GLASNIK UUBLJANA, 3. MARCA 1961 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIII., ŠTEV. 17 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 31. se|a okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora, dne 28. februarja 1961 Obrazložitev k predlogu družbenega plima okraja za leto 1961 K,e~S PoMLaikaOLŽ IV° Li,lI|!vdlog družbenega plana okraja Že srn8"8. za let° 19G1 temelji na škem* ejc^em zveznfcm in republiko,,,. p anu za tekoče leto ter za 19C.S ?'ersPektivno razdobje 1961 do 65’ leta in je po temeljitih pri-razpravah odraz realnih maPteria,ne „nlU nadu,jnje ra7Širltve "reditve ki °Kn°VeL "ate družbene proizv^i’i -u °° ob hitrem razvoju z viševa ,sl1 omogočila stalno širi m in ,C ^!v*jenjske ravni In raz-aliSJnn.ni0Žn08tl za krepitev socl-■ »Snih družbenih odnosov. D’an« !?ko postavljenim predlogom s oolmSZV vsch temeljnih postavkah v0 Poletom vključujemo v pr- neea , lzvaianja novega perspektiv-dolnui? ana' Metodi Pri pripravah za donos 6V tcmeljnih postavk predvl-končnlh razvoia,in.. pri Postavljanju nismn , formulacij smernic plana vplivi tl ,Tgli ra5unati z vsemi •zponolniL .1 bo pri razvoju Imel ho prav hT a gospoclarski sistem, ki prav te dni uzakonjen. v dotočlnom t0,P° na5em mišljenju 'pan.ikliivosTi nrnrUtudi ena od po' dovolite Hn Predlaganega plana, nekaj več n °Vodoma spregovorim ml- ki jc v 7n1Vnih°SmdarSkl refor' 6a odbora - - h skleplh Izvršne- nega gospodarjenja z vsemi proizvodnimi sredstvi. S tem pa bodo proizvajalci dosegli višjo akumulacijo in sposobnost, da izboljšajo materialne pogoje dela za povečanje lastnega dohodka in za zboljšanje njihovega življenjskega standarda. Prav iz tega razloga nova reforma zelo odločilno posega v področje formiranja cen. Dosedanje disparitete v cenah, ki so nastale kot posledica administrativnega poseganja v gospodarstvo, pa povzročajo glede formiranja dohodka In akumulacije v največji meri nerealne odnose med različnimi gospodarskimi panogami in kar je še hujše — tudi med posameznimi podjetji iste dejavnosti. Z odpravo teh disparitet bo ustvarjena podlaga za pravilno razdelitev dohodka med gospodarskimi panogami In podjetji in podana možnost, da se v pogojih svobodnega trga realno ocenjuje rentabilnost poslovanja podjetij In tudi rentabilnost Investicijskih vlaganj. Se posebej pa je treba poudariti, da se bo tudi v odnosu med komuno in podjetji oblikovalo realnejše razmerje pri razdelitvi dohodka, kar bo neposredno vplivalo na nadaljnje utrjevanje komunalnega sistema. Iz teh razlogov nove spremembe sistema med drugim odpravljajo minimalni osebni dohodek kot instrument delitve dohodka med družbo In podjetjem, s čemer odpadejo dosedanji razlogi za neposred- uuoora ZvoTnn .....' “ i.vrauc- (jCJO OOSCdanjI razlogi za Jugoslavlje z dnp °dhora SZDL no zvišanje števila zaposlenih in za višjo pollti5no nr.trau m na^a naj- umetno povečanje njihove Icvalifika-60 Publiciteto. incv in najšir- cijske strukture. Na ta način odpade Nove spremembe i povsem neustrezno merilo za ugo- mve dohodka conneat8.ma razd(> tavljanje razmerij med višino zacU, politike ren jsk h or68p£ ustvarjenega dohodka in dejanskim bančno-kreditneeJ , devlznega ter stavljajo nad .ifnf ®lstoma. ki pred-družbenega |n ^5-jZp.°'n*tev našega uspehom v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Odpravlja se tudi progreslja v obdavčevanju dohodka, mesto nje pa sc uvaja pravičnejše proporcionalno obdavčenje dohodka. Tudi najnovejši instrument, ki uvaja po- _ ....... seben izredni prispevek podjetij za razdelit V pravlcl delovnih ljudi do federacijo v obliki dodatnega obdav-sego t VC dnhodka po delu. Za do- čenja dela dohodka za sklade, ki bi nnčiv ega ci,ja, ncJc UVclhvH Vt°V 'n da $e doSlcd" ClahstlčniW°Jemcllno naM(» Ovijalo , družbenih odnosov, ki ... ,JUJO v nravlr.1 SO- se po delu. Za do-našlh i® Potrebno, da v zakoni p?^°j'h objektivni ekonomski ob ni ' svobodneje delujejo In to govJ^hn, krepitvi pravice In od-vih t, ?