V šoli računstva za narodni sporazum SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA k es F 111/1939 INI. 9495794 COBISS o IO ' I o I r v j F/S-. ,, DIN - LET0 L LJUBLJANA, 1= MAJA 1939. w Lisi sUdice> pMvpacUtfe pamtacU Letošnja izredno mila zima je šla tako daleč, da si je nadela celo spomladanski obraz. To je zmotilo prirodo in seveda tudi ljudi. V naravi je začelo vse tako zgodaj cvesti, da so smučarji bridko jokali za odbeglim snegom. Pravijo tudi, da se je medvedom in drugi divjadi silno mudilo iz zimskih brlogov. •■ Na ljudi je ta vremenska muhavost imela katastrofalen vpliv. Epidemija samomorov, ki je sicer monopol cvetočega maja, se je začela že v februarju. V zamaknjenosti sladkega obupa so bežali iz življenja mladi in stari. Pri starih pravijo, da je vzrok obupa — nesrečna ljubezen, pri mladih ostajajo vzroki neznani. Lepše povedano se to pravi: Odnesel ali odnesla je skrivnost s seboj v grob. Imenitno, ali ne? To si bodo nekoč pozni zanamci belili glave, ko bodo brskali po ostankih naših grobov! Kjer koli bodo s krampom ali lopato zadeli na pokojnega obupanca, oziroma na njegove kosti, se jim skrivnost nasproti zarezi. Sreča naša, da v objemu groba kmalu izginejo možgani in želodec, sicer bi ti iirbci bodočih pokolenj lahko razvozljali in razkrili vse naše skrivnosti. Tega veselja jim pa res ne privoščimo, hardun da ne! Prezgodnja pomlad ni prizanesla niti Kočevarjem. Splošna vročina je tako usodno vplivala nanje, da so april zamenjali z juni- jem in so aprila jeli — zažigati kresove! Ker pa zgodnja spomladanska toplota kljub vsemu nima pravega poletnega učinka, so morali reveži vzlic svoji siromaščini dračje polivati — z naftol Tudi v Celju pomladna toplota ni ostala brez posledic. Celjski občinski očetje se v njej počutijo na moč dobro, boje se pa — severnih vetrov. Da bi jim zaprli pot, so odrekli podporo Jugoslo-vansko-češkoslovaški ligi... Kaj pa Ljubljana? Od nekdaj meglena, se tudi v vročini nikdar ne zjasni. Po promenadi so v modi Jeani, VJolii in Hanibali. Kranj> sko rovtarstvo se je umaknilo z mestnega tlaka. Lice po francosko napudramo, jezik po nemško lakiran, srce po laško razgreto, vse dobro pomešano s pristno kranjsko nerodnostjo, pa imamo najnovejšo — narodno modo. Čeprav je še daleč do vročih poletnih dni, dobiva že sedaj po mnogih naših industrijskih podjetjih delavstvo poletne dopuste. Ker so ti brezplačni, se delavci nikakor ne morejo navdušiti zanje. V Laškem so gostilničarji ustanovili pivovarno, ki noče pod židovsko peto. Kakor se zdi po zadnjih ofenzivah iz odtenkov dunajske izraelske verske občine, se pripravlja v kratkem s te strani glavni naskok, Gostilničarska pivovarna pa ga bo verjetno krepko odbila. Minka: »Ali me boš res vekomaj ljubil, Janko?« Janko: »Le kako moreš vpraiati kaj takega, Minka, ko vendar ves svet govori, kako nejasna je naša bodočnost!« Samo, kadar govori... \ Prolesor Brljavček (študentu, ki v zadregi jeclja): »Povejte no, Potreaač, ali vi zmeraj tako jecljate?« Potresač (v jecljavem zaletu): Ne, go-go-spod pro-profe-fe-fesor, ampak sa-sa-samo takrat, ka-ka-ka-kadar govo-vo-vo-vorim!« Jaka priniha k stražniku na ulici. Vinske dobrote so ga tako raznežile, da se komaj še. drži na nogah. Jaka pa je hkratu filozof in pred stražnikom glasno razmišlja: »Ali ni to nekaj čudnega? Vsi trdijo, da vino zleze človeku v glavo, meni pa vselej spolzi naravnost v noge?