! #     Naj na kratko podam mojo nocojšnjo tezo. Zaradi globalizacije se svet odpira in to z neverjetno hitrostjo. Stare meje kulture, istovetnosti in celo narodnosti padajo. Svet v enaindvajsetem stoletju postaja vedno bolj notranje medsebojno odvisen. V tem sve- tu religiozna vera, ki je kljuèna za kulturo in identiteto tako zelo velikega števila ljudi, lahko igra pozitivno ali negativno vlogo. V pozitivnem smislu spodbuja k miroljubne- mu sobivanju vernih ljudi, ki se sreèujejo v spoštovanju, razumevanju in strpnosti. Ljudje tako ohranjajo svojo istovetnost, ki jih loèuje, vendar pa hkrati tudi sreèno `ivijo s tistimi, s katerimi si te istovetnosti ne de- lijo. Po drugi strani pa lahko religiozna vera deluje tudi proti takemu sobivanju in deli ljudi glede na njihovo razliènost na tiste, ki so ene vere, nasproti tistim, ki so druge. V tem smislu je medversko delovanje in sre- èevanje bistvenega pomena. Simbolizira na- mreè mirno sobivanje. To je moja osrednja tema. Namenjena je ljudem, ki so religiozno verni, in tudi tistim, ki niso. Torej, tukaj trdim, da je religiozna vera sama na sebi nekaj dobrega, da je da- leè od tega, da bi bila nazadnjaška sila. Ima namreè glavno vlogo pri oblikovanju vred- not, ki vodijo sodobni svet, zato je in bi mo- rala biti sila napredka. Vendar pa jo je tre- ba rešiti na eni strani pred skrajnimi in iz- kljuèujoèimi te`njami znotraj današnje re- ligije in na drugi strani pred nevarnostjo, da bi religiozno vero videli kot nekaj, kar je za- nimiv del zgodovine in izroèila, vendar nima niè povedati o današnjem èlovekovem sta- nju. Vero in razum, vero in napredek vidim kot zaveznika in ne nasprotnika. Eno izmed najbolj èudnih vprašanj, ki so mi jih zastavili v intervjujih (vprašali pa so me `e veliko èudnih stvari), je, ali je vera po- membna za mojo politiko. To je nekaj ta- kega, kot èe bi nekoga vprašali, ali je zdravje pomembno zanj ali za njegovo dru`ino. Èe ste èlovek ‘vere’, potem je to `arišèna toè- ka vašega `ivljenja. Ni si mogoèe zamisliti, da ne bi vplivala na vašo politiko. Vendar pa obstaja razlog, zakaj je moj nekdanji pred- stavnik za stike z javnostmi, Alastair Camp- bell, nekoè dejal: ‘Mi se ne ukvarjamo z Bo- gom.’ V naši kulturi, v Veliki Britaniji in v mnogih drugih delih Evrope, s tem, ko priz- nate, da ste verni, spro`ite celo vrsto dom- nev, izmed katerih nobena ni v veliko pod- poro dejavnemu politiku. Prviè, lahko te imajo za èudnega. Za nor- malne ljudi se domneva, da se ne ‘ukvarja- jo z Bogom’. Drugiè, ljudje predpostavljajo, da pred odloèitvami vzpostavljaš nekoliko kultni od- nos s svojo religijo – ‘Torej, Bog, povej mi, kaj misliš o mestnih akademijah, zdravstveni reformi ali jedrski energiji’; tj. predpostav- ljajo, da ti, voditelj, zaradi svoje religioznosti deluješ v skladu s tem, kar ti prišepetava skriv- nostna bo`anskost. Deluješ torej brez razuma, namesto v skladu z njim. Tretjiè, svojo religiozno vero gotovo po- skušaš vsiliti drugim. Èetrtiè, pretvarjaš se, da si boljši od drugih. In konèno in najhuje, nekako mesijansko poskušaš pripraviti Boga do tega, da bi dal bo`ansko potrditev tvoji politiki. Ko je torej Alastair to rekel, s tem ni mi- slil, da politiki ne bi smeli verovati, ampak to, da pogovor o tem prinese celo vrsto te`av. +,-       )     "     Brez dvoma vse to temelji na ideji, da re- ligija loèuje, da je nerazumna in škodljiva. Zato so tudi dolga