pa rahlo višja. Vsa pobočja sestavlja 
porasel grušč, del dna pa morena (?) na koncu jarka s snežniškega 
pobočja.6 8. septembra 1970, torej v času najvišjih temperatur v glo-
bini 30 cm, so znašale talne temperature na neporaslih, z rušjem ali 
bukovjem pokritih južnih, vzhodnih in zahodnih straneh, v globini 
30 cm med 9,8 in 11°, največkrat okoli 10°. V globini 20 cm so bila 
tla v poprečju le za 0,3° toplejša, v globini 5 cm pa so ob delno oblačnem 
vremenu pri zračni temperaturi 15° imela 12° C. Hladnejša tla so bila 
le pod poševno jamo, ki se odpira okoli 10 m nad dnom vrtače na 
vzhodni strani in iz katere piha obdobno hladnejši zrak (— 30 cm: 
7,8—8,5°). Edino osojno pobočje pod rušjem je bilo znatneje hladnejše 
(na pobočju 30 m nad dnom v globini 30 cm 5,1°). Izven vrtače, više 
na Snežniku, so bile te temperature na manj poraščenem zemljišču 
višje, okoli 10°, to je toliko, kot v vrtači izven osojnih mest. Te nizke 
temperature so verjetno posledica snega, ki se tam nakopiči in dolgo 
obleži. Hladni zrak z osojnih pobočji, zaradi katerega je bila zabeležena 
tudi višja relativna vlaga, še poleti ohlaja dno vrtače, kar povzroča 
vegetacijski obrat. Pas rušja se je verjetno pod vplivom človeka razširil 
na račun smreke in alpski pašnik na dnu na račun rušja, toda oblika 
grmovja in navzdol vedno bolj zakrnele smreke v rušju ter talne tem-
perature govorijo za to, da je vegetacijski obrat priroden pojav, čeprav 
v večjem obsegu kakor nekoč. 
5 Morebi t i gre za gruščnat i nasip n a koncu snežišča, ki j e v času, ko so 
pas t i r j i požgali r u š j e na osojnem pobočju, segalo do v r h a Snežnika. 
Foto 7. Zahodna vrtača pod Notranjskim Snežnikom, z dnom v n. v. 1461 m. 
Vegetacijski obrat obsega bukov gozd, ki prehaja navzdol v ruš je — Pinus 
mugo (ta sega na severno stran, proti nam, do vrha brez prekinitve), in 
alpski travnik v dnu 
Photo 7. The west dolina belovo the Mt Notranjski Snežnik, whose bottom 
lies at an altitude of 1461 m. The vegetational inversion comprises beech 
forest, which continues downward into the pine bushes (Pinus mugo on 
the north side, below us, reaching the crest ivithout interruption) and alpine 
meadow on the bottom 
Hladnejša rendzina na grušču in kotanjasta lega prideta do izraza 
v vegetacijski odeji tudi v sosednji, uvalasti vrtači Holarina z dnom 
v n. v. 1430 m vzhodno' od tod (foto 8). Na dnu je več ločenih sekun-
darnih vrtač z golimi skalami na samem dnu, s pasom travja naokoli, 
Foto 8. Sestavljena vrtača (uvala) Holarina z dnom v n. v. okoli 1430 m 
severno pod Velikim, Snežnikom. Od otokov gruščnate tundre in alpskega 
travja na dnu sekundarnih vrtač je viden samo eden sredi rušja (Pinus 
mugo). To prehaja navzgor v bukov gozd, razen na severni strani, kjer 
porašča (morenski) drobir smrekov gozd 
Photo 8. A compound dolina (uvala) named Holarina whose bottom lies at 
an altitude of cca 1430 m, North of Mt. Vel. Snežnik (1796 m). Only one 
island of rubble tundra and alpine meadow lying on the bottoms of the 
secundary dolinas, is seen betiveen the Pinus mugo. This continues up the 
slopes into beech forest, except in one plače on the north side, ivhere (drift) 
boulders are covered by pine forest 
nakar sledi rušje, temu pa na severovzhodni strani smrekov gozd z 
debli, visokimi do 20 m in več, drugod pa gozd bukve, jesena, genskega 
javorja itd. Smrekov gozd porašča sistem morenskih nasipov in raztre-
senega moorenskega drobirja.6 V gostem smrekovem gozdu so bile 
v osojni legi talne temperature med 8,5 in 9° (v globini 30 cm), podobno 
kot na ravnem v ruševju med vrtačami, medtem, ko so bile pod trav-
jem na prisojah temperature okoli 10°. Med golimi skalami na dnu 
vrtač ni bilo takega hladu, kot smo ga ugotavljali na dnu koleševk 
pri Logatcu. 
Najbolj splošno znano mrazišče z vegetacijskim obratom, Smre-
kova draga na "everni strani Goljakov, leži znatno nižje, z dnom 
6 M. Š i f r e r (Obseg ple is tocenske poledeni tve na N o t r a n j s k e m Snež-
niku. Geografski zborn ik V, 1959), m o r e n na severni s t ran i Snežnika n e 
omenja . Da gre za morene , p r i ča jo oblike površ ja , pe t rogra fsko mešan i 
drobi r in n e k a j zaobl jen ih kamnov . Golic, žal, ni. 
v n. v. 1100 m. Da rušje v vrtači ni samo klimatsko pogojeno, dokazu-
jejo do 10 in več metrov visoke smreke še v najnižjem delu dna ob 
severnem robu kotanje. Meja med rušjem in gozdom nima značilnosti 
klimatske gozdne meje. Rušje porašča bolj zasenčeno dno in osojna 
pobočja, v glavnem po ulegninah, po vmesnih legah pa sega nižje. 
2e te razmere izključujejo toplotno inverzijo kot odločilni dejav-
nik vegetacijskega obrata do pasu rušja, kakor je to- mislil B e c k -
M a n n a g e t a (1906) in drugi ter po nj ih tudi A. M e l i k (1960, 
489, in sliki na strani 485 in 487; njegovi sliki zaradi perspektive ne 
dajeta podobe zaraščenosti severnega roba kotanje s smrekovim goz-
dom). Zmotno gledanje, da je rušje pogojeno samo z inverzijo, je popra-
vil že H r i b a r (1960), ki je navedel kot vzrok relativne hladnosti 
vrtače hladni zrak, ki piha iz medskalnih votlin, na .pobočjih. To so 
potrdila tudi naša merjenja 25. avgusta 1970, ko smo pri zračni .tem-
peraturi 14—15° ugotovili po osojni grapi vetrič s temperaturo 11,2° ter 
hitrostjo 1,5 m/sek. Talne temperature v globini 30 cm so bile dokaj 
izenačene v smrekovem gozdu na severnem robnem gozdu in v rušju 
na osojah — okoli 6,7 do 7,2°; toliko je znašala tudi temperatura v ne-
katerih skalnih votlinah, medtem, ko je bila v bukovem gozdu na 
ravnem prevalu nad vrtačo okoli 11,2°. Rušje je zaraslo posekani ali 
požgani smrekov gozd. Smreka v borbi z rušjem na osojnih, po požigu 
erodiranih pobočjih in na bolj zasenčenem dnu ni mogla uspešno tek-
movati toliko zaradi niakih talnih in zračnih temperatur, kolikor pred-
vsem zaradi pičlega humusa, ki porašča morenske skale.7 Ker ostajajo 
pod humusom hladna skalnata tla z velikim temperaturnim gradientom 
še v vegetacijski dobi, drevesa z globjimi koreninami ne morejo tek-
movati z rušjem. Zaradi inverzije in zapolnjevanja dna s hladnim 
zrakom z osojnih pobočij, bi se izražal naravni vegetacijski obrat samo 
v razporedu bukve zgoraj in smreke spodaj. 
