Tedenske noviee. TabOf U SinČIVasi. V Siačivasi aa Koroškera se je vršil dae 15. t. m. tabor koroških Sloveacev. Udeležilo se ga je okoli 7000 ljudi. Iz Ljubljaae je vozil posebai viak Maribor v Siačovas. Slavaosti se je adeležil tadi ljabljaaski vladika dr. Aat. I^. Jeglic, ki je daroval aa prostem sv. mašo. Po sv. maši se je vršil velik shod, aa katerem so govorili škof dr. Jeglič ia aad 20 drugih govornikov iz vseh delov Slovenije. V logu se je vršila v pozao aoč ljadska slavaost. Sodelovali so štavilai pevski zbori ia vojaška godba. Žal, da je koroško sloveasko ljadstvo bilo prepozao opozorjeao aa to prireditev. Kmetski tabor v Petroužah. Dae 15. t, m. se je vršil kmetski tabor v Petrovčah ob velikaaski adeležbi kmetskega Ijadstva. Ueeležilo se ga je aad tisoč kmetov mladeaičev ia mladeak. Shod je brzojavao pozdravil aačelaik Jug. kluba dr. Aat. Korošec. Na shoda so govorili dr. Ogrizek, g. Krajac, žapaa iz Pirešice, g. Vošajak iz Braslovč ia še maogo dragih kmetov, mladeaičev ia mladeak se je oglasilo k besedi. Shod je bil aujno potrebea. Če kateri staa, je bilo potrebao posebao kmetskema staaa, da se združi v vzajemao orgaaizacijo, da se pogovori o svojih staBOvskih teŽBJah ia potrebah. Kmetje torej aiso imeli aameaa izzivati druge staao^e, aajmanj pa delavski staa, temveč pomagati samema sebi. Zato je teaibolj čadao, da so prišli aa omeajeni shod tadi takajšaji socialai demokrati ia aa zločiaskc-divjaški Bačia motili mirao zborovaaje kmetov. Niao se zadovoljili samo z aešramaimi medklici, divjim rjoveajem in tuljeajem med posamezaimi govori, temveč so dali daška svoji sataaski aaravi z aasilaimi dejaaji. Napadli so večkrat s paiicami ia tadi govoraiški oder ia se hoteli aa vsak aačia polastiti govoraiškega odra. Navalili so kakor lačai volkovi ia krvoločae hijeie aa aeastrašeaega ia aad vso pohvalo vstrajaega govoraika dr. Ogrizeka, zasedli mimogrede za par aiiaut govoraiški oder, a vrli Saviajski kmetje ia miadeaiči, posebao oai iz Teharja — aa čehi jim aeutrašeai kmet Rebov — so kmalu odkazali pobesaeli jadovski zalegi zopet stare prostore aa cesti pred odrom. Zaoreli rdečkarji, ki po svoji podivjaaosti ia krvoločaosti, nikakor ae zaostajajo za Bajhajšimi ruskimi boljševiki ia madžarskimi komaaisti, so več kmotov raaili, maoge do krvi pretepli ia se sploh obaašali kakor bi že tadi Ba Sloveaskem preklenska trojica Bela Kaa, Trocki ia Ljeain vlado ia komaado prevzele. Najbolj trezae govore aaših krščaaskih kmetov so aaaieaoaia motili ia izžvižgali, tako da tisti, ki so od zadaj stali, sploh slišali aiso, o čem so govoraiki razpravJjali. Kljab vsema svojema sataaskemu prizadevaaju, aiso mogli rdeči bratci kmetskega tabora razbiti. Nasprotao čim hujši so divjali ia besaeli, tem večjo odporaost so pri kmetih vzbudili, da so do koaca vstrajali aa shoda. Tu je zmagala občadovaaja vredaa potrpežljivost ia žilavost aašega kmeta aad surovo silo podivjaBih demokratov." čeravao se kmetje aiso mogli mirao dogovoriti v vseh potrebah kmetskega staau, veadar je aasilaost demokratov imela dober ačiaek: vsi kmetje brez izjeme so spozaali, da se aiorajo vsi trezai Ijadje zdražiti v skupao araiado zoper zločinško rovaaje temaih boljševiških elemeatov med sloveaskim ljadstvom. Spozaali so kmetje, da za aje že eaajsta ara bije,-da se zdražijo v Kaetskih