leta mislili, da bo z inte- lektualnim razvojem in moralnim dozoreva- njem èloveštva religija propadla. Celo pred desetimi leti so religijo, èe jo tu razumemo kot neko silo v svetu, še ved- no imeli za mrtvo. Veè kot 200 let se je na- mreè utrjeval pogled, da napredni mo`je in `ene ne bodo veè potrebovali religije. Ta po- gled je temeljil v novem mišljenju razsvet- ljenstva. To je bil pogled, ki so ga podkre- pila znanstvena odkritja, ki so oporekala tra- dicionalnemu religioznemu pogledu na na- ravo sveta. To je bil pogled, podprt z vero v neizogiben napredek vsega èloveštva, po- sebej tistih delov èloveštva, ki jim je bilo dano `iveti na Zahodu. To je bil pogled, ki je vse bolj omejeval religijo na zasebno podroèje. In to je bil pogled, ki je veljal dolgo èasa. Še leta 2000 je revija Economist v svoji številki ob prelomu tisoèletja objavila tako imeno- vano osmrtnico za Bogom. V bistvu pa nikoli po razsvetljenstvu re- ligija ni izginila. Ves èas je bila `ivljenjska os za milijone ljudi, bila je temelj njihovega ob- stoja, motiv za njihovo vedenje in nekaj, kar daje pomen njihovemu `ivljenju in smisel nji- hovi poti – ki daje, da je `ivljenje veè kot pa le let vrabca skozi osvetljen prostor iz ene teme v drugo, kot to slikovito opisuje Beda Èastitljivi. V zadnjih nekaj letih pa smo bili opomnjeni na veliko moè religije. Njeno ve- liko prizadevanje za dobro lahko vidimo na primeru Jubilee campaign2, tega velikega mno`iènega gibanja, ki je naredilo tako veliko za pomoè ubogim v svetu. Kruto pa smo bili v zadnjih desetih letih tudi opomnjeni, da moè religije preziramo na lastno odgovor- nost, v teroristiènih dejanjih v imenu vere. Za trenutek pa se spomnimo še na gro- zote dvajsetega stoletja, ki so se zgodile ob podpori politiènih ideologij, spomnimo se fašizma in holokavsta, komunizma in mili- jonov Stalinovih `rtev. In spomnimo se, kako so tem grozotam junaško kljubovali prav ver- ni mo`je in `ene. Temu dodajmo še boga- to zgodovinsko izroèilo religije kot sile, ki si prizadeva za dobro. Prav lani smo prazno- vali 200-to obletnico odprave trgovine s su`- nji. Seveda se moramo spomniti, da so mnogi verni ljudje z veseljem sodelovali pri trgovini s su`nji in u`ivali v njenih koristih. Vendar pa se moramo tudi spomniti, da so mnogi voditelji gibanja za odpravo su`enjstva izš- li iz anglikanske claphamske sekte in kveker- jev. Spomniti se moramo na vlogo kršèan- skih in judovskih skupnosti pri sprejemanju Konvencije o genocidu iz leta 1848. Spom- nimo se lahko tudi na velike èlovekoljubne pobude, ki prinašajo olajšanje trpeèim – na Rdeèi kri`, Rdeèi polmesec in Islamic relief, na CAFOD in Christian aid, Hindu aid in SEWA International, World Jewish relief in Khalsa Aid3 – na vse dobrodelne organizacije, ki èrpajo navdih iz nauka razliènih ver. Vse te organizacije pa se seveda naslanjajo na izro- èilo, ki ga imajo velika svetovna verstva o dru`beni praviènosti – na moralno zavezo k pomoèi ubogim, zatiranim, preganjanim šib- kim in nemoènim. Pomislite na Gandija, na radikalne in po- gumne duhovnike osvoboditve v Ju`ni Ame- riki, na tiste, ki so spregovorili v èasu apart- heida, na tiste tisoèe in sto tisoèe, ki danes in vsak dan delajo v tistih najrevnejših de- lih Afrike, ki so najbolj opustošeni zaradi bo- lezni ali raznih spopadov. Pomislite na re- dovnice, ki se borijo proti trgovanju z `en- skami in otroci po vsem svetu. In na