Knjiga Slovenska V XIX. veku. Ivan Navratil r. 5. marc. 1825 v Metliki. Praded mu je bil Pražan, bivši fastnik. Domaco dvorazredno šolo je dostal v Metliki, tretji razred in šest latinskih 1.1843 v Novem Mestn, modroslovje 1.1845 v Ljubljani, pa nekoliko bogoslovja; 1. 1846 stopi v službo pri c. kr. dohodni okrajni oblasti, 1. 1847 pri c. kr. deželnem sodižču, 1. 1851 pa postane opravitelj ali oficijal pri najvišjem sodišču na Dunaju, kjer služi še sedaj kot pristav in ravnateljski predstojnik ter sodni tolniae za slovenski in srbohrvatski jezik. S1 o v e n š e i n a so inu jt> omilila po materi, belokranjski trdi Slovenki, pa po Novicah vže 1. 1843; zlasti se je zanjo vnel 1. 1848, kedar je sodeloval pri javnih sodbah, tajnik pri Slovenskem dnistvu, in se je uoiti jel vseh jezikov slovanskih na podlagi oastitljive staroslovenščine, kakor jo je v liceju razlagal profesor Fr. Metelko 1. 1849. Do izvrstnosti pa je dospel v njej po ritanju sv. pisma v slovanskih prevodih, po obcievanju s preuce- nim dr. Fr. Miklošičem, po marljivem pisanju in slovenskem dejanju, v katerem se v družbi z mladimi Slovenci — starosta — rad še sam pomladi. ,,Odperto pismice^ pisateljem Novic" je zložil Janez Larnavti t. j. Navratil 30. grudna 1845 ter prioboil v Novicah 1. 1846 str. 7. Ondi pravi na pr.: _Ko sim Vas, ljube Novice, v 1. 1843 pervič v roke dobil, sim se Vam — odkritoserčno povem — posmehoval, in si v svoji nevednosti, kakor marsikdo drugi mislil: Prazno je Vaše upanje! Veekrat sim potem perložnost imel, Vas v roke vzeti . . kmalo so se mi oci odperle . . nobeniga lista neprebraniga pustil nisim . . Z besedami Vam dopovedati ne morem, kak visoko Vas castim . . Ve ste me z radostjo do raaterniga jezika, kteriga sim v svoji nevednosti zaničeval, napolnile; Ve ste me prepfičale, de slovenski jezik v besedah tako revin ni, kakor sim jez mislil . . . Vzemite torej, preljube Novice, za vse to inojo veliko hvalo in obljubo, do boste tudi v priliodnje nieni in voliko znancam, kteri z menoj vred srede koniej pričakujejo, nar Ijubši časopis ostale" — kar je res tudi bilo, vzlasti dokler so Novice bile v rokah dr. J. Bleiweisovih. — L. 1847 str. 24 pripoveduje L a r n a v t i staro wPustno povest" o mladenču s krinko na obrazn pred sv. obhajilom in o kazni božji iz Petrine v hrovaški granici; str. 202—7 pa: ,,Prijatplske vošila mojim rojakam", naj si prizadevajo kmetijstva si poboljšati tcr naj opustijo šege, ktere njili premoženju velik velik kvar delajo p. praščinje (koline) in predolge svatbe. — L. 1848 pa se prikaže Janez Navratil v nekterih dopisih p. Kotni pisači, podpihovavci kmet.ov. Zlate bukve štirim narodnim stražnikam, ki so kmetu vozniku pomagali iz zadrege. Šuntarji na kmetih — o tlaki, o Jelariču bami (188) itd. Tndi se je ponudil, da hoče v zaretnih šolah in pripravnikora razlagati slovensko slovnico (str. 194). Vedež. Casopis za mladost splob, pa tudi za odrašene proste ljudi. Vredovan od Janeza Navratila, pristopnika c. k. mestniga in deželniga sodništva in uda slovenskiga družtva. I. tečaj 1848 perviga slovenskiga časopisa za mladost. V Ljubljani. Natisnila in založila Rozalija Eg(>r. List 1. v mali osmerki 6. Maliserpana, vsaki četertik, zadnji 26. list 28. Grudna. — ,,Pismice mladim bravcam kažc, de se bo ,,Vedež'' pisal posebno za mladost vsaciga stanu, za mladenče in deklice, pred vsim pa za šolsko mladost . . Prinašal bode lepe povesti . . Vi niladenci pa, ki ste Slovenci in vender slovenskiga jezika št> prav