Po Wrabrovem (1969) opisu je podobnega značaja, to je z gruščna-
tim dnom, tudi Prelesnikova koleševika na Kočevskem, k je r je sredi 
bukovega gozda otok subalpskega smrekovega gozda (Piceetum sub-
alpinum dinaricum). 
V naši geografski literaturi najdemo o toplotni inverziji kraških 
kotanj in kotlin vobče tako^-le naziranje: »-Takrat se zrak ohlaja spričo 
izžarevanja v jasnih nočeh, ohlajena ziraana plast se vleže na dnu 
kotline, kamor doteka tudi mrzli zrak s pobočij na obodu vsak dan 
na novo. Spričo tega se nabira v kotlini čim dalje večja množina zelo 
ohlajenega zraka, ki stagnira t a m k a j . . . Cim višji je obod, tem večji 
je učinek. V Ljubljanski kotlini je na jugu obod razmeroma nizek, 
zato je tam manj inverzije . . . Temperaturni obrat nastopa zlasti tudi 
v kraških .poljih, k je r so zanj prav tako ugodni pogoji, dasi spričo 
nizkega oboda v milejši obliki« ( M e l i k , 1956, 233, 235, 237). 
7 Da je to gradivo morensko, je potrdi l H a b i č (1968, s. 138), ki n a v a j a 
(s. 152) d ihalnike . Skozi l u k n j e v snežni odej i j e pozimi 1962/63 p iha l z rak 
s t e m p e r a t u r o 1,3° C. 
Vrste inverzije 
Meritve, navedene v tem elaboratu, zahtevajo podrobnejšo razčle-
nitev invezije (kot jo je najti v učbenikih (npr. M u n n , 1966). Glavni 
tipi bi bili naslednji: 
1. R a d i a c i j s k a i n v e r z i j a , ki nastaja zaradi dolgovalov-
nega sevanja zemlje v jasnih nočeh in je predvsem mikroklimatski 
pojav v zraku do 2 višine. Ni vezana na kotline. Merjenja na Babnem 
polju 19. in 20. jul. 1970 so ugotovila znatno mikroiraverzijo tudi ob 
oblačnem in precej vetrovnem vremenu. To se pravi, da so nekateri 
predeli posebno ugodni za razvoj radiacijske inverzije. Ker se zrak 
najbolj ohladi v višini zgornje dejavnostne meje na vrhu travja (glej 
pod. 13 in 14) in ne tik ob površju prsti, moramo pogoje zanjo iskati 
predvsem v vegetaciji. Suhe prsti in trave tipa Nardus stricta na kislih 
in Bromo-Brachypodietum pinnati na karbonatnih tleh, so za razvoj 
radiacijske inverzije domnevno posebno ugodne, verjetno zaradi večje 
sušnosti prizemnega zraka. 
2. S u b s i d e n č n a i n v e r z i j a v naših preučevanih depresijah 
pospešuje radiacijsko inverzijo v Babnem polju zaradi fenizacije vetra, 
ki piha čez gorovje Notranjskega Snežnika, pri čemer se adiabatsko 
segreva in suši. 
3. A d v e k c i j s k o i n v e r z i j o modificirajo kraške kotanje, ki 
imajo neenako vegetacijo, s tem, da hladnejši zrak, ki veje podnevi npr. 
iz gozda na pobočju, zaradi večje teže stagnira na travniškem dnu 
kotanje. 
Poleg teh inverzij, ki so značilne za ravno površje, se javljata 
v kraških depresijah še naslednja dva tipa: 
4. I n v e r z i j a z a r a d i p r i s i l n e a l i p r o s t e k o n v e k -
c i j e ,8 Ta tip bi lahko imenovali tudi poletni odnosno dnevni tip 
inverzije v nasprotju z radiacijsko inverzijo, ki je bolj nočna. Obse-
vani del vrtače ali koleševke se bolj ogreva, nastopi konvekcija, dvi-
gajoči se zrak pa nadomešča hladnejši zrak, ki priteka v prizemnem 
sloju po osojnem pobočju proti dnu. Med 29. majem in 5. junijem 1970 
so bile v logaških koleševkah razlike med temperaturo zraka v pri-
zemnem sloju na dnu koleševke in na prostem ob sončnem vzhodu 
poprečno 2,6°, nakar so se večale proti večeru, ko so dosegle 9°, nato 
pa spet manjšale. Skladno s tem je upadala tudi hitrost hladnega vetra 
po osojah Mačkove koleševke. 
5. R e z i s t e n č n a i n v e r z i j a je sicer značilnost vseh kotanj, 
a je v globokih koleševkah bolj pogosta. Tedaj hladni zrak zaradi 
teže še leži v depresiji, čeprav je v prostem ozračju toplejši zrak že 
8 P o M u n n u (1966, 42) n a s t a j a pr i s i lna konvekci ja , k a d a r p iha ve t e r 
po ne ravn i površini , povzroča tu rbu lenco , ki meša z rak iz r a zn ih neenako 
ogrevanih mest . P r o s t a konvekc i j a n a s t a j a za rad i neenakega o g r e v a n j a tal , 
zaradi česa r se toplejš i z rak dviga s am od sebe. 
zamenjal hladnega. Ob sončnem vremenu inverzija zaradi proste ah 
prisilne konvekcije nadomesti rezistenčno inverzijo. 
6. I n v e r z i j a z a r a d i r e l i k t n e g a s n e g a v k r a š k i h 
k o t a n j a h . Dolgotrajen sneg na dnu je značilen zlasti za globoke 
koleševke s strmim južnim pobočjem in rendzino na periglacialnem ah 
glaciainem grušču na pobočju ah na dnu. 
Omenjene vrste inverzije se običajno dopolnjujejo in jih je težko 
ločiti. Subsidenčna inverzija v Babnem polju na primer povečuje zaradi 
večje sušnosti ozračja radiacijsko ohlajevanje, ta povečuje advekcijsko 
inverzijo, ki vpliva na inverzijo zaradi prisilnega ali prostega dviga 
zraka. Cesto jih spremljata še rezistenčna inverzija in inverzija zaradi 
reliktnega snega. 
Celokupnost teh vphvov v kraških kotanjah, ki jih spremljajo kata-
batični vetrovi, bi lahko imenovali k a t a b a t i č n o i n v e r z i j o . 
Ob n je j se steka ohlajeni prizemrii zrak po pobočju samo zaradi 
večje relativne teže zraka. 
Morfološko-vegetacijski tipi vrtač 
Na intenzivnost in prevlado omenjenih inverzij močno vplivajo 
oblike kraške kotanje in vegetacija. Ker pa sta ta dva pojava v medse-
bojni zvezi, lahko izmed množice primerov izločimo vsaj naslednje 
tipe (pod. 16): 
1. P o g o z d e n e v r t a č e . Čeprav niso povsem znane stopnje 
ohladitve zraka ob gornji dejavnostni meji gozdnega drevja in ni 
povsem znano drsenje zraka po neravni ploskvi krošenj ter med debli 
TIPI VRTAČ PO INTENZIVNOSTI TEMPERATURNEGA OBRATA pod 
TYPES OF DOLINES ACCORDING TO THE INTENSITY OF TEMPERATURE INVERSION F 'G 
N S N S N S 
po pobočju, pomeni gozd po naših meritvah v Krajnii vasi in v Bab-
nem polju mo'čno oviro za nastajanje radiacijske, advekcijske inverzije, 
inverzije zaradi prisilne in proste konvekcije. Ker pa gozd zmanjšuje 
vetrovnost, sta v globokih vrtačah občutni rezistenčna inverzija in 
inverzija zaradi reliktnega snega. 
