Političen list za slovenski narod. P« polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta £ gld.. za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Štev. 204. V Ljubljani, v petek (I. septembra 1889. Letnili XVII. Znaea jnost imenitnega nemškega moža. Veliko prednost ima doslej še vedno narod naš pred Nemci, in to je, da so prvoboritelji naši povsem sloveli kot možje čistih rok. In če nam politični neprijatelji naši niso mogli zavidati druzega, zavidali so nam poštenost in vsestransko nesebičnost naših voditeljev, dasi so posamečnike ometavali z blatom natolcevanja za hrbtom, in celo onkraj groba, toda nezasluženo. Seveda je bila doba, ko so mamljive zapeljivosti kakor morski valovi ob skalovje se zaletavali v trdne značaje. Dogajalo se je to v zloglasni dobi „nečuvenega narodno gospodarskega razvoja". Voditelji naši ostali so v tem boji in koristo-lovji nedotakljivi. Inače je bilo to v nemškem taboru. Te dni n. pr. se povodom dopolnilne volitve na Jiglavskem (Morava) mnogo govori o znanem dr. Sturmu, odličnem šefu nemške stranke na Moravskem. „Moravska Orlice", glasilo narodne stranke na Moravskem, riše njegovo karakteristiko nastopno: „V dobi narodno-gospodarskega razvoja, kakor je znano, razvijal je dr. Sturm obsežno delovanje kot vdeležnik in prebendarij pri različnih bankah, koje so tedaj rastle na Dunaji kakor gobe po dežji. On ni dobival samo krasnih dividend, temveč še krasnejše in mastnejše ustanovniške deleže. Giskra, s kojirn je tedaj dr. Sturm delil voditeljstvo morav-skih Nemcev, bil je, kakor znano, i v tem oziru posnemalec velicega Bisraarcka, da je namreč prijateljem svojim velikodušno privoščil, da so se živili poleg njega, kedar je to šlo na troške drugih. Dobička je bilo tedaj toliko, da so i manjši sleparji bogateli, toda tem večjo srečo in upanje je imel povsem marljivi poslanec, ki se je dal voliti v vse možne odbore deželnih poslancev in je zavzemal mesto med poslanci, katerih bogastvo vsled nemške fraze se prispodablja vplivu, kateri so izvrševali. Dr. Sturm se je v kratkem času s pomočjo te vrste bogastva povspel do gmotnejše vrste sličnega imenja. Baš te dni objavile so novine izid konečue likvidacije, koja je bila provedena z neko banko te kategorije, katerim je dr. Sturm posvetil takrat svoje moči. Srečni delničarji prejeli so za svoje d v e-stotne delnice, na koje so morali mnogi izmed njih doplačati še znatno ažijo, vsega vkupe 15 kr., rekše: petnajst krajcarjev, in to samo vsled tega, ker je neki upravni svetnik daroval likvidacijskemu odboru 2160 delnic, inače bi bil prejel vsak delničar samo pet krajcarjev. Plemeniti človekoljub, ki je toli žrtvoval, skriva se v zagrinjalo tajnosti, toda o vzrokih njegovega skromnega koraka ni nobene dvojbe. Vendar se sme smatrati za popolnem gotovo, da ta človekoljub ni jedna in ista oseba v osebi dr. Edv. Sturma , kajti , kakor smo prej omenili, bil je dr. Sturm preoprezen, da bi bil delnice bank, koje je s svojo delavnostjo oblaževal, kupoval v taki množini. Njemu je zadostovalo, da je prejel svoj delež iz ustanovnega sindikata, misleč si zajedno, naj nastane za menoj potop. Da dr. Sturm ni čutil manj prijetnih posledic dobe „nečuvenega razvoja", zato so že poskrbeli njegovi prijatelji v Auerspergovem ministerstvu s tem, ker niso dovolili, da bi bil na polomljeno banko zglašen konkurz, kajti v tem slučaji pozvan bi bil dr. Sturm z drugimi upravniki vred pred sodišče kot sokrivec v zadevi zakrivljenega upadka. Pri „hipotekami banki", kjer je Sturm razvijal največjo delavnost, izgubili so mnogi sirotki svoje imenje, kajti z vplivom svojih prijateljev v ministerstvu zmogel je dr. Sturm, da se je vpisom te banke priznalo „sirotinsko jamstvo", koje se je pa po „krahu" razkadilo." Take spomine vzbuja Sturmova minolost in cela vrsta družili nemških kolovodij. To bi bil krik in hrup med njimi, da bi se nahajala taka senca na kakem slovanskem raoži, sodobno poslujočem z dr. Sturmom. Gotovo ne, in to je naš ponos I I pariki ali bankroti. ii. Z najnovejšo osnovo kazenskega zakona ima biti to nerazmerje nekoliko odstranjeno in preosnovano. Zakrivljeni upadek kaznovan bode po tej postavi z zaporom do treh let. S lo kaznijo znabiti marsikoga ptička ne bode več mikal bankrot, ko bode moral tako dolgo lepo sedeti za mrežami in tega n e uživati, kar si je tako lahko pridobil, ter čakati zopet zlate svobode. Marsikomu bogatemu trgovcu prešla bode želja, ako bi premišljal na še bogatejši bankrot. Teh bankrotarjev, koji so v istini popolnem obubožali vsled bankrota, je jako malo, nasproti je pa onih, ki so obogateli, lepa kopica. To je nov način do-bičkanosnega kupčijstva, novo rokodelstvo, kojemu se priučujejo od mladih nog raznoteri znani ljudje. Krščanski trgovec, ko mu gre najslabše, trudi se, da se z lastnim delom izmota, in če to ne gré, izgubi vse, kar ima, ter postane največji siromak. Kje pa je največ konkurzov in kje so največji? Prebirajmo listine, naznanujoče konkurze, povsem se bodete uverili, da so med njimi dobre tri četrtine onih, ki umé „kšeft". Bankrotarstvo je najraliuovanejši način oderanja in tatvine. Pred njim ni nihče varen. Pred tatom varujejo in hranijo znabiti mreže, trdne duri ali wertheimovke, pred bankrotarjem pa — nikdo. On se vé povsodi vrivati na oko s solidnim, rednim trgovanjem, vé se vrivati v največje prodajalnice, kupčije in v največje denarne zavode. Pri obsojevanji bankrotnega zločina imeti moramo pred očmi stari latinski rek, po kojem se i zdaj ravna sodnija : „Quis, quid, ubi, cur, quomodo, quando." LISTEK. Knez