zvezah, da re^ šijo ae samo svoj staa ia njegove pravice, tem- ii  več da združeai v Kmetskih zvezah vzdržijo tadi jj  javai red, katerega vlada vsled svoje prizaaes , Ijivosti aapraai socialdemokratom tako slabo va- ] raje. Vsak, ki je bil aa shodu, je odšel z aeo- \ majaim prepričaajem ia trdaim sklepom, prej ko slej vstopiti v Kmetsko zvezo, če še ni oil j v ajo vpisaa, če pa je bil že vpisan, pa aeoniajao ia aeastrašeao še aaprej zastopati koristi Kmetske zveze. Kako premišljeaa ia dobro zasaovaaa so bila vsa razaiotrivaBJa aa Kmetskem tabora, pričajo reselucije, ki so se aa shoda sprejele in ki jih objavimo prihodajič. Shodi Sios/enske Kmečke Zveze se bodo vršiii •prihodajo aeieljo, dae 24. avgasta v mariborskem ojkrožja: po raai sv. maši v St. Ilja v Slov. g-or. ia priSv. Jakoba v Slov. gor. po večerai«ah. Soaaišljeaiki, agitirajte za obilao adeležbo! Beseda slovenskemu kmečkemu Ijudstvu. sio- veaski knoet iz Jareaiae aam piše: Dosedaj se jaisem brigal za politiko. A toliko vem, da je zadajih deset let bila ediaa Slov. Kmečka Zveza po svojih poslaacih ia voditeljih tista, ki aas je v težkih ča3ih pred vcjsko ia med vojsko ščitiia zoper škodljivce kmečkega staau ia se je borila za aašo aarodao svobodo zoper aemčorje, kateri so sedaj glavai agitatorji za takozvaao },Samostojao Kmet. straafeo". Složni smo bQi kmetje. Dosegli smo lepe aspehe. A sedaj pa f>ridejo od graščakov, liberalaih advokatov ia bogatih verižflikov Bajeti zgagarji ia aas hoSejo na, zviti načia vpreči v liberalao aemčarske gare. Apostoli ,,Samostojae" pridigajejo o potrebi sloge ia edinosti, a ravao agenti te zgagarske straa* ke hočejo razklati naše kmetsko ljadstvo v dva tabora. Bakl;o prepira in aesloge so že vrgli med nas. Jaz pravim: Grobokap kraečkega staaa je, fcdor sepridražujenepotrebai ,,Samostojai" straaki. Nova nejnžurska stfanka. »Samostojna kme- tijska straaka" snubi seda,j aajaagrizeaejše nera^čarje (Štajsrcijaace) v svoj tabor. Vse kar je nemškutarskega, gre v iaših krajih v aovo straako, ki si v vsa^em oziru zaslaži iaie ,,Strauka oJpadaikov".. Zadnji Kmetijski li*t, glasilo te straake v aotici ,,kaj pa Štaiercijaaci?" pravi, da se straaka ae ozira, kaj je kdo bil. To se pravi, straaka išče samo kaliae. Ali jo hil libe ralec, ali aeaičur, Nemec, vdečkar, boJjševik ali ,,klerikalec", vse jim je Jjuao, saaio da se izjavi za ajih straako. Če bi še Linhart živel ia če bi saiel ptajski Oraig bivati v Jugoslaviji, gotovo bi tadi ta dva aemčurska geaerala dobila prostor v ,.Samostojai straaki". Slovenski kmetje, ki kaj daste na svojo aic drost, poglejte si aemčursko družbo. ki se zbira v kričavi ,,Sasnostojni" straaki. ; . ;-?» ^ Resna bessda uradnikom. Dobivamo pntožbe, ¦da aradniki zelo aealjadao postopajo s kmetskim Hjadstvom. Iz ptujskega in mariborskega okraja smo dobili že več pisem odličaih kmetskih mož, v kaierih tožijo o aealjudaem vedeaja aradaikov. Tako je a. pr. dae 14. avgasta prišel aa okrajao oblast mož, katarema se pri piedpisovaaja dohodaiae godi velika krivica. Iroa samo sedem uralov posestva, a predpisali so ma aič niaaj aego 500 K dohodaiaskega davka. Prosil je aradaika, aaj ma dajb vsaj prepis sezaama dohodkov ia izdatkov, aa podlagi katerih so ma izračimali tako visok davei. Uradaik se je moža posaiehoval ia rekel: ,,Vi kmetje sploh ae marate plačevati