2. D e l n o p o g o z d e n e v r t a č e . Gozd praviloma zarašča 
osojna pobočja, dno in pri soje pa so pod travniki. V tem primeru se 
javljajo vse vrste inverzije, nekoliko manj radiacijska, bolj pa advek-
cijska in inverzija zaradi prisilne ali prosite konvekcije, ko piha ob 
sončnem vremenu hladni zrak iz gozda proti osončenem dnu in priso-
jam, k je r vlada konvekcija. 
3. T r a v n i š k e v r t a č e . Po naših meritvah poleti v teh vrtačah 
radiacijska inverzija navadno ni intenzivnejša kot v prosti okolici in 
malokdaj se javlja rezistenčna inverzija, ker je čez dan ozračje zaradi 
neenake insolaaije labilno. Pač pa se lahko< na dnu ustvarja jezero 
hladnega zraka in dalj časa stagnira v vrtačah s tako strmim južnim 
pobočjem, da je sončno sevanje na 'dnu bistveno zmanjšano. Na inten-
zivnost posameznih vrst inverzije in njeno celoto bistveno vpliva oblika 
vrtače (skledaste, kotlaste), razmerje med prisojnim in osojnim poboč-
jem, razsežnosti (zaradi protisevanja niso ugodne majhne kotlaste, 
zaradi vetrovnosti ne plitve odprte vrtače). 
4. K o l e š e v k e t i p a M a č k o v a k o l e š e v k a . Pobočja so 
gruščnata, pokrita z rendzino, porasla z gozdom. Pri mladih tvorbah 
s strminami, večjimi od posipnega kota, je na dnu neporaslo skalovje. 
Zaradi večje vlažnosti je radiacijska inverzija slabotnejša kot na pro-
stem v travniškem Okolju. Spomladi je najbolj značilna inverzija zaradi 
reliktnega snega, poleti pa inverzija zaradi prisilne ah proste konvek-
cije. Pozimi se uveljavlja reliktna inverzija. Že v nadmorskih višinah 
nad 450 m se v predelih z nad 1600 mm padavin javlja v takih kole-
ševkah v dnu smrekov gozd, medtem ko višja pobočja porašča združba 
jelke in bukve. 
V svoji naravni obliki je k temu tipu pripadala tudi Smrekova 
draga, kjer so pobočja in dno večidel iz morenskega grušča ter se 
na dnu javlja danes tudi Pinus mugo prvenstveno zaradi poslabšanih 
edafskih pogojev. 
5. V r t a č e t i p a H o l a r i n a se od prejšnjega tipa razlikujejo 
predvsem po legi blizu gozdne meje. Zato se v nj ih predvsem zaradi 
inverzije reliktnega snega javlja vegetacijska inverzija prek iglastega 
gozda še v pas rušja in alpskega travja. Človek je s požigom gozda 
za pašništvo okrepil radiacijsko in advekcijsko inverzijo ter inverzijo 
zaradi prisiljne ali proste konvekcije, s čimer je poslabšal klimo in 
zvišal gozdno' in grmovno mejo ter povečal travne površine na dnu. 
6. K o l e š e v k e t i p a V e l i k a l e d e n i c a v P a r a d a n i . 
Pri n j ih se vrtača vrečasto poglablja, navadno v osojni smeri in pod 
previsom, ki je na osojah, tako da na dno nikoli ne posije sonce, poletni 
dež pa ne pada na dno naravnost, temveč prej ponika skozi previs, pri 
čemer se ohladi in doseže dno v curkih. Zato lahko ostaja na dnu sneg, 
ki ga ponekod kopičijo tudi snežni plazovi s pobočij, v posebno ugodnih 
legah pa tudi led. Rastlinska inverzija je popolna, od gozdne do grmov-
nate zarasti, alpske travne cone, gruščnate tundre in ledu. To je tip 
snežnic in ledenic, njihovo klimo pa je starejša literatura nehote posplo-
ševala na vse vrtače. Dejansko pa predstavljajo prehod k jamski klimi. 
Po meritvah H r i b a r j a (1960) je bila v Veliki ledenici v Para-
dani največja toplotna inverzija poleti, najmanjša pa pozimi, ker je 
temperatura na dnu stabilnejša zaradi protisevanja od pobočij in vlage. 
Cez dan se najbolj spreminja v višini, do katere sega na prisojah sonce 
in povzroča prosto in prisilno konvekcijo. 
Številčno ta tip vrtače daleč zaostaja za drobnimi in plitvimi skle-
dastimi ali lijakastimi vrtačami in za običajnimi koleševkami. 
Kako more tako kraška kotanja lokalno znižati snežno mejo, 
vidimo iz naslednjega računa. Ce izhajamo iz vremenskih postaj v 
Vipavski dolini, ima ob gradientu 0,54°/100 m, nadmorska višina 1090 m, 
v kateri je zasneženo dno Velike ledenice v Paradami, srednjo letno 
t e m p e r a t u r o okoli 7°. Toda na Kredarici, v višini 2515 m , ki je 100 do 
200 m pod snežno mejo, znaša srednja letna temperatura —1,7°. Kotanja 
Ledenice zniža lokalno temperaturo vsaj za 9°. 
Kraška polja 
V luči naših raziskav so najpomembnejši dejavniki za inverzijo 
naslednji: 
1. T a l n e i n v e g e t a c i j s k e r a z m e r e . Ker se zrak ponoči 
najbolj ohladi ob gornji dejavnostni meji travja, je za stopnjo ohladitve 
v kraškem polju pomemben obseg travniške, pašniške in poljske povr-
šine ter sestava travja. Suha tla in suha trava pospešujejo ohlajevanje, 
voda in gozd pa zadržujeta (Bohinj). Zaradi večje toplovodnosti ni 
ugodno, če je pobočje skalovito, ker se ohlaja ponoči manj kot travje. 
2. V p l i v r e l i e f a . Za stopnjo inverzije je osnovnega pomena 
razmerje med obsegom travnega zemljišča, od koder se lahko ohlajeni 
zrak odteka, in obsegom travnega dna kotanje, v katero se zbira ohla-
jeni zrak. To razmerje je pri velikih kotlinah z ostro začrtanim robom 
neugodnejše (Loško, Cerkniško polje, Globodol) kot pni manjših kota-
njah, v katere se končujejo daljše travniške doline (Babno polje s pre-
zidansko dolino, Bloke, Slovenjgraška kotlinica z zgornjo Mislinjsko 
dolino). 
3. V l a ž n o s t z r a k a . Vlažnost zraka je pomembna pri formi-
ranju radiacijske invenzije, to je za stopnjo nočne ohladitve pri tleh. 
Vlažnost zraka med travjem tipa Nardus in Bromo-Brachypodietum 
Pinnati je majhna, zato ohlajevanje izdatnejše. Nadalje je vlažnost 
pomembna za formiranje jezera hladnega zraka ponoči v kotanjah. 
Tako kot se v istih kotanjah inverzija bolj javlja ob sušnem vremenu, 
tako se javlja bolj v tistih kotanjah in dolinah, ki imajo v poprečju 
sušnejši zrak (Murska Sobota). Večletna opazovanja v Babnem polju 
so naletela na močno fenizacijo, ki pogojuje subsidenčno inverzijo. Tako 
imenovane drevesne zastave na Notranjskem Snežniku dokazujejo, da 
tam prevladuje veter iz južne smeri. Ta se na severni strani greza-
fenizira. Ob zmerno oblačnem vremenu se od Gabra mimo Babnega 
polja in Babne police pogosto javlja na nebu otok jasnine. Na severoza-
hodu se končuje tam, k jer se ob Notranjskem podolju neha Snežniško 
pogorje, Javorniki pa se primaknejo tik ob podolje ter ga senčijo 
z oblaki nad vrhovi. Zato se otok jasnine često končuje na jugovzhod-
nem koncu Loškega polja. Zaradi fenizacije ima Babno polje manj 
padavin kot vse okoliške postaje ( R a d i l o v i č , 1970, 9). Verjetno 
prispeva k nastanku jasnine na nebu tudi pretežno pašniški suhi 
dolomitski pas med Preziidom in Babno polico, saj je ob suhi travi 
albedo večji. Ker sega avgusta mediteranski vpliv s subsidenco in suš-
nim ozračjem globoko v notranjost, se v Babnem polju tedaj javlja 
razmeroma močna inverzija z največjimi mesečnimi amplitudami med 
dnevnimi in minimi in maksimi (14,7°). 