« Naj bo že čreda majhna ali velika, pokorna je biču v rokah vodnika. V DOBI IZLETOV Mesecema j je čas izletov. Letos si je to pravico prilastil že april. Iz Varšave je romal Beck v Pariz in London, iz Berlina so hiteli diplomatje v Rim, iz Rima v Varšavo, Budimpešto in Berlin, da manjših in krajših izletov niti ne omenimo. Ljudje so se začudeno spraševali, kaj vse to pomeni, pa jo je on dan stuhtal Ribničan, češ: »Doma so jim tla prevroča, pa rajžajo po svetu.« Sicer pa odhajajo na izlete poleg ljudi tudi predmeti. Pustne norčavosti in velikonočne dobrote so bile vedno in tudi letos prekletstvo za zimske suknje, prstane, ure ter druge večje in manjše dragocenosti, ki morajo zaradi pusta in velike noči sedaj spomladi za pokoro na oddih v — zastavljalnico. KAKO SI JURCEK IZ RIBNICE ZAMIŠLJA POSLANSKO KARIERO Poslanec odbrzi v udobnem avtu iz Ribniške doline... ►..in manifestira pred parlamentom v Beogradu s Krjavljevo kozo za naše interese. Za vse je svet V Švici občudujejo tuji gostje lepoto gorskih pokrajin, v Italiji umetnine, k nam pa prihajajo občudovat — kranjske klobase, gnjati, piške, presno maslo, pristne mlečne kifeljce in vabljive zemlje. Ona fe totvUatna Gospodična Anica je razvnela srce prijateljema Martinu in Andreju, pa sta Andrej in Martin resnična prijatelja in ne mislita na dvoboj. V neskaljeni slogi se domenita, da skupno naskočita lepo trdnjavo, naj se odloči za prvega ali drugega. Ko ji povesta svoj ultimat, se Anica po kratkem premisleku odloči: »Mislim, gospoda, da ravnam najbolj v duhu časa, če ostanem — nevtralna.« dovolj bogat Gorska lepota ljudi rada pahne v smrt, umetnost jih zaziblje v sanje, maslo, klobase in gnjati pa lačne z zemljami in kifeljci dvigajo v nebesa. Zato tujci soglasno trdijo, da se živi v Jugoslaviji kakor v raju. naročajte in čitajte Kdor hoče dobro jesti in res izvrstno piti ta mora vselej k »Lovcu« v gostilno v goste priti. Gostilna pri »LOVCU«, Ljubljana vogal Blehveisove ceste in Ceste 20. oktobra. Odlična postrežba — Brezkonku-renčna kakovost pijač in jedil —. Času ustrezajoče solidne cene. Dva tovariša — enake usode Vse za blagor bližnjega Kako sladko so gin j ene preljube naše dame, kadar za bližnjega gorje srce se jim razvname. Za slepe se zavzemajo, za bedne in betežne, vse križe nase jemljejo, čeprav tako so nežne. Kaj dobrodelnost vse stori, tega naš svet ne ve še, za slepih srečo dama pa požrtvovalno pleše. Ta vnema bližnjemu v korist možem le noče v glavo, ker eksekutor rubi jih ko da bi šlo za stavo. Visoke cene toalet za srčno dobre dame spreminjajo moža v skelet brez smrti in brez jame. In ko možiček, ves v dolgeh, na beli dan se stidi, zavida slepca, ki gorja teh blagih dam ne vidi. Pa je drug' pr'£ou in nama spodmaknil stoa. Iz dežele Skipetarjev Princ Wiedr Fan Nolli, Ahmed [Zogu — izginili so kakor dnevi v rogu, Albancem pa so še ostale doline, gore, reke, skale ... Iz mest novice — radio oznani, z gora jih prineso nekoč - romani. Slovenec in Hrvat sta vedno brat in brat, iskreno v čaši vina sta zvesta in edina. Za to ni treba svinca: Kozarec dalmatinca, kot Bujas toči ga, ta sporazum nam da. Da je še večja slava^ pridruži se vugava: imej ledeno kri, ob njej se razživi! Priporoča se restavracija MARTIN BUJAS (hotel Llovd), Ljubljana, Sv. Petra cesta. Udoben salon — Krasen senčnat vrt — Izborna vina — Vedno sveža topla in mrzla jedila po zmernih cenah — Pridite in se prepričajte! Izpraševanje Pri velikonočnem izpraševanju je opomnil župnik bajtarja Lovrača, o katerem je bil slišal, da živi z ženo v večnih prepirih: »Posebno pazite, da pri izpraševanju vesti ne prezrete devete božje zapovedi, ki pravi: Ne želi svojega bližnjega žene!