Zahodu, na primer, ogromno dol- gujemo judovsko-kršèanskemu izroèilu, ki nam je posredovalo pojme èlovekove vred- nosti in spoštovanja, zakona in demokracije. Spomnite se na delo, ki ga opravljajo cerk- ve, mošeje, sinagoge in templji pri skrbi za bolne, starejše in tiste, ki so izkljuèeni iz dru`- be. To delo je nesebièno, pogosto neopa`eno # # s strani dru`be in vèasih zelo zahtevno, ko poskuša odpraviti boleèino in trpljenje po- sameznega èloveka. Za delovanje vseh teh ljudi vera ni nekaj postranskega. Vera je vir, poèelo, izvor de- lovanja; vera je nekaj, kar te ljudi pripravi, da so to, kar so, in da delajo, kar delajo. Zanje se vera uresnièuje v dejavnosti, v zavzetosti za druge, v skrbi, v soèustvovanju, v vseob- segajoèem obèutku solidarnosti. Verjamejo, da delujejo kot orodje Bo`je ljubezni, ko opravljajo svoje delo. Vendar pa je udejanjena ljubezen do bli`njega samo en vidik tega, kar ljudem predstavljajo verske skupnosti. Religija lahko svetu poka`e tud dva druga obraza. Eden od teh je religija kot ekstremi- zem. V to temo se nima smisla poglabljati. Religiozna vera lahko zraste v ekstremizem. Najbolj oèitno lahko to pove`emo z ekstre- mizmom v imenu islama pri dejavnostih Al-     Evgenija Jarc: Brez naslova, olje na platnu, 70x100 cm, 2003.     $ Kajde in drugih. In ob tem se ne bi smeli sle- piti. Tudi èe velika veèina religioznih ljudi ni naklonjena uporabi terorja, vsaj danes ne, obstajajo ekstremisti v skoraj vsaki religiji. Tudi tam, kjer se ekstremizem ne izra`a v na- silju, obstaja ekstremizem, ki se izra`a v ideji, da èlovekova istovetnost ne temelji na nje- govi religiji sami, ampak na taki veri, ki je predvsem sredstvo za izkljuèevanje drugih lju- di, ki niso te vere. Naj bo jasno. Ne pravim, da je skrajno, èe trdiš, da je tvoja religiozna vera edina prava. Veèina vernih ljudi to trdi. Vendar to ni vzrok, da ne bi spoštoval lju- di, ki so druge vere ali celo brez vere. Spo- štovati moramo tudi èlovekoljube in slavi- ti dobra dela, ki jih opravljajo. Vera je prob- lematièna, èe postane naèin za oèrnitev ti- stih, ki niso te vere, kot da so nekako manj èloveška bitja. Tako vera postane sredstvo za izkljuèevanje. Bog v tej povezavi ni univer- zalen, ampak strankarski, vera ni sredstvo za sklepanje prijateljstev, ampak sredstvo za us- tvarjanje ali izbiranje sovra`nikov. Miroslav Volf v svoji knjigi Izkljuèevanje in sprejemanje to razliko èudovito opisuje. Ko tisti, ki niso verni, vidijo tako sliko, ki se jim ka`e kot slika religije, se odvrnejo od nje, saj je razumlji- vo, da jih odvraèa. Poleg tega taka oblika religiozne vere tudi noèe sprejemati znanstvenih odkritij, za ka- tere se zdi, da niso skladni s kakšnim vidi- kom organizirane religije. Po tem, kar se je zgodilo Galileju, je enostavno razumeti, zakaj se nekateri znanstveniki nagibajo k prepri- èanju, da religiozna vera in znanstveno de- lovanje ne moreta sobivati. Vendar pa je za veèino vernih ljudi religiozno preprièanje naj- bolj èista oblika resnice. Zato si znanost in vera, razum in vera nikoli ne bi smela biti nas- protnika, ampak tesna zaveznika. Vèasih lah- ko vera vodi znanost. Tako je bilo na primer pri tistih znanstvenikih, ki jih je vera vodi- la, da so zavraèali napaène znanstvene ide- je o rasah in genetiki. Iskanje znanja je ne- kaj dobrega v mnogih verstvih. Ne samo v Koranu, ki ljudi vzpodbuja k pridobivanju znanja, zaradi èesar so bile