Tudi nad osredjem Slovenj egraške kotlinice se javlja otok jasnine 
na nebu zaradi fenizacije severnih vetrov, ki se spuščajo preko zahod-
nega Pohorja, in južnih, ki prečkajo Karavanke v vetrovnem kanalu 
( G a m s , 1970). Iz istega razloga je v Krški kotlini najbolj hladen 
Topliški predel, ki leži pod Rogom. 
Ker debelejša megla zavre sevanje tal in sprošča s kondenzacijo 
latentno toploto (glej Babno polje 17. in 18. julija 1970, pod. 15), so 
za obrat ugodnejše plitvejše kotanje z globino manj od 30 m. Globoke 
kotanje s pogosto debelo meglo izkazujejo manj intenziven obrat (Glo-
bodol, Loško, Cerkniško polje, Ljubljansko barje). Spodnji deli kotanj, 
v katerih se nabira megleno jezero, se ponoči ne ohladijo toliko, kot 
višji kraj i v dnu ob gornji meji megle (primerjaj Brnik ali Voglje 
z Ljubljano!). 
4. N a d m o r s k a v i š i n a . Ker so tudi v prostem ozračju v nad-
morskih višinah med 700 in 1000 m najmanjši temperaturni gradienti 
(0,33°/100 m — Klimatographie von Osterreich 1960/149), je nagnjenost 
k inverziji v predelih teh višin največja. Najbolj znana mrazišča kot 
so Gstettneralm, Biikk in pri nas Babno polje so v teh višinah ali malo 
višje. 
Omenjene dejavnike zasledimo v spodnji tabeli najhladnejših 
postaj v Sloveniji. Narejena je po naslednjem kriteriju. Po F u r l a n u 
(1965, 91—96) so izračunani srednji letni minimi, dobljeni iz mesečnih 
minimalnih temperatur in reducirani na morsiki nivo z gradientom 
0,44°/100 m. V naslednji koloni je izračunana srednja dnevna amplituda 
med nočnim minimom in dnevnim maksimom. Ker sta oba elementa 
v ozki odvisnosti od temperaturne inverzije, si vrednosti sledijo v dokaj 
obratno razmernem zaporedju. 
P o s t a j a Nadmorska 
višina 
Letni min imi 
(morski nivo) 
Ampl i tuda med 
sred. mesečn imi 
m a k s i m i 
in min imi 
B a b n o pol je 756 3,54 12,0 
Š m a r t n o pri SI. Gradcu 459 4,3 11,4 
Ce l j e — letal išče 242 4,57 11,6 
Vogl je 371 4,55 11,24 
Rateče—Planica 864 4,8 11,07 
M u r s k a Sobota 192 4,85 10,7 
Kočev je 461 5,03 10,77 
Novo mesto 193 5,25 10,66 
Jezersko 906 5,3 10,1 
L jub l j ana -1 ©tališče 290 5,47 10,5 
Pos to jna 410 5,94 9,87 
Od vseh teh postaj ležita samo postaji v Babnem polju in v Po-
stojni niže kot je najnižji prehod iz kotline. Drugod se lahko hladni zrak 
odliva. Reliefna oblika je očitno drugotnega pomena (primerjaj Mursko 
Soboto, hladnejše Voglje od L j ubljane-letališča, to je Zaloga). 
LITERATURA 
I. B a r a n y , 1967. Der Einf luss des Niveauunte r sch iede u n d der Expo-
sition auf die L u f t t e m p e r a t u r in e iner Doline i m Biick-Gebirge. Ac ta c l ima-
tologica, Ac ta un ivers i t a t i s szegediensis, t. VII, f. 1—4, Szeged. 
D. B e r e n y i , 1967. Mikrokl imatologie . Mikrok l ima der b o d e n n a h e n 
Atmosphare . S tu t tga r t . 
G. B e c k - M a n n a g e t t a , 1906. Die U m k e h r u n g der Pf lanzenreg io-
nen in den Dolinen des Kars tes . Sitzber. Akad . Wiss. CXV, Wien. 
D. F u r l a n , 1965. T e m p e r a t u r e v Slovenij i . Dela 15 Ins t i tu ta za geo-
g r a f i j o SAZU, L j u b l j a n a . 
— 1969. Meteorološka opazovanja . 3. m e d n a r o d n i mlad insk i razisko-
va ln i tabor , Cerknica 1.—12. j u l i j a 1969. L j u b l j a n a . 
I. G a m s , 1962. K l ima K r š k e kotl ine. Do len j ska z e m l j a in l j u d j e . Novo 
mesto. 
— 1959. H geomorfologi j i k raškega po l j a Globodola in okolice. Poroči la 
— Ac ta carsologica II Ins t i tu ta za r az i skovan je k r a sa SAZU, L j u b l j a n a . 
— 1967. F a k t o r j i in d i n a m i k a korozi je n a k a r b o n a t n i h k a m e n i n a h slo-
venskega d ina r skega in a lpskega krasa . Geografski ves tn ik X X X V I I I , L j u b -
l j ana . 
— 1970. Geomorfološke in k l imatske r a z m e r e v Jugovzhodni Koroški . 
Jugovzhodna Koroška. L j u b l j a n a . 
I. G a m s , F. L o v r e n č a k , B. I n g o l i č , 1970. K r a j n a vas — štu-
d i j a p r i rodn ih pogojev in a g r a r n e g a i zkor i ščan ja krasa . Geografski zborn ik 
X Ins t i tu ta za geograf i jo SAZU, L j u b l j a n a . 
H. G e i g e r , 1930. Mikrok l ima und P f l anzenk l ima . H a n d b u c h de r Kl i -
matologie, Berl in. 
— 1966. T h e Cl imate nea r t he Ground . Cambridge . 
P. H a b i č , 1968. Krašk i svet m e d Id r i j co in Vipavo. Dela 11 Ins t i tu ta 
za geograf i jo SAZU, L j u b l j a n a . 
I. H o r v a t , 1953. Vegetac i ja ponikava . Geografski glasnik, št. 14—15, 
Zagreb. 
K l ima tog raph i e von Osterre ich. 1960. Osterr . Akad . Wiss. Wien. 
F. H r i b a r , 1960. T e m p e r a t u r - u n d Vege ta t ionsumkehrungen in Tr-
novski gozd. V I e Congres in t e rna t iona l de meteologie alpine. Bled, Yougo-
slavie, 14.—16. septem. 
G. K r a u s , 1911. Boden u n d K l i m a auf k le ins tem Raum. Jena . 
A. M e l i k , 1960. S lovensko P r i m o r j e . L j u b l j a n a . 
— 1963. S loveni ja I. L j u b l j a n a . 
R., E. M u n n , 1966. Descr ip t ive Micrometeorology. New York-London. 
M. O b l a k - P o l a j n a r , 1959. Logaška kot l ina kot geografska indi-
vidualnost . Geografsk i ves tn ik X X X I , 1 L j u b l j a n a . 
Z. P e t k o v š e k , I. G a m s , A. H o č e v a r , 1969. Meteorološke 
r a z m e r e v p rof i lu Drage. Zborn ik Bio tehnične fakul te te . 