*.*■’ delovnih ljudi in njiho-sPodarSkmlvov, prl odločanju v go- h rutka i' a Pravici razdelitve do-vsak pmi,,1 ,.Je razumljivo, da bo tlv neposrLaialec delovni kolek-Večanje zainteresiran za po- lj110 v Pogledu l,forilnosl1 nc sa’ Sega strokovncBa6 ° Ynome ln boli’ ■°elu. temveč tuni prlzadcvanja pri v Pogledu varč- odborov v pogledu naporov za čim racionalnejšo ln rentabilnejšo proizvodnjo s tem, da so sredstva, ki bodo pritekala v sklade občin, okraja in republik odvisna prvenstveno od dobrega gospodarjenja podjetij ria njihovem območju, ne pa od določenega avtomatizma Instrumentov, katerih osnova je doslej delovala celo v obratni smeri. Z ukrepi na področju formiranja cen bo možno v največji meri doseči zboljšanje položaja posameznih gospodarskih panog in to predvsem v kmetijstvu in prometu, nadalje pa tudi v vseh storitvenih dejavnostih, med katere lahko štejemo tudi gradbeništvo. Cilj teh ukrepov ni samo v tem, da se v teh panogah izboljšajo trenutni pogoji za ustvarjanje višjega dohodka, temveč predvsem v tem, da se tem dejavnostim ustvarijo pogoji za nadaljnji samostojni razvoj proizvajalnih sil ln samoupravljanja na ekonomski osnovi, ki je v ostalih panogah v glavnem že podana. Le na ta način bo imela tudi komuna poln materialni interes za razvijanje kmetijstva. V takšnih pogojih sc bo še posebej utrdil položaj kmetijstva V takšnih pogojih se bo še posebej utrdil položaj kmetijskih posestev, isto^lsno pa se bodo izboljšali pogoji ^ i razširitev v kooperaciji družbeno organizirane proizvodnje. Vse to bo ustvarjalo večjo tržnost kmetijske proizvodnje, kar bo nujno vplivalo tudi na nadaljnjo hitro rast socialističnih družbenih odnosov v kmetijstvu. Seveda pa nova reforma na področju cen računa z nujnostjo ustrezne ekonomske intervencije na trgu. Taka intervencija bo odvisna v glavnem od povečane proizvodnje našega gospodarstva in tudi od ustvarjenih možnosti za povečan uvoz ustreznega blaga široke potrošnje. Na ta način dosežena stabilizacija trga bo Imela za posledico, da se zagotovi predvideno povečanje realne potrošnje, s katero računa tudi naš plan. nastajal kot presežek iznad povprečne 6 % stopnje iz odnosa skupno vloženih sredstev iz sredstev za sklade, ne spreminja bistva novega sistema. V prehodni dobi predstavlja le ukrep, da podjetja z najugodnejšim startom ne bi poviševala osebnih dohodkov ln sredstev za sklade s previsokim vzponom Iznad nivoja, ki je opravičljiv z ozirom na izhodiščno stopnjo proizvodnosti dela. Spremembe sistema v pogledu delitve dohodka odpravljajo tudi sedanjo nezainteresiranost ljudskih O problemu cen sem spregovoril nekoliko bolj obširno z namenom, da opozorim na pomembnost teh vprašanj tako s stališča urejanja odnosov pri formiranju dohodka med posameznimi panogami In komunami, kakor tudi s stališča potrebe, da preko urejenih tržnih razmer zagotovimo možnost povečanja realne osebne potrošnje In življenjskega standarda, kar v končni konsekvenci zopet vpliva na povečanje proizvodnosti dela, s tem pa tudi na povečanje družbeno potrebne proizvodnje. S tega vidika je treba v prehodni dobi uvajanja novega sistema razumeti tudi nujnost začasne zaostritve splošne kontrole in evidence cen. Iz te nujnosti izvirajo odgovorne naloge okraja in občin, ker se že pred uzakonitvijo novega sistema pojavljajo očitne špekulativne tendence raznih industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij, o čemer je pred kratkim s polnim poudarkom obsodbe takih pojavov spregovorilo tudi predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Nova reforma delitve dohodka vodi k čimdalje hitrejši decentralizaciji družbene akumulacije ter h krepitvi materialne osnove samoupravljanja, tako v gospodarstvu, kot na drugih področjih družbene dejavnosti., Iz tega razloga se bodo osrednje družbene intervencije, ki so potrebne za skladnost in načrtnost družbenega in gospodarskega