dobro ne razumete, se bote zraven tudi jezika čedalje bolj vadili. Knialo se ga bote morebiti v šolah urili. Ali ne bo dobro, ako se ga nokoliko že poprej navadite?" — V I. tečaju se po kazalu nahajajo na pr.: Basni, imenitni niožje slovenskiga rodii, kratkočasnicf', nonavadne besede, novice, posini; pogovor luVnika z učenci, kjcr st' razlagajo p. megla, oblak, dež, deževje, ploha, naliv, sneg, solika, tooa, co- pornice, v ris iti, kervavo, višnjevo raleko, veše, slana, rosa, blisk, grom, strela; popisi žival, povesti in zgodbc, razni spiski, snipžnice, zastavice, zgodovina domaca, znics, znanienitosti slovenske dežele itd. — Vrednik sam, ki je spisal največ sostavkov, razodel je v pesmici ,,Otro("ja želja" (I. 26), da tič bi bil rad, ter popisal na pr.: ,,Cirkniško jezero na Krajnskim; Puška, strašno nevarna rec; Slepec ali slepič; Nagovor na uoence o začetkn šol; Življenje \ralentina Vodnika; Zajic; Od vere nekdanjib Slovencov; Od božje službe Slovencov pred koršanstvam in od perstopa li keršanstvu; Kako so Slovenci božič praznovali itd. itd. — ,,Vedež za letos od svojih bravcov slovo vzame, pravi na koncu vredništvo. Svest si je, de jini je marsikaj koristniga, lepiga in kratkočasniga povedal. Samo želi, de bi ndadi bravci -pogovor ueenika z učenci"* vsaj še dvakrat prebrali, ker se take reči lahko pozabijo itd." \edež. Casopis za šolsko mladost. II. tečaj 1849. I. in II. polovice vsaki četertik v veliki osmerki po 26. Iistov (str. 208). Rozalija Eger založnica. J. Navratil, odgovorni vrednik. — Znameniti so v tem tečaju (XII) pogovori, kaj je na pr. Zemlja; Noč in dan; Leto; Pet delov sveta; Morje, Solnce, Planeti, Zvezde z repam, Stavne zvezde; in v drugi polovici vsakdanji pogovori v slovenskim in ilirskim jeziku (IX). J. V. Valvazor. .1. Kopitar. J. Dobrovski. Knez Lazar. Svatopluk kralj moravski. Sobieski, kralj poljski pride Dunaju na pomor. Kolomb najde Ameriko. — Kako Slovenci novo leto praznujojo. Od obleke starih Slovanov. Slovanski jezik. Vuzem v Metliki. Krcs v Motliki. Pnsmi Metliških kresnic. Kako so stari Slovani pisali. Spomin vojske pri Sisku. Slovniške besedt>. Kar je pošteno nar dalje terpi. Hudodelstvo matere pride po njenim otrokn na dan. Vražc ali praznc vere itd. Razunteh in drugib spisov kaže II. str. 111 vrednik ,,Vodila, ki se jih misli Ved(>ž to četert v pisanju deržati: Kakor je bilo v Vedežu že reoeno, so ureni Slovani takc niisli, da se naj bi Slovenci v pisanju eedalje bolj ilirskimu jeziku približevali. Vedeževo vredništvo je sklenilo to inisel vresničiti. Vedež se piše ža slovensko šolsko niladost . . Morebiti bo v vsakirn listu en spis, ki bo nekoliko z ilirskimi oblikami itd." v Ve d e ž. Casopis za šolsko mladost. III. tečaj 1850. 8. 416. Založnica Rozalija Eger. Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani. — Tečaj ta je že dokaj čvrst, ima doklade s podobami iz naravopisja itd. Vrednik razlaga v njem kratko slovnico slovenskega jezika, sostavlja slovenskoilirski slovnik, priobčuje basni in prilike po ilirsko in po slovensko, naznanja nove bukve za učence in uritelje, opisuje inienitne Slovane, ki so p. M. Cop, Miloš Obilie, Stefan Dečanski, kralj serbski; Ceh, Krok, Libuša in Pfemisl; Knobleher in afrikanski divjaki, Zaklad v Ostrovskera gradu, Pobratimstvo in posestrimstvo; Kako so stari Slovenci govorili. Cesar v Terstu. Solarska konec leta (Pesem 1. 33). Blagoseivni ribič. Poslovenil J. N. (1. 