S. P o l l i , 1961. II c l ima del le dol ine del Carso tr iest ino. At t i del 
XVI I I congresso geograf ico i ta l iano, Triesto, 4 . - 9 . ap r i l 1961. Trieste. 
M. R a d i l o v i č , 1970. K l ima B a b n e g a polja . Geografski obzornik 
XVII , 2, L j u b l j a n a . 
F. S a u b e r e r , I. D i r m h i r n , 1953. t ) b e r die En t s t ehung der 
ex t r emen T e m p e r a t u r m i n i m a in der Doline Gs te t tner -Alm. Arch iv f. Meteoro-
logie, Geoph. u. Bioklimatologie, Ser. B. 5. 
— 1956. Wei te re Un te r suchungen u b e r d ie K a l t l u f t s a m m l u n g e n in der 
Doline Gs te t tne r -Alm, bei Lunz. Wet t e r u. Leben, Jg. 8. 
J . S e d e j , 1968. Ekologi ja k r a š k i h vr tač . Tipkopis. Kn j i žn ica Oddelka 
za gozdars tvo FAG, L j u b l j a n a . 
R. W a g n e r , 1970. Ka l t l u f t s een in den Dolinen. Acta climatologica, 
T. IX, f. 1—4, Szeged. 
M. W r a b e r , 1957. Gozdne vege tac i j e je r inskih tal n a s lovenskem 
krasu . Gozdarski ves tn ik XV, 9, L j u b l j a n a , 
— 1960. Fitosociološka razč len i tev gozdne vegetac i je v Sloveni j i . Zborn ik 
ob 150-letnici botaničnega v r t a v L j u b l j a n i . L j u b l j a n a . 
— 1969. Subalp insk i smrekov gozd na Kočevskem in n j egova horološko-
ekološka p rob lemat ika . Vars tvo n a r a v e VI, L j u b l j a n a . 
M. Z u p a n č i č , 1969. Vegetac i j ska podoba Cerkniškega jezera . 3. m e d -
narodn i mlad insk i raz iskovalni tabor , Cerknica 1—12. j u l i j a 1969. L j u b l j a n a 
A CONTRIBUTION TO THE MICROCLIMATOLOGV 
OF THE KARST DOLINAS AND POLJES 
S u m m a r y 
In t he d inar ic dol inas a n d pol jes t w o types of ka rs t g round a r e domi-
n a n t : th ick sandy, loamy to clay soil on t h e bot tom a n d s tony g round wi th 
shal low soil on slopes f i l l ing u p the unevenness of t he solid f i s sured l imestone 
ground. The the rmica l d i f fe rences in t h e s e t w o types a r e also re f lec ted in the 
d i f f e r en t fores t associat ions in t h e Li t to ra l Ka r s t of Slovenia. On t h e rocky 
ground the the rmophy l i c associat ion Seslerieto autumnalis-Ostryetum carpi-
nifoliae Horva t is found , w h e r e a s on the th ick loamy a n d clay soil mesophyl ic 
— acidophyl ic wood of Castaneeto Quercetum sessiliflorae s u b m e d i t e r r a n e u m 
prevai ls ( W r a b e r , 1954). 
The t h e r m a l d i f fe rences of the shal low s tony soil (for 33°/o f i ne sand, 
47 «/o sil t, 17 »/o clay) a n d th ick loam (for 43 °/o f ine sand, 51 °/o silt a n d 5 °/o 
clay), both covered wi th grass, we re s tudied in t he ka rs t po l j e B a b n o pol je 
a t an a l t i tude of 750 m. The m e a s u r e m e n t s of sodi t e m p e r a t u r e s w e r e carr ied 
out a t dep ths of 5 cm and 30 cm dur ing the mon ths of November 1968, Apri l 
a n d May 1969 (fig. 1, 2, 3). The numer ica l d i f fe rences measured dai ly a t 7, 
14 a n d 21h a r e given in the t ab les on t h e f i r s t pages of th is ar t icle . D o w n w a r d 
hea t conduct ivi ty of t he s tony soil is be t t e r bu t du r ing the night a n d w in t e r 
th is ground a t a dep th of 30 cm is w a r m e r d u e t o be t t e r hea t conduct ion 
u p w a r d f r o m solid bedrock- l imestone and p robab ly also by convection of 
w a r m e r a i r f r o m fissures. The stony ground was in a v e r a g e by 1,5° C w a r m e r 
t h a n loam. Only a f t e r heavy w a r m ra in fa l l (53 mm) a t the end of Apr i l 
1969 the th ick loamy soil w a s w a r m e r for 10 days due to its g rea te r f ield 
capaci ty of w a t e r a n d be t t e r hea t conduct iv i ty 011 t h e sunny days. In t he 
nonka r s t i c soil mois tu re is increas ing wi th depth . However , our m e a s u r e m e n t s 
on ka r s t h a v e detected a decreas ing soil mois tu re w i t h increas ing dep th and 
closer vicini ty to t h e under ly ing l imes tone bedrock (fig. 8). Thick soil on 
kars t , lacking g round w a t e r in the depths , have a lower hea t conduct iv i ty 
and w e r e t he re fo re in dep th colder in t he g rowing season t h a n the s ame soil 
on non kars t . 
F u r t h e r m e a s u r e m e n t s of soil t e m p e r a t u r e s descr ibed in th i s ar t ic le w e r e 
carr ied out in Cerkniško polje. The da ta on t he p rof i l e reach ing f r o m the 
a l t i tude of 1000 m on both s ides of the p o l j e down to t h e bot tom a t a n al t i -
t ude of 550 m a re shown in t he tables on t he pages No 17—18 a n d in f igu re 
No 4. According to m e a s u r e m e n t s m a d e near ly every hour dur ing 46 hours on 
t he 6 t h and 7 t h of Ju ly 1969 in Cerkniško polje, more inc identa l on Babno 
pol je , nea r Logatec a t t he beg inn ing of J u n e 1970 a n d in o ther dolinas, the 
fo l lowing types of kars t ic soil can be d is t inguished in r ega rd to t he soil t em-
p e r a t u r e below the grass cover: 
a) thick soil w i t h ground wa te i , r a r e in real ka r s t country, i s in s u m m e r 
w a r m e r in the dep ths due to be t t e r d o w n w a r d hea t conductivi ty, 
b) th ick sandy loam a n d loam, typical of a l luvion a n d colluvion on the 
bot tom of kars t ic dolines a n d poljes, w h e r e t he t i l l ted lands a r e concentra ted , 
is s t rongly lessive. In has a high porosity a n d low specif ic heat . This k ind of 
soil is wiarm in t he dep th du r ing s u m m e r and also a t noon on the surface , 
c) non t i l l ted th ick loam and clay soil w i t h th ick h u m u s A hor izon has 
a h igher humidi ty . Due to be t t e r hea t conduct iv i ty a n d h igher specific hea t 
t he da,ily su r face t e m p e r a t u r e lapse on t h e sunny s lope is smoother . T h e t e m -
pe ra tu re s dur ing the growing season a r e lower t h a n those in t he soil types 
ment ioned above, 
d) shal low loamy or clay soil w i th ove rbu rdens or pa r t s of isolated ročk 
r is ing nea r t he su r face or above it, is typical of t h e d inar ic kars t . Due to 
s t rong hea t conduct iv i ty d o w n w a r d and f r o m below this type of soil on the 
sunny slopes is w a r m on t h e su r face as wel l as in the depths . L imes tone 
bedrock on kars t has — in čase of w a t e r percola t ing dispersedly — a s teady 
t e m p e r a t u r e al i over t h e yea r a l r eady a t dep ths of 10—20 m below su r face 
(measurements in t h e Pos to jna Cave, G a m s , 1967). The same ročk t empe-
r a t u r e s a r e found d o w n w a r d to t h e base of wa t e r c irculat ion. The mean 
t e m p e r a t u r e s of t he prec ip i ta ted w a t e r du r ing the yea r a r e decisive f o r these 
ročk t empera tu re s , wh ich have also a n in f luence on the soil t empera tu res . On 
t h e shady s ide a n d undeir dense wood th i s type of g round tends to be cold 
in summer , 
e) Stony, rubb le soil w i t h res idua l s tones le f t in t h e soil a f t e r t he 
»cleaning« of t he stony su r f ace f o r t i l l ing a r fo r grazing ca t t le since old t imes 
is w a r m e r in s u m m e r and colder in w i n t e r t h a n the p reced ing soil type, 
f) Rendz ina on t h e glacial or per iglacia l boulders w i t h a i r be tween t h e m 
is on t h e shadow side of t he mounta ins , dol inas a n d po l jes t h e ooldest type 
due to t h e low hea t conduct iv i ty of g round a i r u n d e r n e a t h t he h u m u s ho-
rizon. This type of soil has a g rea t i n f l uence on the t e m p e r a t u r e invers ion and 
especially vegeta t ion invers ion in t h e h igh ka r s t dolinas. 