islamske in ne krš- èanske de`ele stoletja na èelu znanstvenega napredka. Sedaj boste morda rekli, da je vse to v redu. Èe ste religiozno verni, vas bo morda to tudi zanimalo. Èe pa ne: Zakaj bi mi to bilo mar? To sta torej nasprotujoèi si stališèi o polo`aju vere v sodobnem svetu. Pa kaj? Kaj ima to opraviti s svetom izven verskih skupnosti? Tu je odgovor. Sprejmimo predpostavko, da vera ni v za- tonu. Ne izginja neizogibno pod bremenom znanstvenega in tehnološkega napredka. Še vedno je tu z nami in ne samo, da je pre`ivela, ampak celo cveti. V dobi globalizacije in po- litiène neodvisnosti se svet vedno hitreje odpira in splošno znana ideja o globalni skupnosti postaja ekonomska, politièna in pogosto so- cialna resniènost. V tem novem svetu bo imel razvoj religiozne vere globok vpliv. Sile, ki v tem trenutku oblikujejo svet, so tako zelo moène in vse te`ijo v eno smer. Od- pirajo svet. Vèasih ljudem reèem, da je v so- dobni politiki loèilna èrta vedno manj na tra- dicionalni meji med levimi in desnimi in ved- no bolj med odprtimi in zaprtimi. Mno`ièna preseljevanja spreminjajo skup- nosti, celo dr`ave. Ljudje po vsem svetu si ne- prestano izmenjujejo ideje in podobe, ter us- tvarjajo nova politièna in ideološka gibanja na podlagi hitro pridobljenih podatkov. Sve- tovni gospodarski ustroj je vedno bolj odvisen od zaupanja. Trden je, ko se stvari zdijo do- bre, in nenavadno krhek, ko zaupanje izpuh- ti. Svet je danes gospodarsko, politièno in celo do neke mere ideološko neodvisen. Loè- nica je torej med tistimi, ki imajo to za ne- kaj pozitivnega – odpiranje ponuja prilo`nosti –, in tistimi, ki imajo to za gro`njo in hoèejo svet spet nazaj zapreti. Kakor lahko vidite na primeru predsed- niške tekme v ZDA, se pojavljajo nova vpra-      # šanja, ki vplivajo na tradicionalna stališèa strank: svobodna trgovina nasproti zašèiti, vkljuèevanje v mednarodno politiko nasproti izolacionizmu, podpiranje ali nasprotovanje priseljevanju. V teh vprašanjih ne gre toli- ko za levo proti desnemu, ampak za odpr- to proti zaprtemu. In vsa ta vprašanja izvi- rajo iz strahu, da bi globalizacija skupaj zme- tala vse ljudi, kulture in dr`ave brez obèutka za vrednote ali razumevanje drug drugega. Raziskava podjetja Gallup Poll, ki je pote- kala po vsem svetu, ka`e, kako osrednjega po- mena je medkulturna obèutljivost, glede na to, kako sprejemljiva je za ljudi globalizacija. V tem kontekstu je vloga vere še posebej pomembna in to ne samo zato, ker je bila ve- èina religij globalnih, preden so postali glo- balni politièni in gospodarski sistemi. Èe se verniki trudijo komunicirati drug z drugim, èe se uèijo sobivanja, èe verjamejo v spošto- vanje ‘drugega’, lahko odigrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju strahu in napetosti. Ponosni so namreè lahko na svojo lastno zna- èilno religiozno in pogosto tudi kulturno is- tovetnost, vendar pa so hkrati tudi odprti za ljudi, ki so pripadniki druge religije. Na drugi strani pa lahko religiozno vero uporabijo tudi v podporo, pomoè in krepitev trka civilizacij, ki se mu hoèemo izogniti. Zato je pomem- bno za ljudi razliènih ver, pa tudi za tiste brez vere, da si prizadevajo za moèno medversko sodelovanje, posebej ker tako sodelovanje predstavlja in udejanja svet sobivanja in ne izkljuèevanja. Tezo pa bom še razširil. Vera lahko preob- likuje in poèloveèi neosebne sile globaliza- cije, oblikuje