razvoja, lahko omejevale le na določena ožja področja z namenom, da se omogoči na drugi strani čim bolj samostojna in svobodna akcija neposrednih proizvajalcev. Z izpolnjenim sistemom odpravljamo v naši družbeni ureditvi mezdne odnose, s čimer se delo osvobodi v pravem pomenu besede In se dejavnost vsakega človeka na delovnem mestu spremeni v ustvarjalno dejavnost proizvajalca, ki je hkrati tudi upravljalec z. družbenimi sredstvi proizvodnje. Se razmeroma nizka stopnja našega materialnega razvoja bo porajala v začetku objektivne težkoče pri uveljavljanju novega sistema, z gotovostjo pa lahko računamo, da se bo v končni obliki uveljavil na podoben način kot naše delavsko samoupravljanje, ki smo ga pričeli razvijati v najtežjih pogojih pred desetimi leti. Na kratko bom obrazložil temeljne postavke predloga družbenega plana. Osnovne naloge plana za leto 1961 so: nadaljnje povečanje Industrijske proizvodnje, hitrejše povečanje kmetijske proizvodnje, nenehna skrb za stalen dvig osebne potrošnje in družbenega standarda ter razvijanje delavskega ln družbenega upravljanja, ki sta pogoj za krepitev socialističnih proizvodnih in družbenih odnosov. Uresničitev teh osnovnih politlč-no-ekonomskih nalog pa zahteva, da plan za leto 1961 predvideva Intenziven razvoj vseh panog gospodarstva, četudi družbeni proizvod in narodni dohodek ne naraščata v takem tempu, kot lansko leto. Lahko pa trdimo, da plan za leto 1961 predvideva hiter tempo razvoja, ker je lanskoletna osnova zaradi uspešnega dosedanjega razvoja precej višja kot preteklo leto. Tako intenziven razvoj gospodarstva v letu 1961 bo mogočee doseči na osnovi obstoječih proizvodnih kapacitet, ki bodo z modernizacijo tehnoloških procesov, racionalno organizacijo dela ter odpravo ozkih grl, postali pomemben faktor za hiter razvoj proizvodnje. Poleg tega moramo računati tudi z nadaljnjim razvojem upravljanja, katerega tvorna iniciativa bo bistveno prispevala k nadaljnjemu povečanju obsega proizvodnjo ln dviga produktivnosti dela. Osnovne značilnosti plana so optimistična predvidevanja rasti narodnega dohodka, obsega proizvodnje in družbenega standarda. S tem sicer nočem reči, da ne obstojajo realne ekonomske možnosti za dosego teh predvidevanj. Hočem le poudariti, da plan računa tudi na odkrivanje notranjih rezerv in pomembno vlogo subjektivnih činite-ljev, od katerih je v veliki meri odvisna uresničitev predvidevanj. Plan računa, da se bo družbeni proizvod povečal v primerjavi z letom 19f>0 za 13,5 %. Na tako povečanje vpliva predvsem industrijska proizvodnja, ki tvori 51 % celotnega družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja zavzema v družbenem planu posebno mesto. V primerjavi z letom 19G0 se bo povečal obseg proizvodnje v industriji kar za 14 %. Tako povečanje v industriji temelji predvsem na ugodnih pogojih, ki So bili ustvarjeni v clektro, kemični, papirni industriji in industriji gradbenega materiala z investicijskimi vlaganji v zadnjih letih. Ta vlaganja so omogočila modernizirati tehnološke postopke. Zato tudi pričakujemo, da se bo produktivnost dela povečala v industriji za 9 %. V kmetijstvu računamo tudi v letu 1981 na velik porast, ki znaša po predvidevanjih 10,7 %. Ta porast temelji predvsem na povečanju proizvodnje na družbenih posestvih in na organizirani proizvodnji. To pa pomeni, da postopoma spreminjamo drobno lastninski značaj kmetijsske proizvodnje in prehajamo na socialistični način kmetijske proizvodnje, saj bo delež organizirane proizvodnje porastel od 25,8 %' v letu 19G0 na 34% v letu 1961, Obseg gradbene dejavnosti se bo predvidoma v letu 1961 povečal za 15 %. Tako povečanje narekujejo večja vlaganja v izgradnjo objektov družbenega standarda ter dela na razširitvah in rekonstrukcijah gospodarskih organizacij. Tudi v ostalih panogah gospodarstva je predviden hiter tempo razvoja, ki bo omogočil vskladiti razvoj tistih panog, ki so doslej zaostajale za