T h e microcl imatological observa t ion in t he dolinas nea r t h e vi l lage Lo-
gatec, a t t he a l t i tudes of 450—500 m, m e a n year ly t e m p e r a t u r e a b o u t 8° C, 
near ly 2000 m m of a n n u a l precipi ta t ions, real ised f r o m to 5 t h of Ju ly 
1970, w e r e a cont inuat ion of t h e m e a s u r e m e n t s in t h e do l inas on classical 
(Triest iner) K a r s t ( G a m s , L o v r e n č a k , I n g o l i č , 1970). These m e a s u -
r emen t s a r e in ag reemen t w i t h resul ts of invest igat ions in t he M o u n t a i n Biikk 
(B a r a n y , 1967, a n d n e a r of Trieste, P o 11 i , 1961): a t e m p e r a t u r e s inve r -
sion on t h e bo t tom (,averagely 2° C), most ly in dolinas w l t h grass cover. 
According to not yet publ i shed d a t a (S e d e j , 1968), t h e m e a s u r e m e n t s 
in a 49 m deep wooded dolina SW of Mt No t r an j sk i Snežnik h a v e f o u n d in t he 
spruce fores t a t t h e bo t tom a t an a l t i t ude of 1099 m in Augus t 1968 an aba -
sement of 2,4°, in Sep t ember of 2,0 a n d in October 1968 of 2,5fl C dai ly mini -
m u m t e m p e r a t u r e s in regard to a 78 m h igher level in t he miixed decidious 
fores t on t he slope. T h e daily t e m p e r a t u r e lapse w a s a t t he bo t tom in August 
3,4, in Sep t ember 2,7 and October 1968 1,1° C g rea te r then 78 m higher . These 
da ta conf i rm t h e resu l t s f r o m t h e dol inas n e a r t h e vi l lage K r a j n a vas (Gams, 
Lovrenčak, Ingolič, 1970), t ha t t he wood decisively h inde r s t h e t e m p e r a t u r e 
invers ion. 
The resul ts of a series of m e a s u r e m e n t s in t he 30—17 m deep collapsed 
dol inas w i t h s teep slopes n e a r Logatec, in t he Slovene l anguage called ko-
leševka (singular) a r e shown on the f igures No 5 and 6. Measurements , m a d e 
by m e a n s of t he spher ic p i r anome te r type Bel lani showed in the Mačkova 
koleševka 33%>, in t h e Masle tova koleševka 2 2 % of t h e a m o u n t of total 
rad ia t ion on the f r e e su r face (see prof i les of these two dol inas on f igures 
5 a n d 8). Bu t in a shal low, grass-covered dol ina (called Vr tača I ob progi, 
fig. 8) t h e bot tom received more rad ia t ion t h a n t h e level s u r f a c e outs ide t he 
dolina, p robab ly d u e to t h e re f lec ted rad ia t ion . T h e dep th of t h e snow cover 
a t t he bo t tom of t he »koleševkas« f r o m J a n u a r y 1970 ti l l May 1970 a r e pre-
sented in t he t ab le on page No 30. A f t e r snowfa l l on March the 14th t h e snow 
cover in t h e su r round ing 3—15 m deep dol inas was average ly 8 cm th icker 
t h a n on the level surface. In t h e deep a n d n a r r o w dolinas, especial ly 
those s i tua ted in t he wood, t h e snow cover pers is ted severa l mon ths 
longer. In t he above ment ioned Mačkova a n d Masle tova koleševka in t he 
years 1969 and 1970 the snow mel ted f ina l ly a t t he beginning of June . T h e 
a m o u n t of snow a dol ina receives depends on m a n y fac tors (depth, shape, 
s i tuat ion etc.). Be tween May t h e 29th a n d J u n e the 5«> the t w o ment ioned 
koleševkas received 8,5 do 16,4 % more r a in t h a n the su r round ing level. In 
a reas above the t r ee l ine on the high k a r s t (Jul ian Alps, K a m n i k Alps), t he 
snow levels t h e ground a n d the m a n y me te r s deep n a r r o w dolinas w e r e in 
w i n t e r completely f i l led u p wi th snow. More precepi ta t ions mean m o r e locally 
accelera ted corrosion a n d consequent ly g rowth of t he dol inas (See G a m s , 
1967). 
T h e pers is tence of snow cover in t h e deep dol inas (koleševkas) provokes 
t he re ta rda t ion of sp r ing t ime soil w a r m i n g . On f i gu re No 8 a r e shown the 
soil t e m p e r a t u r e s u n d e r t h e su r f ace of some dol inas i n this o rde r : soil t empe-
r a t u r e s a t 5, a t 20 a n d 30 cm depths , in selected places also soil mois tu re 
a n d pH, al i these in ver t ica l in te rva ls of 5 m f r o m the bo t tom u p w a r d on t h e 
slopes. On the page No 43 a scheme w i t h ave rage soil t e m p e r a t u r e s is given 
fo r t h e beginning of J u n e f o r m e a d o w a n d par t ia l ly wooded dolinas. On t h e 
sunny side u n d e r grass cover t he highest soil t e m p e r a t u r e s a r e about 10 me-
ters above bo t tom level. F r o m this bel t t h e t e m p e r a t u r e s a r e d imin ish ing 
u p w a r d and d o w n w a r d . If t h e sunny s lope is grass covered a n d t h e shady 
side is wooded, t h e soil t e m p e r a t u r e s u n d e r grass a r e in average a t a dep th 
of 5 cm 4,5 a n d a t t h e dep th of 20 cm 4° a n d a t a dep th of 30 cm 3,5° C h ighe r 
(aH this r e f e r r i ng to t h e dol inas a t Logatec, 1—5 t h of J u n e 1970). These d i f f e -
rences in soil t e m p e r a t u r e s h a v e grea t i n f l uence on t h e t e m p e r a t u r e inve r -
sion in t h e deep dol inas as in t he Mačkova koleševka (see prof i le on f i gu re 
No 5). I ts shady slope has a n ang le of 60°. Due to g round hea t ing on the sunny 
slopes and bo t tom a n d d u e to t h e convection of t h e hea ted a i r t he colder a i r 
of t he nea r - su r f ace layer on t he shady slope in wood slides down to t he bot -
tom. The m a x i m a l velocity of these breezes m e a s u r e d in t he Mačkova kole-
ševka was 26 m/min . In t he period f r o m l th—5® of J u n e on sunny days t he 
d i f f e rence in t e m p e r a t u r e of t h e a i r 5 c m above t h e su r face in t h e Mačkova 
koleševka a t t h e bo t t om of t h e dol ina a n d in t h e outs ide air, g rown f r o m 2,6° 
a t 04h to 9" a t 18h a n d t h a n diiminishes (Figure N o 6). T h e velocity of t h e 
men t ioned cooled w i n d increases a lso w i t h t he increas ing inversion. This type 
of t e m p e r a t u r e invers ion wh ich is typica l of sunny days is called by the 
a u t h o r i n v e r s i o n d u e t o f r e e a n d f o r c e d c o n v e c t i o n (accom-
p a n i e d ' b y f r e e a n d forced convection in the sense of M u n n , 1966, 42). I t 
occurs f r e q u e n t l y in t h e deep a n d s teep dol inas in wood or in sha l lower do-
l inas w i t h wood on the shady s ide a n d m e a d o w on t h e sunny side. 