Zelenogorski. (Prevcl iz češčine —ak.) (Konec.) „Kje ste se to naučili?" vprašam ga. „Veste, gospod, to je že taka glava, jaz sem bil pri vojakih korporal, Radecky me je ljubil, jaz znam stolarstvo, mizarstvo, kolarstvo in urarstvo. Vse sem se sam od sebe naučil. To je moje življenje — moje vse. A zdaj to ni nič več vredno, zdaj to ne prinese človeku ničesa v žep — še za frakelj čas!h nimam, kakor na primer danes, in potem mi je mrzlo, lačen sem, bolan, žejen, vsa muka iz pekla in vic." „Zakaj si nič ne prihranite, kadar imate, zakaj ga radi preveč potegnete?" „Veste, gospod, vsak naj so vede, kakor more. Ko ima človek tako-le malo več, je srečen, je vesel, pozabi na skrb in zlo, katera tako nobenemu revežu ne odideta. Mi reveži se moramo tem bolestim sveta ogibati, kedar le moremo, one pa se za nami plazijo. Mi moramo vsaj v treuotkib vedeti, da smo vendar-le ljudje, da smo gospodje na zemlji, da nismo ustvarjeni samo za sužnje in črepine. Bolje je v tednu en dan gospoda igrati in šest dni se postiti, zatajevati, kot pa sedem dni se niti najesti, niti napiti ne pošteuo, niti živeti, niti umirati. Bolje je dosti se nasmejati, in potem še-le se jokati, kakor zmiraj se solziti in jadikovati —." Hotel sem mu njegove napačne misli pojasniti, pa vedoč, da starih žganjepivcev, če tudi so ročni ljudje, nič ne poboljša razun smrti — (zdaj morda tudi nova postava) — bil sem raje tiho. Škoda besedice, posebno ko je tudi cerkvenik začel zagovarjati srečni stan človeka, ko se dosti žganja napije, nagle premembe življenja. „Kje ste pa dobili te zlate gumbe?" vprašam ga, hoteč oditi. „Veste, gospod, všeč so vara — ti so za spomin, so iz vojske za ranjkega Radeckega, ko smo se vojskovali v „Netalii". Zmagali smo, a bil je to trud. Krogle so nam letele okoli glav, kakor veter zaganja sueg proti človeku. Moj tovariš — Bog mu daj nebesa — je tudi padel, in jaz, da imam po njem spomin, odrežem si od njegove „bluzne" gumbe. Te gumbe sem nosil na suknji — in zdaj veste, ker nimam na suknji zaradi luknjic prostora, prišila mi jih je žena na telovnik." „Tako, vi ste tudi oženjeni, kje pa je žena?" povzamem jaz. „Šla je, gospod, nekam se ogret, ogret si roke in želodec. Nimava niti solda, niti za peč, niti kuho. — Pa veste, ti gumbi me veselijo, ko se tako lesketajo. Vsak dan jih snažira, in zmiraj bi se jokal, ko se spomnim na Karola. Kadar bom umrl, morajo mi je dati v grob." „E, molči, zakaj se spominjaš na smrt, saj še lahko ješ in piješ. Le pusti jo, ko pride sama in zapleše s teboj", rekel je cerkvenik, spravljajoč popravljeno uro. „Pojva raje na en frakelj, jaz bom plačal, in gospod bodo tebi tudi za enega dali, pred no gredo proč." „O ne, za frakelj ne bom dal, le če bo France obljubil, da si bo kruha zase in za ženo kupil, dam mu nekaj uovčičev." „O milostljivi gospod, veste, jaz nimam zob, žena tudi ne, midva ne moreva kruha grizti." „Kaj pa žemlje, so vam li tudi pretrde?" „I tudi, jaz jo pojem malo katerikrat in še takrat jo moram v „berljavki" pomočiti." „Kaj pa torej jeste — kaj morete grizti?" „Veste, gospod, moja žena bo že tako sita. in jaz grizem najraje frak;ljne. Dajte mi, lepo vas prosim, gospod, za enega ali dva, da se v bolezui okrepčam." „Nič vam ne dam za žgauje", rečem jaz. „Milostljivi gospod, jaz vam bom roko poljubil — veste, če mi daste, storite mene srečnega — bom knez z Zelene gore." „Ne dam danes nič, jutri, danes imate dovolj, če vam cerkvenik en frakelj plača, — z Bogom." Kdo dela bankrot premišljeno in z namenom? Ki nima vesti, temveč «amo odprti žep, torej brezvestni človek, koji se pač malo brig» za to, če ž njegovim dobičkom trpi cela vrsta velike izgube na imetji. Bankrot je očito, premišljeno oškodovanje koristi druzega imovitega, izvršuje tatinsko rokodelstvo, odera ljudi. Kje? Kjer se le dii kaj opehariti. Bankrote delajo tovarnarji, trgovci z železuino, pridelki, kolonijalnim ali prekomorskim blagom, kon-itkcijow»rji itd., povsodi je zanje široko polje poslovanja, kjer se le puste opehariti in prevariti ljudje. Zakaj? Da si lažje pomorejo k imetju, in to v kratkem času, da bi mogli živeti kot gospodje na troške druzih ljudij, brez dela, brez truda, paiadno, kakor se to spodobi za premetenega ptička. Njemu je skrb le za-se, iu malo mu je mari, uniči li in pokoplje s tem nekoliko redovitih ljudij. čemu? To je obsežno v besedi „jaz", za druge mu nič ni, naj se obesijo ali sploh ugonobijo, ako vsled njegove krivde osiromašijo; bankrotar je brez čuta, on nima vesti. Na kak način? Na nepošten. Poštenjak bankrotov ne dela. Vidi li, da bi vsled tega trpel škodo kak drug, trpi raje sam, prodaje, zastavlja, da mu konci ostane: palica beraška, pa prazna mošnja. Revščina ne jemlje še poštenja. Toda nepoštenjak ne vpraša svoje vesti, na vse možne načine se trudi izvabiti, kar more, na plačo še pomisli ne. Laže, pretvarja se, govoriči, priseza in se roli, konečno ga pa vzame megla jesenskega jutra. Mari mu je, ogoljufa li revčka ali bogataša, da le opehari, in to v obilni meri. Kdaj? Prej ko more. Neka vrsta ljudij začenja navadno koj v svoji mladosti in z malim. Pisec tega članka je poznal jedva 18letnega židka, dobrega kvnrtopirca. Kjer se je le mogel vriniti med neznanimi do kvart, tjii je zlezel. Če je izgubil, izposo-jeval si je od soseda ter mu prisezal pri Bogu, da mu povrne vse do zadnjega vinarja, če je dobil v igri, postal je hkrati predrzen, nesramen. In ko je imel že lep kupec priigranih novcev, popihal jo je, denarce je lepo skril, nato pa je napravil — bankrot, ni hotel dalje igrati. Nadarjenost iz svoje mladosti