vrednote spreminjajoèega se gospodarstva in krepi odnose na zaèetku enaindvajsetega stoletja. To je eno izmed vprašanj, ki jih bom razèlenjeval na preda- vanjih o veri in globalizaciji, ki jih bom imel letos na univerzi Yale. Potem ko sem odstopil, sem bolje razu- mel pojav, ki sem ga prej, kot predsednik vla- de, razumel samo delno. Iz oèitnih razlogov sem bil osredotoèen na gro`njo globalnega terorizma in na boj proti njemu. Vendar to ni bil edini pojav tega èasa. Drugi – ki ga sedaj bolj jasno vidim – je, da se tako gospodar- sko, kot tudi politièno te`išèe premika na Vzhod. In premika se hitro. Kitajska je na- predovala od dr`ave, ki stoji na mestu, do ver- jetno najmoènejše dr`ave v kontinentalni Azi- ji. Kitajska in Indija bosta verjetno v nasled- njih dveh desetletjih veèino svojega prebivals- tva, ki se danes pre`ivlja s kmetijstvom, za- poslovali v industriji. Glede na velikost teh narodov lahko razumemo, kaj to pomeni: to je industrija, ki je velika pribli`no trikrat to- liko kot ameriška, raste pa pribli`no petkrat tako hitro. Da, to si je te`ko predstavljati. Obstaja torej razlog, zakaj ima dolgoroèno partnerstvo s Kitajsko in seveda z Indijo za nas izjemen strateški pomen. Èe seštejete premo`enje vladarjev zaliv- skih dr`av, boste dobili znesek, ki je enak veè- kratniku skupnega premo`enja Svetovne ban- ke in Mednarodnega denarnega sklada. Vse to, ne da bi se sploh poglobili v moè Indo- nezije, dr`ave, ki trenutno raste po 6 % na leto in ki je velika štirikrat toliko kot Veli- ka Britanija, Vietnama, ki je velik toliko kot Nemèija in izjemno hitro raste na gospodar- ski lestvici, Tajske, Malezije in še nekaterih drugih. Prviè po veè stoletjih se bo Zahod moral sprijazniti z velikimi spremembami, ki zelo vplivajo nanj. Vzhod raste. Zahteval bo vsaj enakopravnost z Zahodom. Morda pa še veè. In kakšne vrednote bodo vodile ta novi svet? Mislim, da bo v tem obdobju hitre glo- balizacije, ko se center moèi odmika od svoje- ga tradicionalnega mesta, ki je na Zahodu, svet neizmerno revnejši, nevarnejši, krhkejši in predvsem bolj brezciljen – mislim, da bo brez potrebnega obèutka, ki bi pomagal vo- diti njegovo pot –, èe ne bo imel moène du- hovne razse`nosti. Danes, ko se vse trdne         % oporne toèke zdijo premiène in neprestano v pretakanju, danes, ko moramo odkriti in ponovno odkriti svojo bistveno poni`nost pred Bogom, je naše dostojanstvo, ki ga ima- mo v svojem `ivljenju, bolj kot vedno postav- ljeno v slu`bo Izvira in Cilja vsega. Ne mo- rem vam dokazati, da religiozna vera ponuja kaj veè kot pa èlovekoljubje. Vendar pa sem globoko preprièan, da ponuja veè. In ker ima religiozna vera tako moèan zgodovinski in kulturni vpliv na Vzhodu, pa tudi na Zaho- du, nam zato lahko pomaga, da se zedinimo o skupnih vrednotah, ki bi bile sicer vir boja za prevlado. V svoji znameniti knjigi Velika preobrazba Karen Armstrong opisuje razvoj religiozne misli od najzgodnejšega obdobja tako na Vzhodu kot na Zahodu, ko se je pogosto zde- lo, da je religija kruta, neizprosna in nera- zumna, pa vse do sodobnega èasa, ko si vere delijo veliko skupnih vrednot in imajo v ve- liki meri skupen namen. Ustanova, ki sem jo oblikoval, je poskus, da bi delal nekaj dru- gega od tega, kar delajo mnoga izjemna med- verska telesa in organizacije, ki `e obstajajo in od katerih so mnoge danes tukaj zastopa- ne. Zares `elim izraziti veliko priznanje