celotnim razvojem. Posebno želim poudariti problem, ki bo nastal pri nadaljnjem razvoju tistih gospodarskih organizacij, ki pospešujejo življenjski standard. Tu mislim na pavšalirane gospodarske organizacije v gostinstvu, obrti in delno v trgovini. Po novih predpisih so namreč ukinjene ugodnosti, ki so jih imele te gospodarske organizacije pri plačevanju proračunskega prispevka in socialnega zavarovanja. Pri pavšalistih so bile te obveznosti do sedaj nižje, oziroma jih je določala občina, po novem pa so iste, kot za vse gospodarske organizacije. S tem se seveda položaj teh gospodarskih organizacij bistveno izpre-menl. Če bi občinski ljudski odbori ostali še naprej pri istih pavšalih in prometnem davku v gostinstvu, potem bi se povišanje socialnega zavarovanja in proračunskega prispevka direktno odražalo na zmanjšanju skladov gospodarskih organizacij in v nekaterih primerih celo na osebnih dohodkih. V okviru okraja predstavlja povečanje teh obveznosti 500 milijonov dinarjev, in sicer v obrti 400 milijonov, v gostinstvu pa 100 milijonov. To se pravi, da bi se v okviru obrti konkretno zmanjšali skladi podjetij za približno 400 milijonov, v gostinstvu pa za 100 milijonov, če tu ne bi vodili posebne politike. V namenu, da bi se te pano hitreje razvijale, smo v planu priporočili občinskim ljudskim odborom, da v letošnjem letu ne povečujejo pavšalnih obveznosti tem gospodarskim organizacijam in naj ne zvišujejo pavšalov vzporedno s povečanjem prometa, ampak da ostanejo na isti višini, kot v preteklem letu. Skladi podjetij bi se kljub temu še vedno zmanjšali za preko 20 %. Zato Svet za obrt ter Svet za turizem in gostinstvo okrajnega ljudskega odbora predlagata take ukrepe, ki bi zagotovili tem gospodarskim organizacijam sklade vsaj v lanskoletni višini. To pa je mogoče doseči le, če bi se občine in okraj odpovedali proračunskemu prispevku, za kar so dane možnosti. Okraj se do sedaj temu prispevku ni odpovedal, letos pa naj bi se, vsled omenjene spremembe, vendar pa pod pogojem, da se temu odpovedo tudi občinski ljudski odbori. Menim, da je taka politika pravilna in bo spodbudno vplivala na občinske ljudske odbore, ki so prvenstveno poklicani, da pospešujejo razvoj te panog in gospodarskih organizacij. Naslednje vprašanje, kateremu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti, je investicijska politika. Obseg investicijske potrošnje bo v letu 1961 za 22,9 % večji kot v letu 1960. Če upoštevamo, da je bila že v letu 1960 investicijska potrošnja Visoka in je prekoračila planska predvidevanja, nastane vprašanje, ali je tako povečanje investicijske potrošnje uresničljivo. Analize kažejo, da so ta predvidevanja realna, ker bazirajo predvsem na sredstvih gospodarskih organizacij. Ta se bodo v primerjavi z lanskim letom povečala kar za preko 30 %. Od celotnih Investicijskih sredstev bo predvidoma razpoložljivih za osnovna sredstva cca 50 milijard, za obratna sredstva pa cca 15 milijard. V predlogu okrajnega družbenega plana je predvsem pri smernicah razvoja industrijske proizvodnje in v poglavju »Investicij-" postavljeno načelo, da predvideno povečanje stopnje tega razvoja temelji tudi na povečanem obsegu obratnih sredstev. Zaradi tega bodo v letošnjem letu gospodarske organizacije morale dokončno likvidirati miselnost o tako imenovani »posebni kategoriji obratnih sredstev". Ta sredstva se v novem sistemu spajajo v enoten pojem poslovnih sredstev za proizvodnjo in jih ni več možno razlikovati od osnovnih sredstev. Moram poudariti, da bomo v letošnjem letu spričo trdno odrejenih okvirov sredstev, ki bodo v obliki obratnih sredstev razpoložljiva iz emisije Narodne banke, doživljali na tem področju precej težav, kljub temu, da osnovne bilance predloga okrajnega plana zagotavljajo globalno pokritje ugotovljenih potreb. Te težave se bodo ponekod javljale zaradi neurejenosti lanskoletnega izhodišča, v velikem delu pa izvirajo tudi iz prej