osvedočil je pozneje, napravil je nekoliko teh bauk-rotov v trgovini in dandanes je — graščak ob slovenski meji. To je že prirojeno, je v krvi. V svoji mladosti začno kupčevati, in baukrot spada tudi k barantanji višje vrste. Koliko časa? Tako dolgo, da ima bankrotar dosti — seveda mora precej imeti, da vidi ugoduo priliko, in si ne opeče prstov. Tako se v vseh vprašanjih pojavlja bankrot kot zločinsko, nepošteno postopanje, kot višje vrste lo-povstvo. Pojavlja se kakor javna tatvina, za kojo se nihče ne briga. Tem načinom se okužuje ves trgovinski promet in občevanje, solidni trgovec ogiba se kupčije na širjem polji in se drži samo znancev; s tem pa tal izgublja poštena trgovina in njenega stališča polastuje se nepoštena; radi tega naša kupčija giue in propada v rokah nepoštenih ljudij, koji povsodi piskajo „prim", po mokrem in kopnem, v kupčiji z železom, galanterijskim blagom, deželnimi pridelki, živili itd. Radi tega odkritosrčno in radostno pozdravljamo poostreno postavo na zakiivljene ksn-kurze: Za velike tatove — veliko kazen! — m ...i .1 ..i- Obrni zbor „A a rodne šole4'. (Daljo.) „Narodna šola" se ne more ponašati z mnogimi podporami posamičnih dobrotnikov ; dohodki pa ostajajo — hvala podpirateljem — sKoro na isti višini že več let zaporedoma; množina porabljenega šolskega blaga se vzdržuje na enakomernem površji, dasiravuo smo letos 50.366, to je za 12.000 komadov več pisauk razposlali mimo predlanskih 38.261. Učnih šolskih knjig se je v obeh letih razdelilo 680 izvodov; sicer to število ni visoko z ozirom na število vseh šolskih otrok na Kranjskem; veudar je količina vsega po društvu razdanega šolskega blaga nekako merilo iu dokaz, da šolstvo na Kranjskem leto za letom napreduje in da „Narodna šola" tudi marsikaj pomore pri vspehu. Ko bi odbor imel več materijelnih sredstev, storil bi glede na druga učila mnogo več; zato se društvena skrb obrača bolj na pridobitev drobnega blaga, katerega mladina neprestano potrebuje in za katero revni stariši težko trošijo novce. Za novo šolsko leto naj zabeležimo še ta malenkostni napredek, da bodo boljši črtalniki izpodrinili prejšnje trde kamničke, ki so rezani iz škriljevine. Z Dunaja so poslali tukajšnjim založnikom uzorce mehkih, svitlo pišočih črtalnikov, s katerimi se po prožnih in kamnitih tablicah piše prav voljno: tako se ploščice in črte ne bodo hitro odrgnile. Najbolj se bodo otrokom prilegali s papirjem oviti iu trioglati, ki imajo to prednost, da se ne strkljajo na tla in da se med prsti kaj pripravno drže in obrezujejo. Gospode tovariše opozarjamo na to majhno, a vendar važno pridobitev. Navadna škatljica bode menda le 30 novcev stala. Sicer ne delamo propagande za tablice in črtalnike, ki so s higijenskega stališča obsojeni, vendar kjer je poraba tega učila neizogibna, tam naj se rajši vpelje boljše blago za skoro isto ceno. — Odbor ni zgrešil prositi razne korporacije za podpore; iz računov je razvidno, da se je prošnjam tudi ugodilo. Slavni mestni magistrat izplačuje po občinskem svetu votirauo veledušno podporo v dveh obrokih, zato im» blagajnica „Narodne šole" za leto 1889 še dobiti dne 1. oktobra 100 gld. — S preostankom 194 gld. 43 kr. bode imelo društvo za prvo silo krog 300 gld. pripravljenih za novo šolsko leto. — Iz društveue kronike naj še povemo, da smo lansko leto 23. junija poslali g. Jan. Legotu lepo izdelano častno diplomo, za katero se je jako laskavo zahvalil, in od gospice Krasnohorske, kateri imamo zahvaliti se na izdavi „Pripovedka o vetru", došlo nam je tudi zahvalno pismo za telegram poslan iz zadnjega občnega zbora. Kupčija s književno zalogo pa ni kaj ugodna. Predlanskim se ni posebno obnesla, kajti iztržili smo 50 gl. 53 kr., v preteklem letu pa samo 29 gl. 22 kr. Obeh knjižic „Zabavišče" in „Pripovedka" je še obilno Pijanca sta šla za menoj iz škripljajočih vrat, in slišal sem, kako sta si šepetala: „Ta se ne dii omečiti, sovražnik frakeljnov . . ." Solnce je zašlo za goro, ko sera šel na sprehod. Komaj pridem za vas, slišim: Mi smo knezi — mi smo grofje — itd. Precej sem spozna!, kdo je ta. Premišljeval sem, ali naj bi imel človek usmiljenje s takimi ljudmi? Domov gredoč videl sem pred šolo kneza, grofa. S:luo veliko otrok in doraslih se je iž njega ceno norčevalo. Suknje ni imel, pa ni jadikoval in jokal, ni ga zeblo, če prav je bilo mrzlo, nasprotno, njegov obraz je bil tudeč, da bi lahko žveplenko na njem nažgali. — Žganje ima res prečudne učinke —. „Mi smo knezi — in ta grdoba — ta . . . .", je upil in s pestjo pretil. Brž izvleče iz žepa nož, vzdigne iu upije: „Mi smo knezi —jaz tega grdavža, tega lumpa — mi smo grofje — kaj, on se bo predrznil meni nekaj tacega reči ?" „Kdo ti je kaj rekel?" vprašala ga je stara Metlica, katera je ravno mimo šla, „koga hočeš za-klati V" „Jaz ga umorim — jaz mu bom že dal, ou mi pravi, da sem neveren Tomaž, jaz ga zakoljem, mi smo krščanski knezi — mi smo kristijanje!" „Kdo ti je pa rekel, da si neveren?" „Ta grdoba — jaz sem ga srečal — mi smo kristijanje, mi verujemo, jaz ga ... . Ljudje, ne veste-li, kje je ta pokveka, katera je tukaj šla. Jaz mu bom dal, da sem neveren Tomaž — mi smo knezi — kristijanje." „Kdo pa jo bil, ljudje, prosim vas", vpraša okoli stoječe Metlica. „E, šel je tukaj mimo farovža neki berač; rekel mu je, ker je pijan, da v farovžu nič ne dobi. On pa mu ni hotel verjeti, in tu mu je berač rekel, da je neveren Tomaž . . ." Metlica se jo zasmijala in je šla naprej. čez nekaj časa se bliža zaborski policaj s palico, da knežja milost s trga v svojo „residenco" odide. „ Milosti j i v i gospod, ne tepite me, mi smo vojaki, vidite gumbe, mi smo knezi." Tako je prosil, ko mu je policaj s svojo palico žvižgal po hrbtu. Otroci in ne-otroci so ga spremljali, da je odšel iz občinskih mej. Jaz pa sem preudarjal: Ni-li on res knez, ko se napije? Nima-li knežjih lastnostij? Ponos, krščanstvo saj z besedami, dvoboj zaradi razžaljenja časti — če tudi z žabico — galantnost v imenih, dopadajenje v nekaterih rečeh—če prav v gumbih — vse je pri svojem, iu vse to je znamenje grofov in knezov. Tudi ta priimek „zelene gore" mu pristoji — pije namreč, ko se vzdigne do kneza, da se gore zelene. O pijanci, tepci in reveži! v zalogi. Ta majhen vspeh pač ne daje odboru spodbude, da bi na literarnem polja marljive]« deloval; zato kaže odložiti „izdavanje" mladinskih spisov do „večjega zanimanja." — Sicer pa pogled nazaj na desetletno dobo jasno priča, da se je društvo ojačilo, denarno stanje podvojilo in delovanje na korist ljudske šole zelo razširilo. Opozarjati nam je še častite gospode dopisova-telje, naj pisma blagovolijo vselej frankovati, kajti „Narodna šola" ni uradulja, s katero so ko-respodencije poštnine proste. Konečno nam je še omeniti „Narodne šole" delovanja v narodno gospodarskem oziru. Umeje se, da društvo ni neposredno poseglo v prid kulturnim zadevam naše dežele, marveč s posredovanjem svojih častitih članov. Zaauo je slavni skupščini, da je letos glogo-vega belina gosenica storila uepreračunljivo škodo kmetijstvu, ukončavši toli lepega saduega drevja. Učitelji, ki z bistrim očesom pazijo ne samo na nemirno deco po šo skih klopeh, temveč tudi na na-gajalce in škodljivce po naših lepih njivah, travnikih in vrtih, so svojo pozornost obrnili pravočasno na sovražnika, ki brez dinaraita in morilnega orožja iz-podkopava in uuičuje blagostanje našega pridnega kmeta. Napovedala se je vojska, vojaški nabor je bil „brez komisije" kmalu dognan, vsi poklicani so bili „tauglich" in bitka je bila tekom tedna največ s kapo, slamnikom ali klobukom v roki pridobljena. Tu jih je padlo 30.000, tam 42.000, drugod 68.000 in v Ljubljani, kjer se je največji kontingent bojevnikov prostovoljno zglasil, da porazi „grdega belina", storilo je izvestno čez 100.000 glav zasluženo smrt. Gotovo pa je, da je v mnogih krajih naše domovine kruta roka navdušenega mladega, bosopetega vojaka vrgla ob tla še več nesramnega pritepenca. Ko je orožje mirovalo in se je sestavila statistika uničenega frfotalca, delile so se zmagovalcem svetinje, kolanje, križci — v podobi risank, pisauk, svinčnikov, črtalnikov, držal, peresnikov, peres, radirk, tablic in druzih reči, ki v šoli vse „prav pridejo." In v to svrho je pomagala tudi „Narodna šola". Na prošnjo nekaterih učiteljev je odbor naklonil do-tičnikom raznega šolskega blaga, ki se je delilo po zasluženji. Kolike važnosti je ta dogodek pri šolski vzgoji! K&košna korist izvira iz tega za kmetijstvo z jedne, iu za šolstvo z druge strani. Zanimljivo bi bilo s statističnimi podatki preračuniti to in kazati na vspehe! V jednacih slučajih bi se morale „take vojske" na škodljive rnrčese prav organizo-v a t i. V ta namen poprijeti se inicijative, so baš gg. učitelji v prvi vrsti poklicani. Prikazovanje in širjenje škodljive golazni bilo bi pravočasno razglasiti ter opozoriti slavno c. kr. kmetijsko družbo in veleslavni deželni odbor, ki naj bi potom „Narodne šole" naklonila zaslužnim šolani majhna darila v šolskem blagu. Tako bi prišla kmetijstvu in šoli lepa, dobrodejna pomoč; z jednim blagim činom dosegel bi se dvojni vspeh, materijelni in moralni. Z iskreno željo, da gospodje sotrudniki ne bi prezirali tega prijateljskega opomina, sklepam svoje sporočilo iu kličem gg. zborovalcera: „Pozor! in hvala za potrpljenje!" Tajnikovo poročilo se odobrava. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 6. septembra. Kotranje dežele. V Pardubicah so pri občinskih volitvah zmagali Staroiehi, čeravno so imeli Mladočehi dosedaj večino in župana iz svoje srede. To dokazuje, daje Staročehom treba le večje marljivosti in boljše organizacije. Mladočeške zmage so bile večinoma le posledice staročeške zaspanosti. Hrvatski deželni zbor se bo sešel dno 8. ali 10. oktobra. Regnikolarna deputacija se bo v teku tega meseca sešla, da se posvetuje o konečui sestavi poročila saboru. Iz Budimpešte se poroča s predvčerajšnjim dnem: Ministri Baross, Weckerle in grof Teleki so šli pregledat dela pri vravnavanji Želežnih vrat. Na poti so izstopili v Segedinu, kjer so šli k podrtemu nasipu prepričat so osebno o. stanji to stavbe. Poprave so se včeraj že pričele. — Novi hrvatski minister Josipovie je predvčeraj prevzel svojo službo, Vnaisje «Iržave. Berolinska „Post" je nedavno skušala v svojem članku dokazati, da so pritožbe o ueznosnem položaji papeža Leona XIII, pretiraue, kakor je tudi „umetna razburjenost" v Vatikanu odveč. „Os-servatore Romano" temu odgovarja: „Beroliuska „Post" méui, da položaj papežev ni toliko neugoden, kajti v slučaji vojske mora zmagati ali Francija ali Avstrija, nobeden teh narodov pa bi papežu ne storil nič žalega. To je res, toda med začetkom vojske in zmage enega dela je dôba, in kako se bo mej tem časom godilo Vatikanu? Tudi ko bi bil Vatikan varen, dokler stoji Kvirinal, vprašati se mora vendar, ali se bo pa mogel Kvirinal v slučaji zgubljene vojske sploh sam vzdržati? Gotovo bo imel dosti sam seboj opraviti ter mu nikakor ne bo preostajalo niti časa niti sredstev, da bi varoval Vatikan, kateri bo nedvojno žrtvoval." Obravnave med srbsko vlado in francosko opra-viteljatveno družbo o tem, da