« »Brez skrbi, gospod fajmošter, tega greha pa nimam. Še svojo babo bi rad odstopil, ko bi jo le kdo hotel!« se odreže Lovrač. Soglasje Gospod svetnik modruje sinu, ki se pregizdalinsko oblači: »Nikar ne misli, Mirko, da je obleka vse! Pameten človek ljudi nikoli ne sodi po obleki.« Mirko: »Glede ženske sem čisto tvojih misli, papa, in jih najrajši presojam brez obleke.« V družini je več bratov in sester. Na vprašanje, koliko sester ima, je odgovoril brat, da ima isto toliko bratov kot sester. Sestra je pa na vprašanje, koliko ima bratov, odgovorila, da ima dvakrat toliko bratov kot sester. Koliko je bilo bratov in sester? Nekdo je znal zviti iz 3 čikov eno cigareto. Koliko cigaret je zvil iz 9 čikov? Na drevesu je dvakrat toliko vrabcev kot pod drevesom. Če štirje iz tal odfrčijo na drevo, jih je na drevesu petkrat toliko kot pod drevesom. Hti hc Dekle z nabiralnikom je danes tudi v modi, v kavarnah in po ulicah srečuje vas povsodi. Za narod vneta se poti, prijazno vam smehlja se in upa, da iz smeha ji bodočnost lepa zrase. Namenov narodnih nebroj iz ustec žubori ji, v očeh dobrotnosti sijaj kot zvezdica žari ji. Tako lepo, tako sladko za narod je prositi, da niti sam gospod župan ne more se ogniti. V pričakovanju Živimo v dneh, ko danes ne velja več, kar je bilo včeraj sveto. Kljub temu smo in ostanemo zmeraj dobre volje. Čemu neki ne, ko nam pa gre vsak dan bolje. Imamo jubileje in obletnice, krste in pogrebe, same priložnosti, da se ga celo dostojen zakonski mož lahko navleče. Že to je napredek in tako rekoč pridobitev. Poleg tega pa vsakdo česa pri- URADNIKI ves mesec čakajo — prvega. PROFESORJI(ce) in učitelji(ce) pričakujejo — počitnic. KMETJE pričakujejo ob suši — dežja, v moči pa — lepega vremena. LISTI, oziroma njih lastniki, pričakujejo — naročnikov. Holpodtzska... Vsak po svoje se poti, da težave zmaga, kolporter pa tudi ni sredi vsega zgaga. Noč in dan se on peha za novic brzino, kliče, vpije, baranta — vse to za dobrino listov in njihovih glav, za sloves Ljubljane in za blagor zemlje te, križem svet poznane. Slamič, Zekser, Figabirt, Daj-Dam, „RIO", pošta, Zvezda, venec samih mirt, to je naša košta. Če smo v drugih pestri roj zdaj še mi prispeli, prosimo, da bi takoj nas v svoj krog sprejeli. Naj bo dobro ali spak, kakor bo naneslo, » mi ostanemo CIK-CAK smeha vedro geslo. Moda Kdor po modi se ravna in po taktu kima, ta je danes gospodar njega, ki nič nima. Ljubezen do bližnjega Ljubi bližnjega — zapoved pravi. Kdor jo hoče izpolniti, mora proč od — bližnjih iti. Seraa Vsak je svoje sreče — kovač — Lepa beseda, ki nekaj velja, vendar življenje tako se ravna, da človek je komaj le sreče — |berač. Clkcak Vsi smo ljudje, ta tak in drugi [zopet tak, pa kakor koli bodi, je le vs^k nekoliko urav res cikcak. / Slata wsh>iui> »Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?