pri- zadevanju te de`ele za vodenje medverskih odnosov in dialoga. Vesel sem, da je bil Svet kristjanov in judov ustanovljen `e leta 1942 in da so bile od takrat ustanovljene `e mnoge organizacije, kot na primer Medverska mre`a, Forum treh verstev4 in mnoge druge, ki jih je preveè, da bi vse omenjal. Moja ustano- va bo poskusila dopolniti njihovo delo in ga ne podvajati. Nisem verski voditelj. Pravzaprav danes nisem veè niti politièni voditelj. Zavedam se vsega posmeha in roganja, ki doleti vsakega politika, ki govori o religiji. Ne zahtevam mo- ralne nadvlade. Prav nasprotno. Vendar pa me vznemirja, kako pomembna je vera za naš današnji svet in kako zelo ljudje potrebujejo vero, da bi dosegli drug drugega. Ustanova se bo osredotoèila na nekatere kljuène teme. Prviè, pomagala bo razliènim verskim organizacijam, da bodo skupaj delale za pospeševanje Ciljev za novo tisoèletje, za katere sem se zavzemal kot predsednik vla- de in ki so v mnogoèem lakmusov papir sve- tovnih vrednot. Verske skupnosti same opra- vijo veliko dela na tem podroèju. Vendar pa bi lahko naredile še veè, èe bi jim pomaga- li, da bi delale skupaj. Cilji za novo tisoèletje so nujno potrebni, svet pa jih ne uspe ure- snièevati. Odlièen primer dejavne vere bi bil, èe bi poskusili premostiti razlike in prebu- diti svetovno zavest. Drugiè, oblikovala bo visokokakovostne pripomoèke – knjige, domaèe strani na sve- tovnem spletu, razlièna sredstva obvešèanja – za izobra`evanje ljudi, da bodo ti bolje ve- deli, kakšne so razliène vere in kaj te vere zares verujejo, ne pa, kaj pogosto napaèno misli- mo, da verujejo. Ustanova se bo neposredno osredotoèi- la na šest glavnih verstev, na tri abrahamov- ska, ter na hinduizem, sikhizem in budizem. In èeprav ustanova ne bo omejena samo na abrahamovska verstva, bomo sodelovali z ob- stojeèimi organizacijami, ki pospešujejo bolj- še razumevanje in sobivanje med kristjani, muslimani in judi, na primer z idejo Usta- nove za sobivanje5, da bi postavili Abraha- movo hišo tu, v Londonu, kjer bi ljudje treh abrahamovskih, pa tudi drugih ver, lahko spoznavali svoja izroèila, raziskovali svoje ko- renine in odkrivali, kaj imajo skupnega, ne da bi prikrivali razlike med seboj. Prav tako bomo pomagali tistim pripad- nikom teh verstev, ki si prizadevajo za mi- roljubno sobivanje in zavraèajo skrajne in lo- èitvene ideje, ki trdijo, da so vere v temelj- nem spopadu druga z drugo. Priznavam pa tudi, da imamo širši cilj. Ustanova zagoto- vo ne bo imela namena, da bi verstva zvabila v talilni lonec naukov. Ni bistvo v tem, da izgubimo svojo znaèilno vero. Bistvo je, da     #     se uèimo, `ivimo in delamo z ljudmi, ki so drugaène vere. Ustanova bo delala tudi na pospeševanju ideje, da je vera sama na sebi nekaj dinamiènega, modernega in pomem- bnega za sedanjost. Èe namreè hoèe biti re- ligija pozitivna sila, ki si prizadeva za dobro, ni dovolj, da jo samo rešimo pred ekstremiz- mom – kjer je vera orodje za izkljuèevanje – ampak tudi pred nepomembnostjo – kjer je vera zanimiv del naše preteklosti, ne pa tudi prihodnosti. Za vse preveè ljudi je religiozna vera strogi dogmatizem in prazno obredje. Vera je tako zo`ena na sistem èudnih prepri- èanj in dejanj, ki se nekaterim zdijo popol- noma loèene od potreb in skrbi vsakdanje- ga `ivljenja. Tak obraz vere pa je lahka tar- èa za bojevit sekularizem. Ta zasramuje ne- katere prakse in izroèila organizirane