srbska vlada prevzame v last železnice, so sedaj končane, ter se je sklenilo, da bo Srbija družbi plačala odkupnino v znesku desetih milijonov frankov. Ker pa srbska vlada nima toliko denarja na razpolaganje, izposodila si bo na-pominano svoto na pariškem trgu; pravijo, da je potovanje finančnega ministra Vuica s to zadevo v zvezi. „Indépendance Roumaine" je izvedela iz zanesljivega vira, da je bolgarska vlada brzojavno odposlala ukaze vsem v Rumuniji stanujočim Bolgarom, podvrženim vojaščini, naj bodo pripravljeni, da nemudoma odpotujejo k svojim zastavam. „Pol. Corr." poroča iz Peterburga : Vsled ukaza rtiskega carja se je odredilo, da se bodo od leta 1890 naprej vsako leto sklicavali rezervniki črno-morske mornarice k orožnim vajam. Pomorščaki kakor častniki bodo morali po šest tednov opravljati službo na vojnih ladijah, da se tako privadijo točnemu in vestnemu službovanju v slučaji vojske glede mornarice sploh, kakor še posebno gledé Črnega morja. Potovanje ruskega carja v Berolin je postalo v nemškem časopisji — morska kača. Tudi zadnje vesti, po katerih so predvčeraj pričakovali tega za-željenega gosta v Potsdam, pokazale so se za prave izmišljije, kakor nebrojna prejšnja ugibanja. Da pa postane vse to sleparjenje, s katerim so nemško-državni listi cele mesece za nos vodili ves najivni svet, manj sumuo, besediči se sedaj o pismenih obravnavah mej obema vladarjema, katerim namen je baje doseči prej sporazumljenje gledé nekaterih intimnih zadev. Tudi slednja trditev je toliko vero-jetua, kakor vse prejšnje. Predvčeraj je minulo ravno petinsedemdeset let, odkar se je na Pruskem uvedla splošnja orožna dolžnost. „Nordd. Allg. Ztg." je porabila to priložnost ter objavila spominski članek o vojaštvu v Nemčiji; pri tem je imela dvojen namen pred očmi: prvič, dokazati svetu, da je Nemčija to, kar je, postala iz lastne moči; drugič pa povedati na znotraj, da si te moči ne bo nikoli dala slabiti s strankarsko političnimi rovanji. članek sklepa z besedami: „Miuulo je petinsedemdeset let, odkar je praded sedanjega vladarja dal deželi ono napravo za postavo, ki je postala temelj njene mogočnosti; zanašati se smemo, da bo podlaga naše vojne ustave, na katero se naslanja mogočnost Prusije in Nemčije, na večne čase ostala tuja strankarskim prepirom." filezijski katoliški shod se je vršil minole dni v Leobscbützu. Mesto je bilo krasuo olepšano. Navzočih je bilo mnogo katoliških odličnjakov Nemčije. Govorili so o rimskem vprašanji pl. Bochow, o društvu sv. Bonifacija župnik Heinersdorf, o šolskem vprašanji dr. Porsch, grof Matuška o delavskem vprašanji, župnik Mišlivviec o društvu sv. Vin-cencija, in o dolžnostih katoličanov v cerkvi in državi ravnatelj Kroenes. Zaključni govor je imel grof Stolberg. V sredo je bilo žensko zborovanje, pri katerem sta bila k besedi vpisana svetnik Meer-Breslau in župnik Schirmeisen-Beuthen. V Franciji imajo kandidatje 21 dni pred vo-litvijo pravico, da smejo kolekovine proste pozive nabijati dati v tolikem številu, kolikor se jim zljubi. Konservativci so to tudi že v svoj prid porabili in danes je gotovo 100.000 iztisov manifesta grofa Pariškega nabitih v Parizu in drugih mestih. Kandidatje so namreč ta manifest vpletli v svoje pozive. Rojalisti so za Pariz postavili nove kandidate, mo-žake-pošteujake, toda upati se ne more več, nego to, da se bodo dosegle ožje volitve. — Boulanger menda res namerava priti v Pariz. Vsled obsodbe je zgubil pasivno volilno pravico ; kakor hitro pa bo stopil v Pariz, zgubila bo razsodba „in contumaciam" svojo veljavo, treba bo nove obravnave, toda do tedaj bo mogel biti Boulanger zopet izvoljen. To bi bilo vladi jako neljubo ter bo gledala, da se bo generala polastila, predno bo prišel v Pariz. Razmere na Kreti se boljšajo. Šakir paša je velikemu vezirju dne 28. avgusta poslal nastopno brzojavko : Iz dveh poročil, kateri mi je poslal gu-bernator kandijski, sem razvidel, da so se kristijanje vsled poziva povrnili k svojemu vsakdanjemu poslu ter začeli odpirati svoje prodajalnice. Nekaj konzulov je že naznanilo, da sedaj ne trebajo več v svojih poslopjih vojaških straž. Zunaj mesta potujejo ljudje le z vojaškim varstvom, upam pa. da tudi tega ne bo kmalu več trtba. Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, 4. septembra. (Iz učiteljskih krogov.) Ko sem nedavno ¿hal, da bodo letos naši češki tovariši v deželni učiteljski konferenci j i zborovali, dočim so že večinoma vse druge avstrijske kronovine svoje deželne učiteljske konferencije imele, seveda, kar se samo ob sebi razume, razven Kranjske, prišle so mi nehote resnične besede imenitnega nemškega zgodo-vinopisca na misel: „Wie eine grosse mannhafte That fortwirkend Grösseres erzeugt und aus Männern Helden macht, so sind auch mit Vollbringuug einer schwächlichen That deren Folgen nicht abgeschlossen : sie bleibt verdammt, fortwährend Mattes und Schwaches zu erzeugen; sie wirkt wie ein schleichendes Gift und macht Männer zu Weibern." — Ni mi sicer znano, kateri razlogi, važni in raero-dajni ali ne, uplivajo na to, da se ta v državnih šolskih zakonih utrjena pravica ljudskega učiteljstva j na Kranjskem prezira in da se ne ravnd tako, ka-j kor v drugih kronovinah; vendar glas gre med nami od ust do ust, od kraja do kraja, da se nam ravno s tem delovanjem na tihem nasproti našim stanovskim sodrugom velika krivica godi. Kot odvisen faktor mogočnega c. kr. deželnega šolskega sveta mi moja vest ne dopušča, da bi o tem predmetu tako govoril, — ali, bolje rečeno, — pisal, kakor mi srce narekava, kakošno je mnenje mojih