« pel je lahko Josip Stritar brez poznanja naših zmot. Mi pa tega več ne znamo, ker smo sredi takih dni, da nikamor več na jamo pot in cesta ne drži. Prav zalo se le smehljamo, a naš smeh je že — solzan, ker nikoli več ne vemo, kaj prinese jutri dan. Pa naj da nam to, nčij ono, vse vzemimo v dober dar, ker nad nami je usoda naš edini —: gospodar. Priprave za mir Vsak po svoje pač prispeva na oltar svetovnega miru: Eni vlivajo topove, drugi ladje si grade, tretji kujejo okove, ki vse v eno naj zmasle. Senegalski črnec noče zaostati v tekmi tej, naj mu še tako bo vroče, on ni nikdar farizej. Mir mu misli vse preveva, Senegalec, to je tič: nož si brusi in prepeya, kakšen ie -»* mirovni bič. 6 CIK-CAK Dragi nCik-Cak" Pred kratkim sem čital, da nameravajo pri nas v prestolnici ustanoviti »Turistični fond«. Listi se zaradi tega razburjajo. Prosim, pošlji na pristojno mesto tole spomenico: Visoki, spoštovani in blagorodni merodajni krogi! V nedavni preteklosti, ko še nismo imeli Cestnega fonda, smo imeli prav lepe ceste. V nedavni preteklosti je zahajalo k nam od blizu in daleč veliko število tujcev, izletnikov in turistov, ki so se bogato naužili naših lepot in dobrot in so nam v zameno za to gostoljubje puščali lepe vsote Zavednost pa taka... Na nekem državnem srednješolskem zavodu v Ljubljani še danes, v letu Gospodovem 1939. in v 21. letu Jugoslavije, budi narodno zavest mladih src na nekih vratih tale napis: HAUSMEISTER. Radovedni smo, ali je to spomin na preteklost — Marija N. Kakor dehor je kurji družini na kvar, tako in še bolj je človeški — slepar. Medtem pa ko kure dehor j a se vedno boje, ljudje so junaški: Sleparje prav radi — čas te. Tombolska zadrega Tombolska sezija je pred vrati. Pripravljalni in izvršni odbori raznih društev imajo bolj polne roke dela kakor generalni štabi premnogih evropskih držav. Rdeči križ, poštarji, gasilci, vsi se pripravljajo, kako bodo delili prelepe dobitke med srečne dobitnike. Amba, terna, kvaterna, činkvin — tombola! Vse bi šlo v redu, le — srečnih dobitnikov izza lanskega leta ni in iih »i. denarja. Po cestnih skušnjah se bojimo, da se nas bodo tujci ognili, ako jih zastrašimo s Turističnim fondom. To bi bilo bridko in usodno za naše narodno gospodarstvo. Na vsak način se je treba zla lotiti pri korenini. Ker smo se prepričali o učinkovitosti fondov, predlagamo, naj se ustanovi Fond za podpiranje fondov. Kakor so se drugih fondov ustrašile ceste in turisti, tako se bodo novega — fondi. Zlo bo premagano. V slogi je moč! Miha Zgaga, 1. r., patriot po poklicu in politik t p. za vse ostalo občinstvo. Dve sestri Ljubezen je zmeraj vlačuga. Razlika je le v kupnini. Včasih je na prodaj za denar, včasih za ugodje, blesk in sijaj, največkrat pa za — laž. Na vasovanju Miha pride k Tončki pod okno in previdno, lahno potrka. Nič. Miha spet potrka. Še vedno nič. Tudi na tretje in četrto trkanje ni glasu. Miha zagori v ljubosumju in jame ljubici bridko očitati nezvestobo, dokler se dekle v sobi ne oglasi: »Godi no pameten, Mihal Ali ne slišiš, da spim?« Dvojna stiska V industriji manjka deviz za nakup potrebnih surovin, v sodstvu manjka paragrafov za usDeŠRO zatiranje človeških surovim Nerodno je ... če se lepotica s krstnim imenom Rožica piše — Smrdu; ... če kazi učenjaka rodbinsko ime — Osel; . . . če preganja študenta, ki bi se rad posvetil duhovniškemu poklicu, celo priimek — Hudič; . .i. če se spretna babica piše — Narobe, vešč zdravnik pa — Ska-za. Vendar bi bil izmed vseh teh najbolj v mučnem položaju diplomat, ki bi ga kazilo neprimerno ime — Resnica. Ko bilo bi vse resnica, kar pri nas se govori, bil bi lahko prah — pšenica, a smeti pa — biseri. Za 5 din pomladi... Pokojni skladatelj Emil Adamič ni bil samo umetnik, ampak tudi velik ljubitelj prirode. Nekoč sem taval v zgodnjih dopQl-danskih urah po ljubljanskih ulicah. Pri trimostju mi pride Adamič naproti. Tako je bil ves zamišljen, da menda ni ne videl ne slišal. V desnici je držal šopek zgodno-pomlad-nega cvetja s tako zamaknjeno resnobnostjo kakor drži duhovnik moii-štranco. »Ali komponiraš?