34). Slepi Juri itd. — Na str. 407 nahaja se ,,Vabilo na naročbo Vedeža za leto 1851", kjor piše Janez Navratil na pr.: ,,Berž ko je naš premili jezik leta 1848 z drugimi našega cesarstva enako pravico zadobil, je prišel Vedež za slovensko mladino na beli dan, ne le zat.o, jo v domačem glasu kratkočasiti, temiu: jo tudi nmogoverstnih za življenje potrebnili rcri uciti in ji iim bistriti. Vredništvo je inielo pred očrni, da mora drevesice dobro in pristojno obdolovati, kdor hoče, da nm drevo obilno rodi. Posebno se je vredništvu tak list potreben zdel, ker ni bilo še slovenskih bukvic za slovensko šolsko niladino . . Zadnjo dobo jih je že zadosti . . in je vev. prejeranikov odstopilo: založnica ni mogla izhajati . . . Ker pa podpisani vrednik misli, da je še veliko prijatlov slovenske nadepolne mladine, pa tndi še  veliko ukaželnih slovenskib mladenčev in deklic, ki želijo kaj več vediti, kot v šolskih bukvah stoji; je sklenil Vedeža še vpribodnje na svojo roko na svetlo dajati od 14 do 14 dni, tudi za ucence nižjih la- tinskih šol, sploh za ralade ljudi slovenske kervi, z nadpisam: ,, Vedož slovenski za mlade ljudi" v tiskarnici gospe Rozalijc Eger, vsako četert s kako podobo, p<> goldinarju za celo leto . . Vredništvo zaprosi vse verle domorodce, Vedeža posebno slovenski mladini po šolah priporočiti . . ter se nadja, da ga bodo donioljubi glede na nizko ceno in blagi nanien obilno podpirali itd." Ali — česar se vrednik ni nadejal, to se je zgodilo. — Ve d e ž 'se je bil sicer prikupil starirn in mladim, pridobil si nad 30 sodelavcev, učiteljev in učencev, ki so ga veselo zakladali s pesmicarai in raznimi spiski, ki so jih radi prebirali donui in po šolah; vendar — oglasilo se je bilo celo premalo naročnikov, in — moral je nehati. To je povedal poslednjič J. Navratil v Janežičevem Glashiku 1. 185!) zv. IV. str. 151: Zakaj je nehal Vedež? Slovenija 1. 1849 ima nekoliko dopisov J. Navratilovib na pr.: Vsim slovanskim družtvam v prevdarek — o pravopisu Cirilskem in delonia o pravilih Majarjevib (1. 10). Kako slovenske, manj navadno besede nabirati (1. 68). Narodne pesnii. Nabral v Metliškoj okolici J. N a v r a t i 1: Na svatbi o darovanju. Juternica. Koledniška, kadar zvezdo nosijo. 0 viizmn, kadar kolo plešejo (1. 90. 91). ivurze Sprach 1 ehre mit einer moglichst vollstandigen Rechtscbreibung der s 1 o v e n i s c h e n S p r a c h e, eineni praktischen Anhange, enthaltend verschiedene Formulare und ein deutsch-slovenisehes und slovenisch-deutsches Wb'rterbuch der nothwendigsten Kunstausdriicke aus dc^r Straf.-P. O. vorziiglich fiir Gerichtsbeamte. Laibach 1850. 8. 40 + XLVIII. J. Blasnik. — -Naučenje slovenskiga jezika sosebno sodijskim vradnikam polajšati, je spisal g. J. Navratil, slavno znani vrednik ,,Vedeža", v nemškim jeziku to slovensko slovnico, in je svoj namen : -hitriga Slovenca" spisati, zraven tega pa g. vradnikam sosebno vstreči, prav lepo dosegel. . Kar ti knjižici posebno vrednost da, je njena doklada, ninogi izgledi, kako naj se vradniške pisma po slovcnsko izdolujcjo, na pr. povabilo prič, pričetki zapisnikov, izprasovanje prič, sodijske razsodbe, zatožbe, očitna obravnava itd. . . Pa ne le vradnikani, tonnu' vsaoimu, ki sc hore slovensko naglo brati in pisati naučiti, priporočimo to knjižico, ktera bi utegnila tudi takim ž u p a n a ni dobro služiti, ki zraven slovenskiga tudi nemško umejo in so hooejo popolnama naučiti v slovenskim jeziku kaneelijske pisma izdelovati, kakor se pravim slovenskim žiij)anam spodobi", pravijo Novico 1. 1851 str. 5.