sodrugov in moje, kakošna je i zadeva, kojo naj bi neodvisniki svetu osvedočili; vendar vsaj toliko upam si, da zabeležim faktum, da mi ljudski učitelji čutimo to preziranje, ter da je britko občutimo, da bi si radi pomagali, ko bi sredstva in moči imeli; da nismo ueobčutni zoper to nam naloženo zanikanje naših pravic, ter da svoje „klice" vsako leto ponavljamo, akoravno bi dolžnost zato poklicanih oblastev morala biti, da se nam v nobeni zadevi naše v postavah ukoreninjene postave ne krušijo. Zato naj zadostujejo za sedaj tudi le-te besede. Iz Pulja (Istrija), 4. septembra. Minolo je več mesecev, odkar Vam nisem pisal. Vzroki so različni, osobito sem mislil, saj morebiti „Slovenčeve" bralce ne zanimajo osobne vesti iz Istrije. A danes Vas prosim, da blagovolite priobčiti naslednji dogodek, iz katerega se vsak rodoljub lahko prepriča, koliko more naša duhovščina prenašati radi tega, da je mirodna. V Premanturi, kjer službuje v. č. Fr. K. kot župe upravitelj, rodom Kranjec, mora mu plačati tamošnja župauija 21 gld. Meseca aprila se mora plačati, č. gosp. župe upravitelj je napisal pobotnico v hrvatskem jeziku in to zato, ker gosp. župan ne znä nemški in ker gosp. župe upravitelj težko piše italijanski. Pošlje torej rečeui č. g. pobotnico županu — a župan, vsemogočni paša pre-manturski, usede se in napiše župniškemu uradu napis, v kojem trdi, da uj more izplačati rečenih 21 gld., ker se uraduje vse italijanski v njegovem uradu. Nato se je č. g. župe upravitelj pritožil ua si. c. kr. okr. glavarstvo v Pulji. Dolga dva meseca je čakal č. g. na rešitev svoje vloge. Naposled dobi od c. kr. glavarstva nalog, naj učini nemški ali italijanski prinos, kar je tudi učinil, da bi se ne reklo, da duhovniki delajo neslogo. Sel je potem v. č. g. sam k županu in mu na srce govoril, naj v slogi sprejme in izplača, ker drugače bode primoran od višjo oblasti. Pa gosp. župan ošabno zareži nad njim in mu pokaže vrata, rekši, da s takovimi ljudmi on nima posla. (Dva dni kasneje mu je umrla hči in moral je imeti posel s č. g. župnikom.) Nato piše imenovani č. g. zopet na c. kr. okr. glavarstvo in v treh dneh je dobil odgovor, da je c. kr. okr. glavarstvo v Pulji dalo na podlagi § 19. slav. županstvu v Premanturi nalogo, v osmih dneh č. g. župe upravitelju proti hrvatski pobotnici izplačati 21 gld. Ako to ne učini, ima pravico v. č. gosp. župnik eksekutivnim potom izterjati imenovani dolg. Iz tega čč. bralci lahko razvidite, kake nezuosen položaj ima naša duhovščina samo zavoljo tega, ker je narodna. Za danes samo ta slučaj, a pri drugi priliki Vam hočem jih še mnogo napisati, ako Vam drago.*) *) Drago. Op. vredn. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje) VII. Gospod zbornični svetnik Filip Zupančič poroča, da se je trgovska in obrtnijska zbornica v Gradcu obrnila do zbornice z dopisom, v katerem omenja, da je c. kr. trgovinsko ministerstvo pričelo razpravljati z ogersko vlado o načrtu zakona, po katerem naj bi uradni merosodni štempelj jedne državne polovice imel v ozemlju druge državne polovice jednako veljavo. Te razprave zasnovale so se pred letom duij; danes ne ve še nihče, bode li Ogerska volje, kreniti na pot prijateljskega sosednjega občevanja, ter ta storiti, kar izvršuje inozemstvo brez vsakega protislovja, brez vsakega premisleka že od zdavnej, ali pa bode li vstrajala na svojem trdovratnem avitskem stališči. To negotovost je težko prenašati. Graške zbornice okoliš zanima se zvedeti, kdaj in kako se bodo končale razprave, z Ogersko pričete. Živahno občuje z Ogersko in Hrvatsko iu zaradi tega utegne biti prisiljen, podvreči se ogerskemu merosodnemu štemplju ter plačevati včasih občutno visoke kazni. Vsled tega obrnila se je graška zbornica do trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj bi skrbelo, da se s temi razpravami podviza iu skrbi za njih povoljeu uspeh, da se odstrani stališče Ogerske, ki le ovira vrejeno občevanje. Utegne li c. kr. ministerstvo izprevideti iz razprav, da ogerska vlada ni volje nehati od svojega posebnega stališča in priznati avstrijski merosodni štempelj, prosila je graška zbornica, da v interesu prebivalstva potem nastopi jedino pravo pot, namreč da ravno tako odmeri, kakor Ogerska nam meri, da proglasi ogerski merosodni štempelj za neveljavnega v Cislitaviji, in da ravno tako, kakor je to storil ogerski prometni minister v svojem razpisu od 14. aprila t. 1., prisili železnice, da ne sprejmejo nobene, bodisi prazne ali napolnjene posode z oger-skim merosodnim štempljem. Zbornica graška vabi zbornico, da podpira nje korak pri vladi, ako se sicer to sklada z interesi njenega okoliša. Morda se posreči združenim močem izposlovati ugoden preobrat, da se doseže pravilno občevanje s sosedom, — ako pa ne, vsaj se bode odstranila fikcija, kot da bi si bili obe polovici države druga proti drugi več, nego inozemstvo proti inozemstvu. Ker so razmere Kranjske jednake razmeram sosednjega zborničnega okoliša graškega Ogerski nasproti, ter je tudi v interesu prometa, da se ta stvar pravično vredi, zato si tudi odsek šteje v dolžnost, toplo priporočati naslednji nasvet: „Slavna zbornica naj prošnjo posestrime zbornice podpira pri visokem c. kr. trgovinskem mini-sterstvu." Predlog se je sprejel. VIII. Gosp. zbornični svetnik Filip Zupančič poroča, da se je trgovinska in obrtnijska zbornica linška obrnila do vis. c. kr. pravosodnjega ministerstva s prošnjo, da bi se premenil konkurzni red. Poslala je to prošnjo tudi naši zbornici, da jo podpira. Premembe, katere želi omenjena zbornica, tičejo se naslednjega: 1. Ves konkurzni imetek realizuje se koj po otvoritvi konkurza potom sumarične, oziroma realne izvršbe, ki jo je pričeti uradno. 