« ga nagovorim. Adamič se zdrzne. »Ne, ne,« pravi, »samo malo pomladi sem si kupil, ko je tako poceni.« In zanosno z obema rokama zavihti šopek predme: »Poglej, koliko je dobiš za borih pet dinarjev!« Jat Sodobna filmska reklama - . ■ '" % ... Zadnji dnevi Pompejev so zaradi nepričakovanega uspeha za nekaj dni — podaljšani. Kar Ad po svetu danes hodi, najljubše so ljudem par-ade, kar klad v gozdčh nam dajo hlodi, najtežje davčne so do-klade. SODNIK: »Povejte, Brinar, kaj vas je zapeljalo, da ste prestavili mejnik tako daleč na sosedov svet. Ali se niste zavedali, da s tem zagrešite prav nečedno tatvino?« OBTOŽENEC: »Nak, gospod sodnik. Mislil sem samo, da si s tem razširim sVoj — življenjski prostor«. Clfc-CAK 1 Poskus Tinka in Dane sta sestrica in bratec. Tinka je krotka, Dane vihrav. S sinom ima mati večne križe. Nobena beseda se ga ne prime. Ondan je začel petletni Dane stokati, da ga boli uho. Mati je skušala najprej pomagati z domačimi zdravili, bolečina pa je bila vedno hujša. Končno pelje mati sinka k zdravniku. Tam se je izkazalo, da je imel deček v ušesu fižol, ki je nabreknil in seveda povzročal bolečine. »Le kako moreš biti tako nespameten, da si zatlačil fižol v uho?« kara domov grede mati. ., »Saj mi ga je Tinka,« se odločno pdreže Dane. , Ml1? _'__ , Doma se mati seveda huduje na hčerkico, ki končno jokaje izpove: »Oh, mama, saj sem hotela samo poskusiti, če je res, kar zmeraj praviš Danetu, da gre pri njem vse skozi eno uho noter, skozi drugo ven.« v Cista sto/čustva Mlad visokošolec pride domov na počitnice in v nedeljo razlaga kmetom: »Mi smo za integralno slovenstvo. Svoje nacionalne probleme tretira-mo absolutno avtonomno. Že iz kulturno-historičnih ozirov smo proti despotizmu, absolutizmu in centralizmu ter zahtevamo, da se eruira vsak patološki nestvor, ki ad absur-dum gazi sakrosanktne relikvije našega naroda in —« Kmet (ga prekine): »Za božjo voljo, človek, povej nam to vendar slovensko, če hočeš, da te bomo razumeli!« Sprememba Manica in Danica sta skoraj ne-razdružljivi prijateljici. Pred kratkim se je Danica poročila. Po tem pomembnem dogodku se prijateljici dolge tri mesece nista videli. Ko potlej Manica prvič spet sreča Danico, jo burno objame: »Kako se počutiš v novem stanu? Vsaj malo mi povej, kakšne spremembe prinese zakon v žensko življenje!« Danica: Nič posebnega, Manica. Prej je pač hodil zmeraj on za menoj, zdaj moram pa jaz za njim.« Mila* klatil: Gospodična Cica, zveze in moja malenkost Med osebnostmi, kar jih poznam po tem kljukastem svetu, je brez dvoma najimenitnejša in po svojem pomenu odtehta vse druge — gospodična Ci-ča. Nekdaj, v tistih predsodkov pol- m t. ■iti Cica T dneh razkošja — s pajkom sreče ob strani. * . .a . ■. ? nih starih časih bi ji ljudje ne privoščili naziva gospodična, ampak čisto drug, mnogo manj zveneč naslov; danes pa, ko smo moderni in bolj svobodnjaški, je Cica vzlic vse- mu spoštovana in močno uvaževana gospodična. Vzlic vsemu, s^m dejal, pripomniti pa moram takoj tole: Nikakor ne vem, če je to vse, in tudi ne morem trditi, da bi vedel