omenjene miselnosti o posebni kategoriji teh sredstev. Zato bo nujno potrebno, da gospodarske organizacije, komune in tudi okrajni ljudski odbor posvetijo temu vprašanju vso pozornost. Pri ukrepih za izvajanje predvidene investicijske politike je treba upoštevati nujnost formiranja potrebnih obratnih sredstev v višini razlike, ki jo spričo odrejenih okvirov ne bo mogoče kriti iz splošne emisije. Predlog družbenega plana postavlja v tem pogledu okvirne proporce, ki jih bo treba brezpogojno zagotoviti, četudi marsikje na škodo samega obsega investicijske Izgradnje. Osnovne naloge bodo na tem področju pripadale gospodarskim organizacijam in komunam, medtem ko bodo sredstva okrajnega investicijskega sklada lahko odigrala le dopolnilno vlogo, ki je v planu nakazano. Pomembnost te problematike moramo podčrtati tudi iz razloga, da bi gospodarske organizacije k reševanju tega vprašanja pristopile že v teh dneh, ko njihovi delavski sveti sklepajo o razdelitvi sredstev po "zaključnih računih za leto 1960. Sestava investicij kaže nadaljevanje investicijske politike, ki je bila določena že v prejšnjem perspektivnem planu in ki daje poudarek negospodarskim investicijam. Zaradi tega je v primerjavi z lanskim letom ostalo razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami skoraj nespremenjeno. Pri tem bi želel poudariti, da je mogoče povečati delež negospodarskih investicij samo z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da zaradi decentralizacije sredstev razpolagajo gospodarske organizacije z velikim delom investicijskih sredstev in da je mogoče le-t-j mobilizirati za Investicije v negospodarske dejavnosti. V okviru gospodarskih investicij smo v letošnjem letu dali poudarka predvsem tistim panogam, ki neposredno vplivajo na izboljšanje družbenega standarda. To lahko ugotovimo iz sestave gospodarskih investicij, kjer se povečuje delež investicij za obrt ter gostinstvo in turizem. Značilna so še vedno precejšnja Investicijska vlaganja v industrijo. Sodim, da je taka politika nujna, ker so analize pokazale, da tempo investiranja v industrijo v zadnjih letih niti ne omogoča enostavne reprodukcije. Podatki o osnovnih sredstvih v industriji namreč kažejo, da sedanja vrednost osnovnih sredstev ne narašča', temveč pada. Zaradi tega je nujno, da se vlagajo v industrijo investicijska sredstvo predvsem za rekonstrukcije in modernizacije tehnoloških postopkov, ki bodo prispevali k dvigu produktivnosti. V kmetijstvu se v letošnjem letu nadaljujejo investicijska vlaganja za izgradnjo kmetijskih družbenih posestev, to je nadaljevanje dveletnega plana izgradnje, s katerim smo pričeli lansko leto. Značilnost finansiranja investicijske potrošnje za gospodarske investicije v osnovna sredstva je precejšnja decentralizacija investicijskih sredstev. Skoro 70 % predvidenih investicijskih sredstev je v rokah gospodarskih organizacij in komun. To pa pomeni na drugi strani tudi precejšnjo težavo pri usmerjanju investicijske potrošnje, ker sredstva, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor, ne morejo predstm ljati zadostne stimulacije za usmerjanje investicijskih naložb. To dejstvo pa nalaga težko odgovornost gospodarskim organizacijam In komunam, da s pravilnim usmerjanjem svojih sredstev prispevajo k uresničitvi predvidevanj investicijske politike, ki je začrtana po predloženem pianu. Po predvidevanjih se bodo negospodarske investicije povečale za 22.2 %. Sestav negospodarskih investicij se menja v toliko, da je v letošnjem letu precej povečan delež za komunalno delavnost in ostalo, v čemer je zapopadena predvsem fiz-kultura, pada pa delež za državno upravo, kar je gotovo pozitivno. Ker je investicijska politika glede negospodarskih investicij dovolj jasno nakazana v materialu, bi tu spregovoril le nekaj besed o stanovanjski izgradnji in šolstvu. V planu predvidevamo sredstva za stanovanjsko izgradnjo v višini 9392 milijonov