2. Opusti se postaviti upravnika konkurznega imetka. .3. Konkurzua pasiva likviduje se in skupilo od imetka porazdeli sodišče v dosedanjih oblikah sodne porazdelitve premičnega ali realno - eksekucijskega skupila. Meja za uporabo tega skrajšanega konkurzuega postopanja mogla bi se ustanoviti pri 25.000 gld., tako da bi konkurzni imetki izpod 25.000 gld. bili podvrženi temu skrajšanemu postopanju. Velike gospodarske koristi, ki jih je pričakovati od takega zlajšanja konkurznega postopanja, ni jih treba pobliže osvetljevati; s tem bi dosegli, da bi se bistveno okrepil personalni kredit, na kateri se pač danes z večine opira promet. Odsek se sklada z nasvetovanimi premembami, ker bi se s tem skrajšalo postopanje pri malih kon-kurzih in tedaj konkurzna razprava tudi ne prouzro-čila toliko troškov, kaicor doslej navadno. Vsled tega nasvetuje: „Slavna zbornica naj podpira prošujo trgovske iu obrtnijske zbornice v Lincu pri visokem c. kr. pravosodnjem ministerstvu." Predlog se je sprejel. (Dalje sledi.) Dnevne novice. (Dopolnilna volitev) za mesta Pazin, Labin in P lom in namesto odstopivšega okr. glavarja Simziga bode dne 12. t. m. Kandidat slovanske stranke je gospod Nime Defnr, načelni« v Tinjanu. On ju sin priprostih starišev, a si je z marljivostjo pri-d. bil toliko znanja iu modrosti, da vzgledno opravlja občino tinjansko in mu nasprotuiki ne morejo uičesa .očitati. Volilci, združujte svoje glasove za imenovanega kandidata! (Dr. Franjo Rački) je odpotoval na Dunaj, da ondi v arhivih in knjižnicah, osobito v dvornem arhivu in knjižnici nabira gradivo za diplomatiški kodeks kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, kojega izdanje mu je ob jednem z akademikom Ivanom Tkalčičem izročila hrvatska akademija. Na Dunaji se sedaj bavi tudi akademik Tade Smičiklas, ki nabira gradivo za acta diaetalia Hrvatsko. (Štajerski deželni odbor) je dovolil, da sme mariborsko mesto vzeti na posodo 100.000 gold. Mestna hranilnica že težko čaka tega posojila. (Konjska dirka v Šent-Jerneji.) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske nas naprosi objaviti, da se bodeta dirka kakor tudi premovanje vršila ob vsakem vremenu v sredo dne 11. t. m. (Konjska dirka na Vrhniki) dne 5. t. m. je vzlic nad vse slabemu vremenu izvrstno izpadla. Dirke so se vdeležili posestniki 19 konj. V prvem oddelku, t. j. ob dirki za tri- in štiriletne plemenske konje dobili so darila nastopni gospodarji in sicer za konje, ki so predirkali 2400 metrov dolgi pot v določenem času : I. darilo 20 gld. g. Jakob Kovač, posestnik iz Male gorice (v 6 min. in 37 sekund); II. darilo 15 gld. g. Heilbronner iz Ljubljane (v 7 min. 6 sek.), in III. darilo 10 gld. g. Pleško, posestnik iz Brezovice (v 7 min. 78/5 sek.). V drugem oddelku, t. j. ob dirki za konje brez razločka starosti in spola dobili so darila nastopni gospodarji in sicer za konje, ki so predirkali 2400 mtr. dolgi pot v določenem času: I. darilo 20 gld. g. Juvančič, posestnik v Spodnji Šiški (v 6 m. 14 sek.); II. darilo 15 gld. g. Jos. Lenarčič, posestnik na Vrhniki (v 6. min. 262/5 sek.), in III. darilo 10 gld. gosp. Heilbronner iz Ljubljane (v 6 min. 3S4/5 sek.). V prvem oddelku prišel je najslabši voznik v 8 min. in l2/3 sek. in v drugem oddeku pa v 7 min. in 513/5 sek. na cilj. Omenjati nam je, da ima največ in skoraj vse zasluge za lepo zvršitev te dirke g. Josip Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki. Pre-sojevalni odbor je bil sostavljen iz odbora vrhniške podružnice ter iz gg.: ritmajstra Ed. Hanslika, tajnika Gustava Pirca in podpredsednika kmet. družbe Jos. Frid. Seuniga. Prepričani smo, da bode imela dirka, ako se bode vsako leto in na tak način vršila, najboljši vpliv na rejo hitro dirkajočih in zato tudi več vrednih konj. (V Rim) se je odpeljal predvčerajšnjim k velikemu kapiteljnu frančiškanskega reda prečast. gosp. provincijal o. PlacidFabiani z velečast. gosp. o. Hugolinom Sattnerjem. Volili bodo namreč novega velikega prednika ali „generala" celemu redu, ker dosedanji prečast. o. Bernardin je odstopil zaradi starosti. (Cecilijansko društvo) v Ljubljani bode imelo svoj 8. občni zbor v četrtek dne 17. oktobra t. 1. (Imenovanje.) Gosp. Anton Spindler, c. kr. kancelist v Ptuji, je imenovan c. kr. knjigovodjo pri okr. sodišču v Brežicah. (Vlaka na Otoče-Brezje) in Lesce-Bled po znižani vožnji ceni odpeljala se bodeta v nedeljo dne 8. septembra t. 1. in sicer prvi ob 6 uri 45 minut zjutraj, drugi ob 11 uri 40 minut dopo-ludne. Povratek dovoljen je v osmih dneh. Vožni listki se dobivajo vže danes in do odhoda vlaka v prodajalnici voznih listkov J. Paulin-a na Marijinem trgu št. 1. (Nesreča.) S Krke se nam poroča: Poročam Vam že o tretji nesreči, katero je v naši župniji provzročila nevihta. Najprvo je strela ubila nekemu posestniku pet ovac in drugemu kravo. Nato je toča po dolini pobila vse poljske sadeže; dne 3. t. m. pa je okolu 6. ure popoludne zopet strela udarila v hišo Franceta Kastelica na Vel. Korinji. Na srečo so ljudje oteli še o pravem času male otroke iz hiše, katero je potem plamen uničil. Gospodar je že pred tremi leti zapustil ženo in otroke ter šel v Ameriko sreče iskat. Mogoče, da bode ubogim revam zdaj vsaj iz Amerike poslal denarno pomoč. Hiša ni bila zavarovana. (Kopališče Topolšico) je kupil M. Klinger iz Trsta za 10.000 gld. (Duhovniške premembe v lavanfiiiski škofiji.) C. g. minoritski kapelan o. Stanko Prus v Ptuji je