vse. Ljubim namreč resnico in moram zato tudi povedati, da spoštujem gospodično Cico v prvi vrsti in morda edino zaradi tega, ker ima zveze. Mislim, da mi ni treba razlagati važnega pomena te okolnosti. Prosim vas, kaj pa je danes človek brez zvez? — Smet je nekaj. Obregne se obnjo gospodinja ali dekla in nazadnje še smetar, ki jo zapelje tja, kamor spada; človek brez zvez pa je manj kakor smet, ni čisto po domače in preprosto povedano — nič. Dvomite? No, prosim vas, kar mene poglejte, ki nimam zvez! Če bi vam začel pojasnjevati takole svoje življenjske zadevščine, bi se vam je-žili lasje. Morda bi koga celo prijel krč, zato rajši molčim o podrobnostih. Rečem samo, da nikomur ne privoščim življenja tako brez zvez — kakor živim sam. Včasih mi je že kdo namignil, čemu vendar v takem položaju ne obrnem življenju hrbta in se ne vrnem tja, odkoder sem prišel. (Saj veste, da ima vsak človek kaj dobrih in zvestih prijateljev.) Seve, reči je lahko, toda vedite, da je tudi za tak posel treba imeti zveze. , pomislite, takole s lekarni! Ce bi prišel in povedal, da se hočem umakniti in bi rad popotnice, kaj prav nag':ga, ker nisem junak. In na kredit, seveda. Ali da bi šel k puškarju. Tak in tak samokres, ki me zanesljivo spravi ljudem izpod nog. Razume se, da na dobro vero. »On«, gwspod direktor, ki ima zveze. Kar pokažite mi puškarja, ki mi ne bi obrnil hrbta in namignil, da so vrata za izhod odprta! Je že res, da so na razpolago tudi druga sredstva. Nekaterim so posebno všeč ylaki. Bumfl — ga je oprav- Ijeno. In potem pravimo, da jo bil to trenutek duševne zmedenosti. Meni se vprav okrog tega trenutka zatakne. Ne veni, kje in kako ga ljudje ujamejo, .laz sem ga iskal, toda —. No, kar poslušajte, prosim! . Odločil sem se bil torej za vlak in se 1)1 Jiotel po vsi sili dobiti — trenutek.duševne zmedenosti. Grem tedaj v beznico, ljubeznivo povem gospodarju, kako in kaj, in se mu priporočim za pomoč. Datmatinec se prijazno nasmehne, češ: »Pa naj bo! Dva litra, dva i h pol in srečno hodi! Mož je sproti preračunal, da bi se mu reklama obnesla. Ta in oni bi prišel pogledat kraj, kjer človek lahko ujame trenutek duševne, zmedenosti. Toliko in toliko litrov. Ni vrag, da ne bi povečani promet, z obrestmi vrnil tistih ubdgih dveh litrov in pol! Tako nekako je mislil možak in me je še bodril, naj nžijeni kapljico Polagoma vstanem. Ali sem vstal jaz ali se je dvignila miza! »Zagorski zvonovi prav milo pojo — < Kakopak, zdajle je čas! Noge se puntajo, beseda se davi, jezik je okoren in se čisto po svoje kotali po ustih. Zdajle je čas! Cesta je tako preklensko tesna, toda beseda dana, vez velja!«-Zavri-skal bi še za slovo, ali ne? Tamle nekje se budi ropot. To je vlak — Zdajle me je zgrabilo. Uboge moje kosti. Ali še ne bo opravljeno? Trese, maje — krik in stok. Zdaj torej zbogom, trdi svet!« Vstani 110, rogovila nerodna! Da le le ni sram!" Kaj res še hi Vonca? O. jej, kje je vlak in dalmatiueč? Kraj postelje stoji žena — kakor živa strojnica. Kaj" sodni, dan, kaj viee in pekel, kaj Moja malenkost m Cica, ko je prišla tako na konec, da je začela imeti opravka z Iiterati, vse gorje sveta! Takole se predrami, človek, ki iščeš trenutka duševne zmedenosti, pa si brez skrbi, da ti ne uide! Pod ploho zakonske pedagogike sem jel premišljevati, kako je bilo. V znamenju molčečnosti sem v mislih iskal sledov, toda nit je bila pretrgana. Dalm iinee, beznica, trden