dinarjev, kar je za okoli 10 % več kot lani. Ta so sestavljena iz dela sredstev stanovanjskih skladov in sredstev, ki jih bodo prispevale gospodarske organizacije, ustanove in državljani. Plan račun« da bodo znašala sredstva gospodar skih organizacij, ustanov in držaV' ljanov prav toliko, kot sredstva stanovanjskih skladov.' Le s takšno višino sredstev za stanovanjsko i« gradnjo bo mogoče nadaljevati s sedanjim tempom stanovanjske iz" gradnje. Investicije za razvoj šolstva bode znašale 1445 milijonov, kar je 6,5 “ več kot v letu 1960. S tem povečanjem obdržimo dosedanji tempo vlaganj v to pomembno dejavnost. Odstotek povišanja se zdi razmerom* nizek, vendar le zato, ker so bila v zadnjih letih vlaganja v šolstvo ifl' tenzivna. Uspešen razvoj šolstva bo zagotovljen s formiranjem skladov zJ šolstvo, ki bodo omogočili trajnej«® in stalnejše oblike finansiranja «* dejavnosti. Za uresničenje izgradnje objektov družbenega standarda pa si predvidena tudi sredstva gospodarskih organizacij. Zaradi tega bo P0] trebno v letu 1961 vložiti znatne napore, da se doseže združevanje srfiv štev gospodarskih organizacij. °^{ činski ljudski odbori bodo mor®, voditi tako politiko, da bodo zbir®1 sredstva namensko za določen obje1* družbenega standarda in zainteresirali za gradnjo objekta tiste gosP®"_ darske organizacije, ki imajo za |z' gradnjo največje koristi in interes Četudi ta naloga ne bo lahka, j® bo s pravilno politiko in mobillz®' cijo političnih in družbenih jev mogoče uresničiti in tako dosc® predvidevanja družbenega plana. Opozoril bi rad še na to, da r treba pri združevanju sredstev tak® za gospodarske kot negospodarsk investicije iskati in odkrivati PrCL bančnega in kreditnega sistema tak načine zbiranja in združevanja sre® štev, da bodo gospodarske organi«® clje zainteresirane angažirati svol neizkoriščena sredstva. V skladu navedeno investicij sko politiko se razdeljujejo sredstva okrajnega investicijska sklada, ki znašajo po planu 1 m11 jardo 926 milijonov din. V ciljdi S, se zagotovi formiranje obratnih sre® štev v potrebni višini, je določe^ da se iz investicijskega sklada kre®j tirajo obratna sredstva v višini 3B®> milijona dinarjev ali 25 % vseh r®*( položljivih sredstev za tnvesticll Ostala sredstva sklada se po Prc”!9-gu razdeljujejo takole: za pora v® v vo obveznosti sklada 191 milijon®|’ za negospodarske investicije 125 lijonov, tako ostane za kreditir®® gospodarskih investicij 1250 mi111 tov. Ta sredstva se bodo pred'’1 ma porabila predvsem za iinansj* ,, nje investicij v industrijo, km®1,, stvo, promet in gostinstvo ter JO* zem. V skladu s potrebo po hitrei", razvoju industrije, pri kateri op®*,, mo v zadnjih letih celo dezlnve®,. ra n j c, je potrebno, da se bo inv1’-^ ralo v industrijo 450 milijonov ,, 36 %. Obveznosti okrajnega cijskega sklada do industrijskih P.g( jetij iz lanskega leto pa znašajo^ i predvideva ok®®^ milijonov din. To pomeni, do b®v pokrili iz- teh sredstev le 50 % veznosti. Zato predvideva plan tak instrument, da sc pri v!l \i posamezni obveznosti prispev® gč sredstev okrajnega inTesticiJsl«!icije (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sredstva sklada so: 1. prispevek občin od deljivih proračunskih dohodkov, ki sc določi z vsakoletnim družbenim planom okruja; 2. anuitete od danih posojil; 3. posojila, ki jih bo najemal sklad; 4. obresti od danih posojil; 5. dotacije in darila. , 3. člen Siedstva sklada se uporabljajo za finansiranje negospodarskih investicij, in sicer za novogradnjo, adaptacije in opremo objektov v okviru programu negospodarskih investicij. x Program negospodarskih investicij določi upravni odbor sklada po smernicah okrajnega družbenega plana. 4. člen Sredstva sklada se dajejo za negospodarske investicije praviloma Srez povračila, lahko pa. tudi. proti povračilu. 5. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima pravila; s pravili sc določita organizacija in način poslovanja sklada. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor ima predsednika in 6 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor za dobo dveh let. 7. člen Sklad ima rezervo. Višino celotne rezerve, letiui vlaganja v rezervo in rok, do katerega mora rezerva doseči določeno višino, določi upravni odbor sklada. 8. člen Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov. Dohodki in izdatki sklada za vsako leto se določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema v skladu s programom negospodarskih investicij upravni odbor sklada. 9. člen Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve: 1. predlaga pravila sklada;. 2. sestavi program negospodarskih investicij; 3. sprejema finančni načrt sklada; 4. odloča o dajanju sredstev tz sklada; 5. spremlja izvrševanje del, za katera so dana sredstva sklada; 6. sprejema zaključni račun sklada. 10. člen Adminisliativnc zadeve opravijo za sklad oddelek za finance okrajnega ljudskega odboru. 11. člen , . , Norcdbodajnlee zn Izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma oseba, ki jo določi upravni odbor. 12. člen Ta odlok začne veljali z dnem objave \ »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1961. leta. Štev.: 05-31-11/1-61. Ljubljano, 28 februarja 1961. P redsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popil 1. r. 32. • i Na podlagi 48. in 49. člena t* moljne uredbe o finančno samosloj n ih zavodih (Ur. 1. FLRJ gt. 51-426/31) je okrajni ljudski odbor Ljubljani no seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. februar ja 1961 sprejel naslednjo ODLOČBO 1. Finančno samostojni zavod tUV lavska univerza okraja Ljubljana1 preneha z dnem 28. februarja 1961 2. . 7 Likvidacija zavoda sc opravi Pč predpisih uredbe o prenehanju pod1 jetij in obrtov. 3. Ta odločba se objavi v »Gl»s nikn«, uradnem vestniku okraji Ljubljana. Štev.: 10/P-DEA-6/1-6I. Ljubljana, 28. februarja 1961. j Predsednik okrajnega ljudskega odbor*1 Franc Popil 1. r. Razrešitve, izvolitve in imenovanja f, na 31. seji 0L0 t Janja Biber, Janez Brenčič In J*' nez Rigler so bili razrešeni funkcij11 1 odbornika okrajnega zbora okraj»e‘ i ga ljudskega odbora. 1 1 Anton Prelesnik je bil razreše* 1 funkcije odbornika zboru proiz'*’ 2 jalccv okrujnogn' ljudskega odbor8' Boris Mikoš, Drago Benčina j* Franc Širok so bili izvoljeni kot tel' *’ borniki okrajnega zboru okrajne?* s ljudskega odbora. Jakob Perovšek je bil izvolj*11 kot odbornik zbora proizvajale6* okrajnega ljudskega odbora. J j. Franc Popit je bil razrešen funkcije predsednika okrajnega Ijn**' skega odbora. Inž. Ivo Klemenčič je bil razr*’ šen funkcije podpredsednika okrni' nega ljudskega odbora. Boris MikoŠ je bil izvoljen ** predsednika okrajnega ljudske?* odbora. Stanc Felc je bil izvoljen zn pO* predsednika okrajnega ljudski*?1 odbora. de Imenovanje organizacijskega 0* bora IV. mednarodne grafične r** stave: 1. Boris Mikoš, pjedsednik okraj' nega ljudskega odbora — predse*' , nik odboru; 2. Zornu Kržišnik, ravnatelj H dernc galerije r- sekretar odbor*1' 3. Sveta Djurlč, sekretar Sv6** s, za kulltiro I.R Srbije pri Izvršuj svetu I.R Srbije; Ji 13 4. Hasan Grnhčnnovič, sekrd* Sveta za kulturo I.R Bosne in Hcf eegovine, Sarajevo; 5. Vojin Jelič, sekretar Sveta ** kulturo LR llrvntske, Zagreb; JI 6. Miluitiii Perovič, sekretar tu za kulturo LR Črne gore, 1'* grad; ^»55 » » n ■» L Siojmlr Popovski, sekretar ikopjo-*0 ^u**,lro LR Makedonije, !, l ?.eno Zupančič, sekretar Sveta I ijann *Ur0 1D prosve*° LRS, Ljub- Pfegelj, predsednik Si ve/n likovnih umetnikov Jugosh Dnlii *?ln1cc Mihelič, predsednik ! M.tllfcJl1-""1'- !• Si'Ve,k\i? Cclcbonovlč, upravnik 1 vnn lf *z*0/be savremene jugoslo-| Vanskc umetnosti, Beograd; a- la- ~ «"‘vmusu, Dcograu; in vi! Munk, direktor Muze- ja /n umjetnost i obrt, Zagreb. Vani!'