In these types the rad ia t ion invers ion is smal le r t h a n on the grass su r face 
outside. 
Ali k inds of t e m p e r a t u r e invers ion which a r e accompanied by cool a i r 
f lowing down t h e slopes of kars t ic depress ions a r e he r e called k a t a b a t i c 
i n v e r s i o n s (due to ka taba t i c winds) . 
Inc iden ta l t e m p e r a t u r e m e a s u r e m e n t s in sp r ing t ime in the deep dol inas 
a t Logatec showed a nea r ly s teady invers ion in s u r f a c e a i r layer d u e to long 
pers i s ten t snow cover a t t h e bot tom. However , in w in t e r s w i t h f e w wind , 
cooier a i r pers is ted in t h e koleševkas on cloudy a n d foggy days lacking in-
version due to forced a n d f r ee convection, w h e n a l redy w a r m e r a i r invaded 
the country . This k ind of in version w a s called p e r s i s t e n t i n v e r s i o n . 
The ef fec ts of some kinds of t h e men t ioned t empe ra tu r e inversdons a r e 
comprehens ive ( radia t ive inversion, subs idence inversion, pers is tent inversion, 
invers ion of pers i s ten t snow). Bu t t h e invers ion due to f r e e and forced con-
vection supresses o the r invers ions a t per iods of h igh sun. Bu t in periods w h e n 
direct šolar rays reach only t he h igher p a r t of t he sunny slope a n d the f low 
of cooler a i r subs t i tu tes t he f r e e or forced convection a t a h igher level, a 
s teady l ake of cold a i r persis ts a t t h e bot tom. 
T h e shape of t he dol ina a n d i ts vegeta t ion have a great in f luence on the 
occurence of some k ind of t e m p e r a t u r e invers ion. A scheme of combined 
morphological a n d vegeta t ional types of dol inas is given in f igu re No 16'. In 
t he wooded sha l low dolina (type No 1) the rad ia t ion invers ion is m u c h less 
s igni f icant t h a n in t h e meadowy doline (type 3). Typical of a dol ina wi th 
wood on one s ide a n d meadows on t h e o the r a r e advect ion invers ion and 
inversion due to f r e e a n d forced convection. For the deep dol inas-koleševkas 
(type 4 a n d 5) w i t h r endz ina soil cover ing glacial o r periglacial boulders t h e 
invers ion due to pers i s ten t snow a n d invers ion due to f r e e a n d forced con-
vection a r e typical . A vegeta t ion invers ion is a common f e a t u r e in such do-
l inas in midd le a n d high ka r s t a r e a s w i t h more t h a n 1600 m m of a n n u a l pre-
cipitat ions. At t he bo t tom of t he deep dol inas s i tuated nea r t he t r ee l ine 
dwar f - t r ee s (Pinus mugo) a r e o f ten found . One in the l i t e r a tu re wel l k n o w n 
čase of vegeta t ion invers ion in t h e d e e p dol ina Smrekova d raga on the Trnov-
ski gozd, w i t h an a l t i tude of 1100 m (see B e c k , 1906) had, be fo re h u m a n 
in tervent ion, spruce fores t a t t he bo t tom a n d not P inus mugo as it is today. 
Centur ies ago t h e fores t was b u r n e d to obtain pas tu re ground. By th i s way 
the h u m u s rendz ina on the glacial boulders w a s destroyed a n d so t he rad ia t ive 
inversion a n d invers ion d u e to f r e e a n d forced convection w e r e intensif ied. 
H r i b a r (1960) has also measu red the chil l ier a i r f low a long t h e shady slope 
of Smrekova draga. According to t h e a u t h o r t he forest l ine in t he dol inas 
s i tuated Nor th of Mt Not ran j sk i Snežnik (1796 m) in the a l t i t ude of 1451 and 
presented on the photo No 7 have been ar t i f ic ia l ly lowered to en la rge pas tu re 
area . 
Ano the r e x a m p l e of in f luence of cool rendz ina soil on glacial boulders 
is the do l ina in t h e pho to No 8, a t an a l t i tude of 1440 m Nor th of N o t r a n j s k i 
Snežnik. Sp ruce fores t only occurs h e r e on t h e glacial boulders . In Slovene 
Kars t t h e do l inas w i t h ali t h e y e a r pers i s ten t snow o r ice on t h e bo t tom a re 
found w h e n s n o w ava lanches a c c u m u l a t e t he snow o r w h e n an overhangiing 
l imes tone wa l l shelds t h e snow on t h e bo t tom agains t s u m m e r r a i n (Type of 
Velika ledenica in P a r a d a n a ) w i t h glacier a t t he a l t i tude of 1090 m. A t th is 
a l t i tude t h e m e a n a n n u a l t e m p e r a t u r e of f r e e a tmosphe re is nea r ly 7° C, w h e -
reas t h e meteorological s ta t ion Kredar ica , 2515 m, 15—200 m be low t h e snow 
l ine on Mt Tr ig lav has a mean a n n u a l t e m p e r a t u r e of —1,7° C. 
T h e charac ter i s t ics of t e m p e r a t u r e invers ion in a ka rs t po l je w e r e inve-
st igated in t h e pol jes Globodol a n d B a b n o polje. Globodol is s i tua ted in Do-
l en j ska (Lower Carniola) a t a n a l t i tude of 200 m and wi th 100 m high wooded 
slopes (photo No 5). Due to t he t e m p e r a t u r e inversions, cherr ies a n d ches tnuts 
do not th r ive a t t h e bot tom, bu t on t he w e s t e r n slopes a n d especially on the 
east slope (Mt Golobinjek) v ineya rds a r e present . Measu remen t s w e r e m a d e 
f r o m 4. IV,—16. V. 1970, a t 1,5—2 m above t h e su r face on the bot tom a n d 
50 m h igher u p on t h e wes te rn slope. By m e a n s of t he rmohygrog raphs a t em-
p e r a t u r e invers ion w a s regis tered in 45 °/o of t he total n u m b e r of days. T h e 
m e a n d l f fe rence w a s l,4°/50 m, in days of invers ion 3°/50 m. T h e dai ly m a x i m a 
at t he bo t tom w e r e average ly 0,7° C higher . Grea te r d i f fe rences w e r e regis te-
red in t he humddity (Figure No 9). In n igh ts w i t h c lear sky the a i r humid i ty 
on t h e po l j e bo t tom reaches t he 100 °/o near ly 2 hours ear l ie r t h a n on the wes t 
slope, 50 m h igher up. T h e e f fec t of t e m p e r a t u r e invers ion in th is pol je i s not 
so m u c h expressed in t h e da i ly and mon th ly m e a n t e m p e r a t u r e as it is in i t s 
vegeta t ion because it sh i f t ed t he last f ros ty day in spr ig t ime a t t h e bo t tom 
fo r m a n y weeks i n t h e ve ry i m p o r t a n t t i rne of spr ing bloom. 