sklep, pretesna ulica, naprej pa ni šlo. In da rešim s tem pol sveta, ne vem in ne vem! Vrag naj vzame še trenutek duševne zmedenosti! V znamenju molčečnosti grem z doma. Namesto vesoljnega miru imam — neznanskega mačka. Ves svet je narobe, samo gospodična Cica, ki jo srečam na promenadi, je še čisto vsa prava in resnična. »"Kaj si kroka', fantiče »Ah, Cica, ko bi vedela —< In ji vse povem, kolikor vem. Cica >lilifj£, ie ginieaa i!l se Met sjafje: brez skrbi. Bratje smo in moramo-drug drugemu pomagati. Reči moram, da sem bil ginjen. Posebno me je raznežila očetovska skrb, s kakršno mi je mož priporočal, naj opravim temeljito. Sedanji čas da -je preveč polovičarski; odtod tudi vse gorje! Ce opravim temeljito, bom za vselej rešen gorja in nadlog. V mehkem gauotju tedaj srkam in srebljem in si ponavljam, da moram na vsak način pokazati, kakšna korenina sem. Ljudje, ki kramljajo in modrujejo okrog mene, polagoma izginevajo v megli. Končno je vse samo neko daljno brnenje. V sopari-či in dimu zagledam tu in tam le oči, ki se mi zde neskončno blage. Zdaj sem torej med samimi prijatelji. Objel bi jih, vsakega posebej, in bi se jim zahvalil za sočutje. Skoraj bi ostal kar med n^mi. Nak, zdaj je treba odločilnega koraka! Nemara se bliža tisti toliko zažejjeni trenutek. »Veš kaj, tisto beznico bi pa le rada videla — « Hm, seveda, saj nimam nič proti temu, toda dva litra in pol —? Ne, Cica zna igraje premagati tako oviro. Malo potiplje po denarnici. ■ »Kar brez skrbi, neroda, vse poravnava in še pokrepčaš se lahko za silo. Saj tak vendar ne moreš med ljudi.« Meni ni čisto nič do ljudi, toda Cica je vzlic temu imenitno dekle. Pravi, da bo govorila z »njim«. Njemu je to igrača. Bančni direktor, pa ima zveze s politiki, z ministri. Samo na gumb pritisne. Pa ta jo ima res rad! V letih je že, čez šestdeset, in takrat postanejo nekateri ljudje spet nežni. »Cica govori, Cica žubori, Cica je novo življenje! Da se le nisem prej kdaj spomnil na to žensko! Seve, z njo imam tudi jaz zveze, pa sem bil tak tepec. »Cica, veš, če te kdaj vse zapusti, ii ostane moja ljubezen!« Za nagrado jo dobim po ustih, češ: »Kaj boš, revež, ko veš, kako je!« No, Cici tega vendar ne morem zameriti. Saj bo še danes govorila z »njim«, z direktorjem, ki ima zveze. . »Nemara ti kakor nalašč za god ji tri sporočim veselo novico Toliko boš že, da boj hodil v kako pisarno sest!« »Kakor zmaj na mostu!« se ji že v naprej slovesno zahvaljujem in sem spet ginjen. Kako bi ne bil?! Jutri ob tem času, pravi Cica, bo že vse v redu. Naj jo počakam kar ob kozarcu dalmatinca. Bog daj Cici srečo in nam še mnogo brhkih Cic! — Še nikdar v življenju nisem bil tako točen ko ta dan. Cica pa ne. Celo uro sem jo čakal, ko pa je prišla, je bila kakor živa — pepelnična sreda. ; Kako je?« Cica skomigne z rnneni: »Zdaj sem prosta, razumeš. ,On' je dejal, da me niti ne pogleda več, če sem že tako na koncu, da imam opravka z Iiterati —.« In se stisne k meni in me objame: »Viš, kaj sem ti skuhala za god! Ali me boš odslej vsaj ti res imel rad?« Pomislite, kako naj poleg vseh drugih tegob odgovorim še .na to vprašanje, ko sem zdaj s Cico vred ostal brez vsake pametne zveze--. Cik-Cak izhaja po trikrat na mesec. — četrtletna naročnina (za 12 številk) 'je din 12. — Cik-Cak izdaja Vilma Tomažič, — Za uredništvo odgovarja Ivan Albreht, oba v Ljubljani. — Tiska tiskarna Merkur d. d. v UubJjani (.njen predstavnik O. Mibalek),