religije, ki doloèajo ‘vero’. ‘Vera’ je tako samo še du- hovšèina, redovništvo in obredje. Ob branju Dawkinsonove knjige Bog kot zabloda sem opazil, kako zelo bojeviti seku- laristi in religiozni ekstremisti potrebujejo drug drugega. Bog kot zabloda je odlièna po- lemika, vendar v celoti – tako kot tudi bolj razumna Slepi urar – temelji na pogledu, da tisti, ki verujejo v Boga, Boga razumejo kot sredstvo za izkljuèevanje, kot zastrašujoè in nerazumen primerek praznoverja in grotesk- nega malikovanja, ki naknadno utemeljuje, kar ni mogoèe utemeljiti. Bodimo pošteni, ljudje, ki imajo tako preprièanje, vsaj delno spoštujejo tudi to, kar je narejeno v imenu vere, vendar verjamejo, da bi bilo lahko to narejeno in da bi bilo narejeno celo bolje, èe bi bilo narejeno v imenu èloveènosti, brez vmešavanja vere. Strinjam se, da ni potrebno biti veren, da bi bil dober èlovek – to je re- snica. Vendar pa se ta resnica pogosto spre- meni v trditev, ki loèuje religijo od tega, da nekdo dela dobro – to pa je precej drugaè- no stališèe. Za manj bojevite sekulariste pa je ideja vere v najboljšem primeru neškodljiva, ven- dar pa zavajajoèa, vloga religije pa je v naj- boljšem primeru izra`ena v lepih cerkvah, ver- sko navdahnjeni umetnosti, ter v zgodovi- ni in kulturi dr`av, kjer je religija prevlado- vala. Ta estetski in zgodovinski pogled na re- ligiozno vero razume vero kot zanimiv del izroèila, ki pa ima zelo malo ali pa sploh nima vpliva na sedanjost. Spet se strinjam: vera v Boga je lahko tudi praznoverje ali strah – kdo vse izmed nas daje obljube Bogu, ko je pre- strašen, vendar pa na te obljube pozabi, ko nevarnost mine? Vendar èe bi bilo to vse, kar je vera, potem vera ne bi pre`ivela in si pre- `ivetja ne bi niti zaslu`ila. Zakaj torej vera še vedno obstaja, zakaj ni izginila z razvojem sodobne znanosti in teh- nologije, zakaj je kljub vsem zmalièenim po- dobam organizirane in neorganizirane religije, ki odvraèajo ljudi, religiozna vera za milijo- ne še vedno gorišèna toèka, po kateri usmerjajo svoje `ivljenje? Zakaj še vedno navdihuje dela izjemnega samo`rtvovanja in nesebiènosti? Zato ker skupaj z vsem naukom in teologi- jo, z vso prakso in obredjem, v bistvu vera predstavlja globoko hrepenenje èlovekovega duha. Prav zato govorimo o duhu. Vera teši osnovno, neukrotljivo, neustav- ljivo èlovekovo `eljo po duhovnem napredku, `eljo, da bi delal dobro, in da bi mislil in de- loval onkraj omejitev, ki jih postavljajo sebiè- ne èlovekove `elje. Še veè kot to, vera je uko- reninjena v preprièanju, da vznik za to, da bi delali dobro ali da bi vsaj poskusili delati do- bro, ni v koristoljubju in lastnih interesih, am- pak v tem, da damo svoj jaz na stran, da se zavedamo neèesa veèjega, bolj središènega in bolj bistvenega za èlovekovo stanje, kot pa je naš lastni jaz. Tako ‘drugi’ ni zavrnjen ali iz- kljuèen, ampak vkljuèen kot nekdo, ki je bolj pomemben od nas samih. In verni ljudje ver- jamejo, da nas nekaj `ene in vodi k temu. Za tiste namreè, ki tako èutijo, Bog ni nek moder Starec na nebu, ampak resnièen vir `ivljenja. Bog je nesebièna ljubezen, usmiljeni in ne-          skonèni delivec Milosti. Organizirana religija, èe jo vidimo v tej luèi, torej ni neko pusto obredje, ampak obèestven prikaz vere, ki po- vezuje ljudi, ki verjamejo v moè Bo`jega us- miljenja in ljubezni, ki verjamejo, da je vera namenjena vsemu svetu in ki predstavljajo