aič davka. To ae gre. Le pojte doma, aobeaa pritožba vam aič ae comaga!" Ctospodje aradaiki, to veadar ae gre! Če se godi koma krivica, iroa veadar pravico, da se pritoži, sveta dolžaost aradaikov pa je, da kriviso poravaajo! « Avtomobiina zveza Celje -toplice Dobrna- Od- hod iz Dobrne ob 6. ari zjatraj, prihod v Celje ob 7. uri zjatraj. Odhcd iz Celja ob dveh pop., prihod ca Dobrao ob treh pop. Ceaa eae vožnje 20 K. Kmetiisko zborovanle v Mariboru. Dae 17. t. m. se je v dvoraai okrajaega zastopa v Maribora vršilo kmetijsko zborovanje. Udeležilo se ga je kakih 250 kmečkib mož. Trajalo je od 9. do 12. are. Najprvo je zborovala kmetijska podružnica za, Maribor ia okolico. Zborovaaje je aamesto g. Gselmaaa vodil komisar okrajaega zastopa dr. Leskovar. 0 pomeaa podražaice je govoril ravaateJj viaarske šule g. Žaidarič. Za aačelaiika podružnice je l»il izvoljea g. Gahrijel Maj cea, posestaik y Krčeviai. Dragi člani ožjega odbara so: Štrakl, Hiaterlehaer, Žaidarič, Braraea, Reberaik, Flaher ia Radl. VT širšem odbora so zaupaiki iz vseh občia mariborske okolice, Podražaica šteje blizu 400 člaaov. Izvolili smo tudi delegate za občai zbor Kmetijske dražbd. Podražaica zahteva, aaj vlada stori potrebne korake, da se električaa sila iz Fale aporabi tadi za kmetske obrate. Cariaa se aaj pravičao aredi. Skleailo 88 je, da se vrši gospodarsko zborovaaje vsako prvo aedeljo v meseca ob 9. ari v dvoraai okrajuega zastopa. — Višji živiaozdravaik Piraat je aato zaaimivo predaval o živiaoreji. Jffl >:tt HlSKiiilSiJ -iPrl Stf. PrimOŽUfnad MutO se je prigodila ve lika aesreča. V soboto dae 5. jalija so faatje streljali z možaarji k lepi nedelji, ki so jo prazaovali dragi daa. Med ajimi je bil tadi obče priljabljeai vrli sloveaski faat Šima Dobaik, p.d. Krkotov. Ko je zažigal topič, se je ta razletel ia odtrgal zažigalcu skoro polovicj črepiaje, da je po kratkih treaatkih izdihail. Tako 86 je izpremeaila vesela lepa aedelja v žalostao. Pokojai Šima je bil pametea, dober sloveaski dečko, katerega so vsi radi imeli, Bil je tadi kajižaičar tamošajega bralaega društva ter je sodeloval kot igralec pri predstavah. Zato je vzbudila ta aesreča občo pozoraost ia sočastvovaaje vseh Primožaaov z Krkotovo hišo. Tebi, dragi Šinia, pa bodi ohraajea s temi vrsticami spomia. Dopisl. Dela se med ljadstvom le sovraštvo, .aepotrebni dvojai shodi ia troški. Sy. Lenart nad Laškim. Dae 3. t. m, se je ustaaovil takaj krajevai odbor SKZ. Načelaikom je izvoljea Viako Laporaik, posestaik aa Gori; namestaikom Karel Šaatej, posestaik o Podgorici. — Dae 31. t. m., ob 11. ari predpoldae, se vrsi tukaj shod SKZ ia sicer pred cerkvijo, v slačaja slabaga vremeaa pa v stari šoli. Poročat pride g. ačitelj Miloš Levstik iz Celja. Vabimo tadi somišljeaike iz bližajih žapaij. Naprejzakatoliško ia kmečko stvar! Su. Ema. Dae 20. jalija je amrl takajšaji obče priljubJjeai katoliško-aarodai mož, župaa in cerkvcai ključar Valeatia Žlof. Svetila ma večaa lač! Sv. Peter na Med. selu. v aedeijo dae 17. avgasta je bil pri aas prav dobro obiskaa shod pristašev aaše Slov. Kmečke Zveze. V aad eaoaraem govora je dr. Ogrizek iz Celja pojasajeval potrebo, da se tadi kmetje morajo orgaaizirati v s?oji straaki. Razložil je dobro program obeh kmečkih straak ia priporočal Slov. Kmečko Zvezo, ker v Bjej so zdražeai vsi