* ',0v.u"ie odbora za razdvlje- ■'•^c,sv„r,snruif'"- 2. Milan Kožuh, odbornik zbora proizvajalcev; 3. Franc Dobnikar, v. d. direktor Zavoda za avtomatizacijo; 4. Zlato Slndič, predsednik Okrajne trgovinske zbornice; 9. Franc Drobež, predsed. Okrajne gostinske zbornice; 6. Drago Benčino, predsednik občine Kočevje; . 7. Tone Mnrtinščk, odbornik okrajnega zbora; 8. Andrej Perko, direktor Komunalne banke; 9. Jože Dolenc, načelnik Oddelka za gospodarstvo. Dr. Mntjanko Dolenc je bil razrešen funkcije tajnika okrajnega ljudskega odbora. Miljutin Miiz.ič je bil imenovan za tajnika okrajnega ljudskega odbora. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KOČEVJE .. 126. » ter 10. 26. Člena statuta obči 1 nev-!c Jc občinski ljudski odi Ina JCnVCji 0bčinskepa zbora 27 m' “ Pro'?vajelcev d 127. februarja 1961 sprejel f n . ODI OK » sneVk ''llnln°m Prora,unskem p 11 lz osebnega dohodka c lovcev n « . 1. člčn | i, °P°lni,,,i proračunski prispev > i,..?',"16*® dohodka delavcev k “ vse gospodarske orgu, ? i ^C’ ”r&*vne orgtinc, zavode, a r n<> <)br* družbene organizaci |, ° občine Kočevje. ? ^ Plačevanja dopolnilnega pi $ ** !ln8ke*a prispevku je izvzet« J j k°s 0v®nska I judskn rirtnada zn pc oficirje, oficirje in vojnske ush , ovnec. 2. Člen 1 Dopolnilni proračunski prispev j delavcev iz osebnega dohodka zn VSEBINA 5rxk <,",ib,nf,"n p’-"™ < ^ ‘J?) oT:" k llrori|/|'i|ii okraja a /olok o določitvi udeležbe obči r y. "" dohodkov proračuna. r U,Mok o prispevku občin n« ln< *«n Ljubljane za finonsiranjc » „ "*»'"»> Potreb. || v. Izločena sredstva Denarna sredstva rezerv-sklada In drugih skladov • Denarna sredstva neraz porejenih sredstev B Sredstva v obračunu e In druga aktiva 6 Dru^ te1atve - s k u p a 11 Znesek v 000 din 1.767 474 33.271 1.416 1 1.442 38.362 Za p 4t Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi vtrl osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe 4. Druel vtrl sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 6. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi 1. Rezervni sklad In drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 8. Kratkoročni krediti ta obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti tl Druga pasiva 8 ku pa 11 Znesek v 000 din 3.038 13 t 1 2.215 19.177 1.409 822 8.972 2.623 38.362 Računovodja. Bedcnlk Angela Predsednik UO: Gorenjak Jože Direktor: 2arn Alfonz Zaključni račun podjetja UMETNI KAMEN, Ljubljana, Stožlce 139 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Za p §t Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 5.706 1 Sklad osnovnih sredstev 3.766 1 Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih 2.464 n ih sredstev 524 8. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe S Sklad skupne porabe 221 8 Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe — porabe 221 C. Viri obratnih sredstev 1. Sklad obratnih sredstev 1.417 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 4.616 sredstev 8.807 D Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- f. Rezervni sklad In drugi nega sklada ln drugih skladov 384 8 Viri nerazporejenih 384 1. Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev E. Viri sredstev R. Sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 8 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 1 Kupci In druge terjatve 6.873 10 Dobavitelji ln druge 3.030 9 Druca aktive 90 obveznosti 11 Druga oaslva 4.025 Skupaji 18.114 Skupaji 18.114 Računovodja: Predsednik UO; Direktor: Kavs Milena Popit Franc Jurca Franc podjetje posjujf"! rrč“n trg,lvskcsa podjetja »ZVEZDA«, Kamnik 1n?tga,4 tckstlla» konfekci!^llj2«i1654.ln 66 bavl z nadrobno prodajo prehrambenega x/ !5. ln}a_v sklonu 9 ln grndb. materiala ter droger. blaga. Pod- se bavl z ln grndb. materiala osnovna sredstva o|hnsvcdstevCdStVa 08nov" 8 Sredstva »kupne porabe skuPne Porabe Denarne sredstv. skupne g D. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva l r\° 'ločena sredstva neo arn.a, sredstva rezerv-tn drugih s^dovaWada' oerM- *' *fn<*li