skupnost z Bogom in z drugimi ljudmi. Na ta naèin vera usmerja naša ̀ ivljenja, saj se tako zavedamo svojih šibkosti in pridobivamo moè. Vera uravnava nagnjenje, ki ga ima èlo- veštvo do relativizma, kakor je to potrebno in nujno. Pravi, da obstajajo absolutne stvari – kot na primer neodtujljiva vrednost in spo- štovanje vsakega èloveškega bitja –, ki jih ni- koli ni mogoèe `rtvovati. Daje resnièno mo- ralno `ilavost. Motimo se, delamo napake, grešimo, vendar se tega zavedamo, èutimo ob- `alovanje, `elimo narediti bolje in hoèemo najti Bo`je odpušèanje. Vera je `ivo in rastoèe preprièanje, ki ni zagozdeno v nek trenutek v zgodovini. Èeprav se je za nas, vernike naša lastna re- ligija zaèela v nekem trenutku zgodovine, vendar napreduje s èasom, z razumom, z zna- njem, z znanstvenimi in tehnološkimi odkrit- ji. S temi odkritji ni v nasprotju, jih pa us- merja k èlovekoljubnim ciljem. Vera ni nekaj, kar bi bilo loèeno od našega razuma, še manj pa od dru`be okoli nas, ampak je vera za ra- zum nekaj bistvenega, saj daje njegovi upo- rabi namen in dru`bi dušo, èloveškim bit- jem pa obèutek za bo`ansko. To je cilj `iv- ljenja, ki ga ne moremo najti v ustavah, go- vorih, vznemirljivi umetnosti ali lepih bese- dah. To je cilj, katerega osrednji izvir je kle- èanje pred Bogom. Za tiste med nami, ki smo verni, je po- membno prav to. In èetudi ne smemo vsi- ljevati svojega preprièanja drugim, nas tudi ne bi smelo biti sram zagovarjati ga in biti ponosni nanj. Za nas vera ni nek zgodovinski ostanek, ampak vodilo za èloveštvo na poti v prihodnost. Saj noèemo, da bi mi in naši otroci `iveli v svetu brez vere. Èe lahko ljudje razliènih ver sreèno bivajo skupaj v medse- bojnem spoštovanju in solidarnosti, lahko tako `ivi tudi naš svet. In èe vera zavzema pra- vo mesto v naših `ivljenjih, potem lahko mi `ivimo s ciljem, ki je onkraj nas samih in podpiramo èloveštvo na poti k izpolnitvi. & '.  1. Tony Blair je leta 1994 postal voditelj laburistov, od 1997 do 2007 pa je bil ministrski predsednik Velike Britanije. V svojem politiènem delovanju je moèno zagovarjal zunanjo politiko, ki temelji na vrednotah, zavzemal se je za naravovarstvene pobude ob klimatskih spremembah in programe za odpušèanje dolga najrevnejšim dr`avam. Trenutno je posebni odposlanec bli`njevzhodne mirovne èetverice, na eni izmed najuglednejših ameriških univerz Yale pa vodi seminar o religiji in globalizaciji. V objavljenem predavanju, ki ga je imel v Westminstrski katedrali v Londonu, Tony Blair govori o vlogi religije v enaindvajsetem stoletju. Religija je namreè v èasu, ki je zaznamovan z globalizacijo, kljuèen dejavnik v povezovanju med narodi in kulturami. To povezovanje pa je mogoèe le ob spoštljivem in plodnem sodelovanju verstev in vernikov med sabo. Prav spodbujanju tega sodelovanja pa je namenjena tudi Ustanova Tonya Blaira za vero, o kateri govori v drugem delu predavanja. 2. Jubilee campaign je ameriško gibanje, ki si prizadeva za èlovekove pravice in versko svobodo manjšin, posebej v dr`avah, kjer se te kršijo ¡op. prev.¿. 3. To so britanske dobrodelne organizacije, ki spadajo pod okrilje razliènih verstev ¡op. prev¿. 4. To so tri organizacije, ki delujejo na podroèju medverskega dialoga v Veliki Britaniji. 5. Ustanova za sobivanje (The Coexist Foundation) je organizacija, ki si prizadeva za sodelovanje in dialog med kršèanstvom, judovstvom in islamom ¡op. prev¿.