pošteni ia verni kmetje, nova kmetijska stranka je pa privesek Jagosl. demokratske straake, ki jo vodi mestaa gospoda. Župaa Stiplovšek se je zahvalil govoraika, ki je za svoja aavdašeaa lepa izvajaaja žel veliko zahvalo ia ploskaaje. l '¦¦.. Galicija- Dne 14. jalija je aa Zavrha aaaagloma amrl Jeraej VerdeJ, p. d. Rep; pri večerji ma je postalo slabo; predao so mu mogli še kaj pomagati, je bil že mrtev. N. v m. p.! PeSilka- Zaaai Mermolja, ki meajava vsaj eakrat aa leto svoje prepričaaje ia ki hvali li- beralao ,,Samostojao kmetsko straako", kot žid svojo robo, je postal v kratki dobi, odkar kaje svojo ,,Samostojao", celo trgovec. Združil se je s starima aemškatarjema Hojnikom ia Švarcom. Ta trojiea otvori na Pesaici trgoviao z deželaimi pridelki, koje aamea bo, po vzgleda vojnih dobičkarjev, delovati za blagor kmetskega staaa ia svojesfa zepa. Ši !!i v S!ov. ;^mm §0F. V aedeljo, da(j 24. avg. po raai božji slažbi priredi SJoveaska Kraečka Zveza v Slov. Ddina velik politicea shod. Govori arednik Jaaaš Golec. Domačiai ia sosedje iz Svečiae, Špilja, Kaagote ia Jareaiae pridite! Spodnja Sy. Kungota. Takaj je zadnji čas smrt se večkrat oglasila. Tako je amrl veleposestaik Repaik, trgovec Likavec, kmet Pr. Markuš, ki je padel iz hleva, kmetica Magd. Geršovaik, tesarjeva žeaa Marija Los ia aajsterejši faran Tom. Kramberger, ki je bil star 93 let. V ra. a. p! Stf. Jskob \! *S!OV. gor. Shod Slovenske Km. Zveze se vrši prihodnjo aedeljo, dae 24. avgusta po večeraicah v šoli. Kaietje, viaičarji, moški ia žeaske pridite! %'*'.-'¦ Sv. lurij y Slov. gor. Pri Kra^ou .,, v^ prihodajo aedeljo, dae 24. t. m. po raai službi božji shod Sloveaske Kinečke Zveze. Pridite v obilaem števila, Govorijo i?ovoraiki iz Maribora. Sif. Jlirij V SIOV. gor- Na Vidov—Petrov daa se je tukaj aabralo za vojae iavalide 347 K 02 v. Nabirali so učeaci tukajšaje ljudske šole. Sv. Trile kraiji v Siov. gcr. Miadeaiški shod zadajo aedeljo se je sijajao izvrsiL V cerkvi sta govoriia o. Alojzij Lipej ia župaik Gomilšek, aa shoda je pet deklamovalo, 17 jih je pa aastopilo z govori. S tolikim rtavdašeajem še aismo slišali govoriti mladeničev. Bil je to celi socijalni tečaj. Sodeloval je pevski ia tambaraški zbor Shod so povzdigaili z modrimi Basveti župaik Gomilšek ia kaplaaa o. Alojzij ia Slaje. MltdeaiškO gibaaje se z vso silo pojavlja v Slov. goricah, kjer je svoječasao aastalo. Naprej jaaaški ailadeniči v dela za Boga, Marijo ia domoviao! Naj shod rodi aailepše sadove! MajŠbsro. V aedeljo, dae 17. avgasta je aapraviia Jagoslovaaska Demokratska Straaka shod v Majšbergu, aa katerem je govoril g. dr. Toae Gosak iz Ptaja. Govoril je o boljševikih, Italijaaih, cariai, dragiaji, valati, zavarovanju poslov itd., čisto v smisla aaše Kmečke Zveze. Uragib srčaih želj deraokratskih v verskem ozira ai aič omeail. Nazadaje je prebral ea »ospod resolacije. Domači župaik je omeail, da se navzoči striajamo z izvajaBJi g, govoraika, ker odgovarjajo popolaoma aačelom aaše straake, da pa za resolacije Be morerao glasovati kot ,,Jugoslovaasko Demokratska Straaka", ker ai aobeaega dsmokrata takaj, ampak samo pristaši Kmečke Zveze. Tako se je ta shod spremeail v shod aaše km. straBke. G. govoraik je še omeail, da ajegova straaka ai proti veri. Zakaj pa potem astaaavJjajo novo straako, če smo vsi eaakega mišljeaja?