_..:;.--~·------. 
DRUŠTVENE NOVICE 
ALPINISTICNE NOVICE 
Severna stena Laliderer (Karwen­
del). Direktna zajeda smer Rebitsch­
Lorenz. Plezala Ig-0r Levstek in šara 
Milan 21. in 22. avgusta 1953. Cetrta 
ponovitev smeri. V steni je plezalca 
zalotil snežni vihar. To je najtežja 
plezalna tura v Vzhodnih Alpah oce­
njena s VI + (šesta stopnja, zgornja 
meja) in najtežji vzpon Slovencev v 
!kopni skali v tujini. 
Južna stena Schiisselkarspitze 
(Wetterstein), smer Fiechtl - Herzog. 
Plezala Kočevar Rado in Pintar Mi­
lan 24. VIII. 1953. Smer ocenjena s 
VI in je znana po svojj nihajni preč­
nici. To je ena prvih smeri šeste 
stopnje v svetu. 
Južna stena Schiisselkarspitze 
(Wett.), smer Paul Aschenbrenner -
Kuno Rainer. Plezala Kunaver Aleš 
in Jeglič Tone 28. VIII. 1953. Tudi ta 
smer je skrajno težavna (VI), znana 
po previsnih počeh in strehah. 
Južna stena Schiisselkarspitze 
(Wett.), Auckenthalerjeva poč. Ple­
zala Pintar Milan in Kočevar •Rado 
28. VIII. 1953. Smer je ocenjena s 
šesto stopnjo, »Plattenschuss« je iz­
redno težaven. 
Južni steber Oberreinthalschrofen 
(Wett.), smer Buhl - Spindler, skrajno 
težavno (VI). Plezala Kunaver Aleš in 
Jeglič Tone 24. VIII. 1953. 
Jugovzhodna stena Fleischbanka 
(Wilder Kaiser), smer: Rossi - Wies­
sner (VI). Plezali Pintar Milan, Ko­
čevar Rado, Jeglič Tone 2. IX. 1953. 
Smer je znana po svoji navpičnosti 
in plateh kot ena prvih modernih 
smeri šeste stopnje. Cas plezanja 8 ur. 
V Velikem Dražkem vrhu sta pre­
plezala novo iplezalno smer Mitja Ki­
lar in ing. Nadja Fajdigova. Smer sta 
ocenila s v+ zgornja meja. Tako je 
ostenje Krme že dobro obdelano. 
Vzhodno steno Fleischbanka v 
Dillferjevi smeri sta septembra t. l. 
preplezala celjska plezalca Stane Ve-
ninšek in Janko Mirnik. Smer je v 
tujini in v gorovju Wilder Kaiser 
zelo popularna, ocenjena s V. 
Severni raz Predigtstuhla (Wilder 
Kaiser) sta preplezala ista plezalca. 
Ta plezalna tura je ena najlepših v 
tem gorovju. Odlikuje jo trdna str­
mina, a dobri in odlični oprimki. 
Znana je v alpinističnem svetu kakor 
slovita »Schleierkante« v Cima dela 
Madona v Dolomitih. Obe turi sta 
klasična tilpa IV stopnje. 
Debeljakova varianta v Travniku 
letos ne beleži nobene ponovitve. Do­
slej sta smer ponovila le Mitja Kilar 
in Vauken Vido l. 1951. Plezalca, ki 
sta smer ponovila, sta izjavila, da je 
skrajno težaven, previsen pas za­
htevnejši od Aschenbrennerjeve. Od-: 
likujejo jo številna težka mesta, ki 
jih je treba premagati s prostim ple­
zanjem. To je doslej najtežavnejša 
smer v Vzhodnih Julijskih Alpah. 
Severno steno Turske gore julija 
letos sta Kilar Mitja in Pintar Milan 
prvič ponovila smer Ogrin - Gre~orin. 
Smer poteka direktno nad Menihom. 
Prvi del je zelo krušljiv, zgoraj pa 
skrajno težaven previsen pas. Ple­
zala sta 4½ ure. Prva iplezalca sta 
pred vojno plezala 12 ur. Smer je 
ena težjih v Savinjskih Alpah. 
Zanimivo je, da letos ni nihče 
piezal v Ojstrici ali pa p,reko Copo­
vega stebra, ki sta bili prejšnja leta 
silno popularni smeri. Nadaljnja zna­ čilnost je, da najtežje vzpone pleza 
le majhno število ljudi. Treba je 
misliti na to. 
Od ostalih letošnjih plezalnih 
smeri je omeniti še večkratno ipono­
vitev severovzhodnega raza Jalovca 
(Krušič - šara - Levstek itd.) ter 
vrsto lažjih smeri v Triglavski steni 
in drugod. Bilo je tudi nekaj posku­
sov v še nerešenih problemih, ki pa 
so zaradi raznih zaprek ostali še na­
dalje odprti. To je bilanca vzponov 
1953 ki je ena najuspešnejših doslej 
v zgodovini slovenskega alpinizma. 
R. K. 
747