T h e most in tens ive t e m p e r a t u r e invers ion in Slovenia which has m a n y 
p rea lp ine bas ins occurs in t he k a r s t po l j e B a b n o polje, s i tua ted n o r t h of t he 
Mountadn No t r an j sk i Snežnik (1796 m) whose bo t tom lies a t an a l t i t ude of 
750 m. T h e meteorological s ta t ion of Babno po l je has regis tered t h e lowest 
t e m p e r a t u r e m i n i m u m in Slovenia (—34,5° C), it h a s t h e lowest mon th ly 
m e a n m i n i m u m reduced on sea level, t he lowest m e a n a n n u a l m i n i m u m 
(— 28,4® C) a n d t h e grea tes t m e a n daily t e m p e r a t u r e lapse in Slovenia 
(12° C). In Slovenia only t h e 2515 m high s ta t ion K r e d a r i c a (—11,9° C) has 
a lower m e a n m i n i m u m t e m p e r a t u r e of J a n u a r y t h a n B a b n o pol je (— 9,3° C). 
In Slovenia t he »vent i la ted s ta t ions (they a r e outs ide val ley a n d basins) a t 
1000 m higher a l t i tude t h a n Babno pol je h a v e t he s ame month ly m i n i m u m 
in J a n u a r y . 
T h e process of invers ion in t he Babno pol je w a s inves t igated by m e a s u -
r emen t s f r o m 6—8. December 1968 (fig. 11) a n d f r o m 17—23. Ju ly 1970 at 
f ive pr inc ipa l a n d o ther aux i l i a ry s ta t ions on the no r th — south prof i le 
across t he pol je (fig. 8). T h e of ten observed »window« of c learness on t h e 
cloudy sky proves t he presence of s u b s i d e n c e i n v e r s i o n caused by 
fen (catabat ic w i n d down the no r the rn slopes of Mt Not ran j sk i Snežnik). A 
s t rong rad ia t ive invers ion was established, f avoured by d ry grass cover of 
Bromo — Brachypodietum pinnati on t he d o m i n a n t dolomite slopes w i t h 
meadows . F igu re No 15 shows great d i f fe rences in t h e t e m p e r a t u r e s a t 5 a n d 
150 cm above su r face in the clear n igh t of 17 t h and 18 t h of Ju ly 1970 as wel l 
as in t h e w i n d y n ; g h t of 17—20«i 0 f Ju ly . B u t t he w i n d then p reven ted the 
fo rma t ion of a l ake of cold a i r in t h e pol je by ga the r ing oool a i r f r o m the 
slopes. As a consequence of s t rong rad ia t ive invers ion in t h e f i rs t t w o nights, 
(17th a n d 18 t h of Ju ly a t t he a l t i tude of 750 m!), f ro s t occurrod in t h e su r face 
a i r layer on some places a t t he pol je bot tom. T h e in tens i ty of advect ion in-
version is in ev ident re la t ionsh ip wi th t he sa tu ra t ion v a p o u r p ressure (fig. 15). 
T h e soil t e m p e r a t u r e d i f fe rences h a v e a dominan t in f luence on t h e lapse 
of a i r t e m p e r a t u r e s a t a he ight of 1 cm abov soil (fig. 10) bu t they a r e not 
decisive for t h e d i f f e r en t noc tu rna l a i r cooling a t 5 cm above soil su r f ace 
(fig. No 13). 
Special a t t en t ion was paid to a fea ture , es tabl ished in a dol ina on t h e 
classical Ka r s t (of Triest) ( G a m s , L o v r e n č a k , I n g o l i č , 1970). 
There, t he cooling of t h e n e a r su r f ace a i r a t a height of 5 cm on the sunny 
slope p roved to be more in tens ive a f t e r sunse t a n d t h e f i r s t half of the 
n ight t h a n on the shady side. The s a m e occurred in the Babno po l je in the 
night of 6—7th of December 1968 (fig. 12). T h e p robab le cause should be 
found in t h e d rye r a i r on t h e sunny slope of t h e dol ina a n d polje . F u r t h e r 
exp lana t ion of th i s phenomenon in B a b n o po l je w a s f o u n d by closer exa -
mina t ion of t h e a i r c irculat ion dur ing t h e inversion. F r o m t h e d ry valley 
of Prezid, wh ich is connected w i t h t h e pol je , cooler a i r f lowed d u r i n g the 
n ight invers ion t o w a r d s the pol je bot tom a n d mixed w i t h cooler a i r f lowing 
f r o m t h e nor the rn , lower m e a d o w y slopes (with a velocity of 27 m / m i n in 
t he n ight of 22—23d of Ju iy 1970 a t a t e m p e r a t u r e of 8,2° C). This down-
w a r d f l ow along t h e slope was subs t i tu ted in t h e second half of t h e night 
by w a r m e r air, f lowing over t h e n o r t h e r n crest of t h e po l j e ( t empera tu re 
13,8° C). Due to this w a r m e r air , t he t e m p e r a t u r e of the cold breeze coming 
down t h e no r the rn s lope did no t f a l l any m o r e in t he second half of t he 
night. No f l ow of cold a i r could be reg is te red on t h e lower zone of t he 
spruce a n d mixed wood on the sou thern slope of t he po l j e (Mt. Telebačnik) 
w h e r e t h e two meteorological s ta t ions w e r e s i tuated on grass surface . 
T h e Babno po l je has also a f a v o u r a b l e propor t ion of a r e a of cool a i r 
accumula t ion a n d of m u c h more ex tens ive a r e a f r o m w h e r e cool a i r is 
ga thered . I ts bas in has also a f a v o u r a b l e dep th (20—30) w h i c h h inders 
t h e fo rma t ion of th ick fog. T h e deeper k a r s t poljes, f o r ins tance t h e neigh-
bour ing pol jes of Lož, Globodol a n d p rea lp ine bas ins (for ins tance t h a t of 
L j u b l j a n a ) have t he re fo re less in tens ive inversion. On page No 71 a r e l isted 
t he Slovene meteorological s ta t ions w i t h t h e lowest m e a n mon th ly m i n i m u m 
t e m p e r a t u r e s (reduced to sea level a t t h e g rad ien t of 0,44° C/100 m). They 
near ly fo l low t h e s ame sequence as t h a t of t he m e a n dai ly t e m p e r a t u r e 
lapse (d i f fe rence be tween dai ly m a x i m u m a n d daily min imum) . Both a r e 
obviously a consequence of t e m p e r a t u r e invers ion. 
K A Z A L O 
UVOD 7 
TALNE T E M P E R A T U R E V K R A Š K I H K O T A N J A H 7 
A. Vpliv t eks tu re n a zemel j ske t e m p e r a t u r e 7 
B. K o m b i n i r a n uč inek ta ln ih raz l ik in ekspozic i je na t a lne t e m p e r a -
t u r e 15 
K L I M A VRTAČ IN KOLEŠEVK 20 
Dosedan je me r i t ve 20 
Mer i tve v globoki vr tač i Globoeak 23 
Mer i tve v ko leševkah in v r t ačah na Logaškem r a v n i k u j un i j a 1970 25 
K L I M A K R A Š K I H P O L J 44 
Mer i tve v Globodolu 45 
Mer i tve v B a b n e m pol ju 48 
Z A K L J U Č K I 60 
Taln i t ipi glede t e m p e r a t u r 60 
Mrazišča 62 
Vrs ta inverz i je 66 
Morfološko-vegetac i j sk i t ipi v r t ač 67 
K r a š k a pol ja 69 
L I T E R A T U R A 71 
A CONTRIBUTION TO T H E MICROCLIMATOLOGY OF THE K A R S T 
D O L I N A S AND P O L J E S (Summary) 72