premeščen v Neunkircheu pri Dunaji; č. g. minoritski kapelan pri hv. Trojici v Halozah o, Bona-ventura C i ček je premeščen na Dunaj. Na mesto prvega pride č. g. o. Maks Svet z Dunaja, na jnesio drugega čast. g. o. Viktorin Slekovec iz Neunkirchena. — Župnijske izpite so dovršili čč. gg.: Anton Borsečnik, Fr. Heber, Fr. Cizaj, Ig. Rom , Miloš Šmid, Fr. Osterc in Jos. Muha. — Umrla sta č. gg. Fr. Jančar, duhovnik v pok. pri sv. Petru v Gor. Radgoni, dne 31. avgusta in o. Ce-lestin Fošnar, frančiškan pri sv. Trojici v Slov. goricah, dne 1. t. m. — Č. g. Fran Cizaj, doslej v Slov. Bistrici, pride za provizorja v Jurklošter in č. g. Anton Potočnik je dobil župnijo v Razborji. — V mariborsko bogoslovje so sprejeti gg.: Josip M i h a I i č v II. letnik, v I. pa Št. Belšak, Al. Čižek, H. Hrašovec, Jos. Kapus, Jan. K o 1 a r i č , Jak. Kožar, J. K romar, Josip Kuna j, Matej Meznarič, A. Postružnik, A. Ravšelj, M. Roškar, Pet, Štefan, M. T e r t i n e k , Jak. W i n d i s c h in Jos. Z i m š e k. (Dva medveda) so nedavno ustrelili v kočevskih gozdih, in sicer je ustrelil močno medvedko neki Tržačan pri Gotenicah, mladega medveda pa gosp. župuik iz Koč. Reke. (Samomor.) Iz Postojine se poroča: France Razpor, star 40 let z Vrbpolja, ki je bil že dve leti slaboumen, šel je dne 2. t. m. zjutraj od doma, zlezel na 20 metrov visoko navpično skalo ter skočil ž nje. Uro pozneje našli so ga mrtvega. (Konjske dirke) bodo dne 8. septembra v Ljutomeru, dne 15. v Mariboru in dne 29. v Žalci. (Planinsko gasilno društvo) priredi v nedeljo dne 8. t. m. v gostilni g. Andreja Lavriča društveno veselico s tombolo, petjem in godbo. Odbor uljudno vabi vse prijatelje tega mladega društva. Začetek ob 4. uri popoludne. (Vabilo) k veselic', katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda v Mokronogu dne 8. sept. 1889 pod milim nebom gostilne „pri lipi". Vspored : 1. Prolog. — 2. Nagovor g. načelnika. — 3. Petje. 4. Deklamacija. — 5. Tombola. 6. Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri popoludne. — O neugodnem vremenu vrši se veselica v sobanah iste gostilne. — K obilnej vdeležbi uljudno vabi odbor. (Pojasnilo vredništvu „Slovenskega Jia*oda".) Da niste istodobno, kakor naš list, objavili imenika- podružnic sv. Cirila in Metoda, ni krivda si. družbinega vodstva, niti našega vredništva. Naš vreduik je dvakrat, trikrat izrečno naročil v tiskarni, da se odtis pravočasno dostavi. Ako je torej krivda v tiskarni, skrbeli bodemo, da se v prihodnje ne bode več dogajalo. Odločno pa zavračamo sumni-čenje, da se je to zgodilo iz kakega strankarskega vzroka. Raznoterosti. — Redka operacija. „Magdeburger Ztg." objavlja sledeče naznanilo tamošnjega zdravnika: Včeraj popoludue sem gospodu II. iz triglavne mišice (triceps brachii) na desni roki potegnil sedem centimetrov dolgo, popolnoma črno zarjovelo iglo. Bolnik se je leta in leta zdravil zaradi revmatizma na raznih telesuih delih in se nikakor ne more spominjati, kedaj bi se mu bila igla zapičila v telo. Najverojetneje je, da se mu je že v nežni mladosti kje zasadila v meso, kajti dognano je, da so ga stariši zdravili za mrtvoudnega v križi. Sedaj, po preteku več kot 30 let pa je prišla igla iz hrbta v roko in z zdravniško pomočjo iz roke zopet na beli dan. — Šahova nezgoda. „Pregled" poroča: Dvorni vlak, ki je peljal šaha od avstrijske meje v njegovo domoviuo, je na ruskih tleh med postajama Granico in Šferinko skočil z natirja. Vozovi so se tako postavili okrog šahovega vagona, da je moral perzijski vladar izlezti skozi okno, — vendar pa popolnoma nepoškodovan. Telegrami. Dunaj, 5. septembra. Kakor se danes govori, imenovan je za lavantinskega knezo-škofa šentlambertski opat M urnik. C C« a Cas Stanje Veter Vreme »t iS' opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju o ^ B s rt a 5 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739-4 739 4 739 7 15 0 14 4 14-4 si. svzh. si. vzh. brezv. dež rt n 900 dež Solnograd, 5. septembra. Danes je poljedelski minister slovesno otvoril deželno razstavo, ki je jako okusno vrejena. Vdoložitev mnogobrojni. Trident, 0. septembra. Cesarica in nad-vojvodinja Valerija sta zjutraj nenadoma prišli. Pri krasnem vremenu sta so z vozom peljali k „Madoni
  • iiein. (3—3) P. R a deče pri Zidanem mostu. X X X X S $ X X X X X Brata Eberl, Izdelovalen oljnatih barv. flrnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. -HCi.i MM i» 1.5*» ■ ■ ca Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mostu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (lilechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (14) X X X X X n X X x s s X X Tuj ci. 4. septembra. Pri .W«'í¿m: Lonček iz Sze-godina. — Kiiil in rodbina Gold-schmidt, zasebniki, z Dunaja. — ('allaneo, profesor, in Cravut, z rodbino, iz Trsta. Pri Slonu: Kremer iz Budimpešte. — Itauman, ees. kr. morn. inženOr, iz Pulja. — In-nerebner, potovalec, iz Inomosta. — pl. Bockenheim, c. kr. stotnik, iz Gradca. — ekscelencija baron Schonfeid, c. kr. feldcajgmojster, iz Gradca. ►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOB Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. ^ K Nova ameriška q /iAb. zobna glicerin-creme $ (preskušena od zdravstvene oblnstnije) Q KIAIMNT F. i Sarg-ov sin in flropn s ALUDUrl 1 ° ^aTuiTiT""' 0 Dobiva se pri vseh lekarnah in (»arfumerijali itd. 1 komad br. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkoczyju, dalje pri C. (aringerju, Josipu Kordinu. Petru Lešniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju. (52—4) ►oooooooooooooooooooooo oooi